P K O LE TAKE C J E
DELAVSKI LIST ZA MISLECE CIT ATELJE
PROLETAREC j
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Iveie in Prosveme
OEFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAl)
ST—NO. 1901,
C«t*rW m
cltM mmtf,. Dac. «. 1M7, •! th. p®**	t CkteM«. HU
vmdt tb. Act ul Conf»«»» at	1. UH
C1IICAGO 23, ILL.. 1«. FEBRUARJA (February 16), 1944 fcitolitked Weekly at 2301 S. LawniJale Avf	aia LETO—VOL. XXXIX.
KOLIN je en« najslovitejilh nemških mest. Gornja slika ga pred stavlja v ratvalinah.
Zed. države v
tekmi
olje
v Sredozemlju
PRIVATNIM INTERESOM V TEJ DEŽELI SE OBETAJO SIJAJNE PRILOŽNOSTI ZA NOVE DOBIČKE,—NEJEVOUA V ANGLIJI,—SAUDI ARABIJA POSTANE "NOVA MEHIKA"
V zveznem kongresu je bilo precej šuma, ko je tajnik notranjih zadev Ickes poslancem oznanil, da je pogodba ameriških oljnih korporacij z Saudi Arabijo povsem dogotovljena, utrjena
riških oljnih korporacij vsebujejo vsi ti tukajšnji petrolejski vrelci ma^j olja kot pa oljna polja v Saudi Arabiji.
Postali so ameriška last skoro brez hrupa, ker si Anglija ne in podpisana!" in da je sedaj le more privoščiti spora z nami, ne še treba ta največji dosedaj zna- j Rusija, ne Japonska in Nemčija ni oljni zaklad izrabiti in intere- še veliko manj, Francija pa ne siranim krogom finančno poma- pride več v upoštev gati	Ameriški oljni magnati so po-
godbo sklenili v popolnem spo-1 razumu z zvezno vlado in tudi
Štiri sile tekmovale
Za pridobitev oljnih polj v Saudi Arabiji, ki je bila v Prole-tarcu opisana ob priliki obiska njenih odposlancev v Washing-ton, so se pred to vojno potegovale Anglija, Japonska, Nemčija in Zed. države.
Po zaobrnitvi vojne sreče na zavezniško stran sta ostali v tek-
sam Roosevelt jim je dal vso mogočo oporo.
Iz puščav v Saudi Arabiji, kjer ameriški sindikat dobiva ta zaklad, pa ga je treba spraviti do morja, in v načrtu veščakov sta dve liniji cevi. Ali v Ale ksandrijo v Egiptu, ali pa skozi Palestino. Gradbene stroške naj
mi samo še Anglija in ameriški	bi plačala zvezna vlada in zna-
oljni trust, ki je postal že prej	šali bi nad 130 milijonov dolar- j-	-
toliko močan, da mu niti angle-	jev. Cim bi bila ta oljna cev do- Stalin V ameriški politiki
.1 .	___ . 1 1___1____1__ii	U! <n iilnrlo iTPn^i 1 a nri. ...	i
Kaj bo z Nemčijo po porazu in kakšni so načrti za njeno bodočnost?j
V Angliji se je pričela v začetku februarja polemika o vprašanju, kaj zavezniki sploh mislijo z Nemčijo, ko bo poražena tn bodo oni vzeli odgovornost zanjo
Zdi se, da se o nji oziroma o npni bodočnosti Churchill, Roosevelt m Stalin še niso povsem razumeli. Saj iz kritik v angleškem tisku je razvidno, da m še pravega soglas a med njimLV Londonu so zavezniki ustanovili posebno komisijo za študira-nje evropskih problemov in ena njenih gfavmh nalog je izgotoviti načrt za reformiranje Nemčije ko
Hitler pade.
Po neprevidnosti angleške cenzure \e prišlo v londonske časopise poročilo, da so dotični konusi ji Zed države poslale svoj načrt Nemci;? šele nedavno, angleška vlada menda nekoliko prej, a od sovjetske vlade pa da ga šele pričakujejo
Torej če je res tako, potem se v Teheranu še niso nič določnega domenili in so problerrii kokor jo bodočnost Nemčije še vedno v zraku
Od kraja vojne so zavezniški propagandisti na-glašali demokracijo, potem Roosevelt štiri svobod-ščme in on ter Churchill skupno pa atlantski čart3r.
Potem smo dobili izjavo ministrov vrtanjih zadev, ki. so jo sklenili na sestanku v Moskvi, m dalje izjavo s konference v Kairu in pa teheransko deklaracijo. A izgleda, da so le izjave, ne pa načrti pn se more le po načrtih ne pa na podlogi izjav, ki so napisane za javnost, ne da v m ih kaj pove.
Bržkone je glavni vzrok morebitnega nesoglasja o bodočnosti Nemčije vprašanje njenega ekonomskega sistema Ameriška m angleška vlada sta za sedanji družabni red, m Moskva pristavlja, cto nima nič proti, če si ga dežele, katere ga hočejo,
prostovoljno ohranijo.
Toda kaj, če ga nemško ljudstvo ne bo hotelo? Ali ga mu bomo usilili? Bo Rusija sodelovala pri tem?
Politika angleške in ameriške vlade v Italiji ne obeta v tem oziru nič dobrega. Tam želi ljudstvo socialne spremembe, padec monarhije in odvzem moči hierarhiji, ne samo volilno pravico, ki jo mnogi propagandisti označujejo za demokracijo, a prave svobodščine ter pravico do kruha pa za "komunizem".
Ko bomo zmagali, bodo ljudstva imela: pred sabo še veliko boja, predno se znebe fašističnih m kapitalističnih utež bodisi v premaganih kot v zmagovitih deželah_i_
^ „ . :	- ...	, ozirom na stališče
hiti davfn. poro^.	Mo,k v. ^ -f svoji tak.
cljam se tak. izdatki izplavajo,, m ^^ J J ^ na
nikakor pa ne delavcem	• navodila | odbora.
naj se temu
Le čemu se jim ne bi dalo ■
Dohodninski davek prinaša raketirjem milijone dolarjev
Urednik Prosvete I. Molek resigniral
DtaVi-ni oddelek zvezne vlade (Burcau of Internal Kevcnue) je dne 13. februarja podal statistično poročilo, iz katerega je raz-______^_____________^______
vidno, da je lan^ vrnil korpora- vzročajo veliko nesoglasij med cijam in posameznikom skoro 57 uredniki in onimi, ki ne sogla-
FRANK ZAITZ
Glasila podpornih organizacij, ako so politično urejevana, po-
dohodnin-
milijonov dolarjev skega davka.
Tako se dogaja vsako leto. Premožni ga plačajo, potem se jim delež vplačil vrača. Vrh te-4a ca niti v začetku ne plačajo
kolikor bi ga morali, ker jim iz- ljudem že nadležno. beg,vonja davku omogočajo Kowx ^ _ morda _ e pretkane določbe v zakonu. , ul z ^ . Iyanfl Mq1_
L,tos - ker smo pred volit- ka	pn)
vami, pa je začelo kongresn.ke | gveic J ^	od Rar
skrbeti tudi vsled protestov mi.;bn ustan7vliena 'ih ljudi. Vsi so podvrženi da v-	J
šajo z njihovimi mnenji.
Taka zgodba se je pripetila pri Prosveti. Spor med urednikom Ivanom Molkom in večino odbora se je večal, še bolj očiten pa je bil v listu, kar je postajalo
ku, a jezi jih, ker so formule za izpolnitev vprašanj o dohodkih tako komplicirana.
Okrog dve sto milijonov dolarjev bo Slo te tedne v žepe o-nih. ki ljudem pomagajo izpol
Bila je sprejeta z vsemi proti tremi glasovi.
Trije člani izvršnega odbora so v svojih poročilih poudarili, da kar se političnih smernic Prosvete tiče, in pa boja v nji z
urednika
enostavne formule, na kateri bi navedli, koliko so lani zaslužili. In koliko so upravičeni odbiti od zaslužka? Poslanei obljubljajo, da bodo formule za milijone malih davkoplačevalcev poenostavili v prihodnji davčni postavi, a je s takimi obetanji nekako tako kakor z davki. Cim bolj jih nhljuhljajo znižati, večji so.
Najbolj so z njimi obteženi tisti, ki morajo delati za preživljanje.
stori konec in tako se je tudi zgodilo.
Izvoljen je bil poseben odbor, v katerem so bili Fred A. Vider Jacob Zupan, Rudolph Lisch, ;John Olip in Milan Medvešek , Trije izmed njih so člani JSZ, t ostala dva pa somišljenika. To j omenim zato, da se ne bi na-; pravilo vtisa kot da se je šlo ) proti—uredniku Prosvete zator
bo**a — kajpada v namenu, da se bi zadevo zaključilo s tem, da se ga odslovi.
Resolucija je bila sprejeta z 22 glasovi navzočih članov, urednik Molek je glasoval proti, kar je umevno, Jacob Zupan je izjavil, da zaradi regulacij o politiki, po katerih se mora ravnati vsled svoje službe, ne glasuje, in pa Frank Barbič je tudi dejal, da se glasovanja vzdrži, ker je v civilni službi. Malo je bilo v tem šale, a tako je bilo.
Ivan Molek je na to napisal svojo izjavo, v kateri pravi med drugim, da ne more več ostati urednik, ker mu sprejeta resolucija v bistvu dovoljuje kritizirati Roosevelta, prepoveduje pa mu kaj grajalnega napisati o Stalinu ali pa partizanih.
Padlo je seveda precej drugih besed, in Molek je izjavil, da ostane kar je bil, in da ni res, kakor mu nekateri očitajo, ali ki ga skušajo oblatiti, da se je spremenil v prepričanju.
Tudi precej osebnosti je bilo izrečenih, in Molek je dejal, da ne z njegove, pač pa z druge strani.
Mrs Uršula Ambrozich mi je rekla, da nismo pojasnili cele zadeve. Morda res ne. Stvar je bila mučna za vse. Vlekla se je že dolgo, ne zaradi kakšne no-
SKOK IZ ENE V DRUGO STRANKO NE DELA RAZLIKE
ker je socialist.
.ranje zadeve SNPJ, pač pa sa-
bora predložil resolucijo, ki je j bila v bistvu nezaupnica Ivanu
• Molku. Glavne točke v nji so:
Način, po kakršnem Ivan Mo-! lek urejuje Prosveto, s svojim Elmer L. Genzmer je bil v | tolmačenjem političnih zadev,
Ta odbor je seji glavnega od- j mo zaradi. nesoglasja o politič-
__ _ _	_	. . .	m n c »v>	« 1	1 1 Lr o 1	n/i
ški ne more več konkurirati.
Japonci so baje ponujali kralju Saude Arabije najboljše pogoje. Toda se je bal, da jih v tekmi z Anglijo, Nemčijo in Ze-dinjenimi državami, in s Fran-
grajena. bi jo vlada izročila privatnim lastnikom. Obligirali bi se plačevati za uporabljanje cevi dogovorjen znesek in notranji tajnik Ickes meni, da bi se zvezni vladi investicijo vrnilo
cijo, ki je prišla le z daleč v upo- | nekako v 25 letih, seveda, če ne štev. ne bo mogla izvesti.	bo vojne, revolucij,, ali kake
O Angliji je dejal, da je njen druge nepredvidevane nesreče.
imperializem boljši in ugodnejši j	Protesti v kongresu
kot pa nemški in japonski, a je
imperializem vzlic temu. A Zed dr/a ve pa v Sredozemlju nimajo imperialističnih ambicij in načrti ameriških kompanij, ki so koncesije dobile, to po mnenju kralja Ibna Sauda boljši kakor angleški.
Drugi menijo, da so ga premotile le večje podkupnine.
Največji petrolejski zaklad
Bodi že kakorkoli, Zed. države so dobile med ljudmi, kakršni vladajo v Saudi Arabiji, u-gled in sloves ne samo najbogatejše, temveč tudi najmogočnejše svetovne sile.
Pomagali pa so jim do moči prirodni viri, med njimi petrolej v Texasu, v Californiji, O-klahomi, Wyomingu, Illinoisu itd A po izjavi inženirjev ame-
Nekaj poslancev je proti temu takoj protestiralo, češ, čemu naj
(Konec na 2. strani.)
veliko nopadan
Kongresnica Sumner iz lili* noias je zelo zoper Rusijo in rada udari po Stalinu z obdolžit-vami, ki jih objavlja t užitkom posebno Chicago Tribune.
Ta gospa poslanica je zoper j med vojaštvo jih potiskajo, akcijo za podpiranje gladnih po vojni in za izolacijo Zed. držav. V vojno smo šli po njenem mnenju samo po Rooseveltovi neprevidnosti, kar pa se Stalina
tiče, pravi Sumner, da si je sam skuhal kašo. Zvezal se je s Hitlerjem. pa ga je Adolf ukanil in sedaj plačujemo milijarde za Josipovo napako.
Njen govor, oziroma izčrpke iz njega, kot iz drugih sličnih izjav, se širi med ljudstvom v obliki ilustriranih letakov in tudi
Vsak list lahko piše za delavce. A malo jih je. ki jih bi navajal v organiiacijo in v svojo politično akcijo. Proletarec je tak od početka.
\visconsinski zakonodaji voditelj poslanskega kluba demokratske stranke. Na demokratskem tiketu je bil izvoljen v le-^islaturo že petkrat.
Letos se je odločil postati republikanec in bo kandidiral za isto službo na republikanski listi. V opravičbo za svoj skok pa ie navedel, da demokratski politiki gledajo le za svoje službe
Sebe je k njim pozabil omeniti.
Republikanec je postal samo zato. ker si nadeja več koristi od tega zase. ne za volilce.
Ob enem to znova potrjuje staro resnico, da ni med republikansko in demokratsko stran-| ko druge razlike kakor ime.
Bivši predsednik Zed. držav Herbert Hoover je bil demokrat, potem je brez vsake težave postal republikanec in bil izvoljen za predsednika na republikanski listi.
VVendell Willkie je bil demokrat, pred štirimi leti pa je bil kandidat republikanske stranke in se letos spet poteguje za enako kandidaturo.
Tako se ta stvar nadaljuje brez škode za gospodujoči sloj, ki poseduje obe stranki sebi v varstvo.
ni v kori&t SNPJ.
Omenjeni odbor je predlagal, naj se urejuje Prosveto tako, da ne bo samo simpatična združenim narodom v njihovih silnih naporih proti sovražniku, ampak tudi da glavni odbor uredniku ne dovoli pisati antipati-čno o Sovjetski Rusiji in osvobodilni vojski v Jugoslaviji.
Dalje, da naj pusti v Prosvetr tudi spise Združenega odborp jugoslovanskih Amerikancev dokler soglašajo z načelno izjavo in drugimi določbami SNPJ
V isti resoluciji je odbor predlagal, da če se bi gl. urednik terr določbam ne hotel pokoriti, np. se bi sklicalo izredno sejo gl. od
nih smernicah urednika in med večino odbora. Za sprejem njegove resignacije so glasovali vsi lavzoči razen Godine, Barbiča n pisca tega poročila. Bil sem v em glasovanju nedosleden. Da-i se nisem umešal v spor v Pro-?veti, ne ga dopustil v Proletarca, sem se vendar zavedal, da tako ne bo šlo in to smo vedeli vsi.
Svoj glas sem oddal proti re-iignaciji iz spoštovanja do člo-vela, ki je za SNPJ in za delavsko gibanje vejiko storil, a ne v priznanje taktiki, kakršno vodi zadnjih par let.
Izgube Avstralcev
Izgube avstralske armade zna-»ajo od pričetka vojne 1939 pa lo konca januarja to leto 66,930 nož. Izmed njih je bilo 16,480 bitih, ostali so ranjeni ali pa >ogrešani.
Demokrati in republikanci v zadregi za kandidate
Gornji naslov je treba razumeti take, da republikanska in demokratska stranka nista v težavah vsled pomanjkanja kandidatov za predsednika in podpredsednika te republike, pač pa, kako preprečiti nominiranje komu izmed takih aspirantov. ki
korporarija "posodila" zvezni niškega kandidata. Ohijski go-vladi v službo.	verner Brickner trdi, da le on je
kandidata. Ce že hoče govoriti Težava demokratskih politi-1 pravi republikanec in kot tak tako proti kapitalistom, naj gre kov pri tem ie le, ker ne vedo. vreden republikanske nominaci
. a. . . -	. a a . .	1	___ _	_	.	...	. .	_ *_____1.1 i.. Ji Vin
VVallace torej ne more biti u-poštevan za podpredsedniškega
v socialistično stranko, ki je za ali je C. E. Wilson demokrat ali kandidate res v stiski. Tako ave* republikanec. Niti Wilson
sam
ne ve, kaj jc, smatra pa, da je "progresivni husinesaman'*. In če demokratska stranka hoče, da ji ho Wall Street v prihodnjih volitvah naklonjen, naj no-minira človeka, ki je za bogata-
Mih jDl '
I
LOAN
ets Ali BackThe Attack
tujejo VVallaceu tisti, ki se norčujejo iz njegovih nazorov o u-so smatrani za progresivce, če- redbi sveta po vojni, prav so pristaši kapitalizma.	(>H enem se je v demokratski
Glavarji demokratske stran- stranki pojavila kampanja —
ke so se že odločili, da ako bo namreč med tistimi, ki odločuje- ..........3*
Roosevelt spet kandidat, mora jo, kdo naj bo kandidat, da naj *ke sloje sprejemljiv, biti sprememba saj v kandidatu- se za podpredsedniškega kandi-1 Kar se strankarskega pripad-ri za podpredsednika. Henry | data na demokratski listi tbere VVallace ie kar naprej govori za nekoga iz kapitalističnih vrst in "new deal" in nedavno jc v ro- najboljši po njihovem mnenju voru v Oregonu ameriške kapi- bi bil Chas. E. Wilson. On je taliste direktno nazval za gra-1 predsednik velike General Elec-
je. n isto smatra o sebi tudi zvezni senator Taft iz iste države.
Eno je gotovo: v demokratski kot v republikanski stranki bodo nominirani zn kandidate ljudje, ki so *a ohranitev kapitalističnega sistema. Zato je celo VVallace. ki tudi pravi, da je zanj, zavržen, ker si na shodih
'ekonomskih
upa udrihati po ništva tiče, pa itak ne dela več rojalistih" in ameriških fašistih, veliko razlike. Bivši predsednik Kdor si to drzne, ne sme biti več Hoover je bil demokrat, a v belo ne republikanec ne demokrat, hišo je prišel kot republikanec.. in *e celo Brou der ga ne hi spre O VVillkieju so v zadnji kampa- jel v svoj krožek. Prostor mu je
« »TIIIRUTJU Ml * #'411111 JI Hampn-	*	--------a . •»
ditelje poti v fašizem, ker nima- trie Co., s plačo $175,000 na le- nji trdili, da ie bil demokrat, po- torej le v socialistični stranki, v jo pred očmi drugega kot pohlep to, poleg te pa prejema še en do- tem se vpisal v republikansko njo pa si taki ljudje tudi ne po čimvečjih profilih.	lar na leto, ker ga je njegova stranko in ae ji milil za predsed-1 upajo.
Prihodnji Majski glas bo posvečen 15-letnici smrti Jožeta Zavertnika
Dne 28. avgusta letos bo 15 let, od kar je umrl Jože Zavertnik. Precej se je spremenilo od takrat tudi v naši javnosti, ne samo v splošnem, a ideje, ki jih je oznanjal in se zanje borif, so nespremenjene.
Dobro bo, da se v prihodnjem Majskem glasu opomnimo te obletnice v spominu na moža, ki je vztrajal v boju proti nazadnjaštvu in za delavske pravice do konca svojih dni.
Na seji upravnega odbora Proletarca in ekse-kutive JSZ je bila ta sugestija odobrena brez ugovora, dasi Majski glas izide tri mesece prej kot pa bo omenjena obletnica.
Vseboval bo seveda tudi razne druge spise in na sotrudnike se zanašamo, da bodo pomagali kot še vsako leto.
Kdor izmed njih želi svoj spis posvetiti gori omenjenemu namenu, naj to stori.
Vse gradivo bi radi do konca marca, ker bo s tem delo olajšano nam in tiskarni. To je potrebno tudi vsled vojnih razmer. Imamo težkoče z dobavo papirja in so tudi druge neugodnosti, kakršnih ni v normalnih časih.
Več o vsebini in cenah bo v eni prihodnjih številk na tem mestu.
Proletarec, Februar? 16, 1M4
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
iMlajt Jn|«»l«vaBika D«U*ilu Tiskovna Družb«. Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA t Zedin jenih driavan sa celo leto »3.00; aa pol leU 91.71;
sa četrt let* $1.00. Inosomatvo; sa celo leto 93.50; sa pol leta 92.00.
V«i rokopisi in oglaai morajo biti ▼ nalem uradu najposneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Publiahed every Wednesday by the Jugoalar Workmen'a Publiahing Co.
In«. Eatabliahed 1906.
Editor...........
Bnaineaa M a nage r
----------------Frank Zaiti
__________Charlea Pogorele«
SUBSCEIPTION RATES: Jnited SUtes: One Year 91.00; Siz Montha 91.75; Three Months 9100. Foreign Countriea, One Year 93.50; Si* Montha 92.00.
PROLETAREC
2301 S. L*wndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Talepbooe: ROCKWELL 2864
ilniikri§ke delavske unije si i&eejo pol v politieno akeijjo
Kongresnik Oies je že lani obljubil preštudirati "neameriške aktivnosti" unij CIO' ker so našle izhod za financiranje svoje politične akcije ne da jim bi zakon, označevan s Smith-Connally Act mogel stopiti na prste. Poročilo o svoji preiskavi obljublja objaviti v kratkem.
Omenjena poslanca sta že pred par leti sumila, da se delavske unije nekega dne morda odločijo za samostojno politično akcijo, pa sta se zedinila, da se jim to prepreči z novo postavo.
Prepove se jim prispevati v politične sklade in brez denarja pa ne more uspeti v tej deželi nikakršna akcija, posebno politična ne. In tako je bila njuna predloga v kongresu sprejeta, pod pretvezo. da je v korist vojnih naporov te dežele. Stavke se prepove in pa prispevanje iz unijskih skladov političnim strankam za vo-iilne kampanje	_________
fJOUCOOVEM.
RAZGOVORI
Dve notici, ki sta prišle pred j ših bojev, predno bo nacijska par tedni iz Moskve, sta napra- pošast uničena.
JAPONSKA UVIDEVA, da se je v tej vojni zmotila, kakor »ta ae Hitler in Mussolini. Ameriške čete na Pacifiku povsod smafujejo. Gornje j« slika a bojišča nekje na Maršalskih otokih.	k t
Ko bo vojne konec, bodo fašisti prišli na dan iz teme že pod kakšno označbo, ki bo vlekla in mamila ljudi. Izkopali se bodo iz
Unija pekov je imela nekoč v zgodovini ameriškega delavskega gibanja jako važno poglavje. Ustanovljena je bila leta 1885
vile v zunanjem svetu precej hrupa. Ena je sklep o popolni avtonomiji šestnajstih sovjetskih republik — in druga — obdolžitev. da Vatikan kolaborira s fašizmom. To obdolžitev je prinesla moskovska Izvestja. Prva novica je bila senzacionalna in povzročila raznim državnikom precej skrbi in ugibanja, ker ne morejo razumeti, kaj da zopet poskušajo ti Rusi. Druga je pa kajpada zadela v črno.
Človek se mora smejati, ka-I dar čita odgovore raznih naših škofov in prelatov. Kdor ni bil popolnoma slep — in tudi če je bil slep, je mogel uvideti, da je bila katoliška cerkev in Vatikan tista, katera je stala z Mussoli-nijem in Hitlerjem v boju proti španski republiki. Kdor je le malo pazil, ve, kakšno je bilo stališče katoliške duhovščine za časa španske civilne vojne tu v Ameriki, ter kdo je bila tista moč v našem državnem depart-mentu.
Seve, danes so se časi izpre-menili. Se celo sam "caudillo" postaja vedno bolj "demokratičen". Tudi v Evropi ne izgleda za Vatikan več tako mikavno, kot je izgledalo recimo pred dvema leti. Kakšna podonavska
Predloga je bila porinjena skozi gladko da kaj, a so poslanci kmalu uvideli, da so se prenaglili in da njihov zakon ne bo dobil irdnih tal.
Za argument proti trošenju denarja iz unijskih blagajen v prid "politike" so rabili prispevek unije premogarjev (UMW), ki je dala pred osmimi leti kakega pol milijona dolarjev v agitaciji za izvolitev Roosevelta v drugi termin.
Ako bi predsednik unije premogarjev po zakonu smel, bi morda letos prispeval še več republikanski stranki kak6r pa je pred osmimi leti demokratski. In možno je, da bo to storil, dasi po ovinku, kakršnega So se poslužile unije CIO.
Postava pravi, da se iz blagajne unije ne sme nič trositi v pomoč kaki politični stranki, toda nikjer ne zabranjujc, da ne bi smele unije biti samostojno v politiki. Odvetniki unij CIO in AFL so zakon preštudirali in ugotovili, da jim političnega delovanja ne more preprečiti.
Enako so izjavila vodstva bratovščin železničarjev.
V	CIO so sklenili iti proti reakcionarjem v kongresu in drugim sovražnikom organiziranega delavstva odprto v politični boj in v ta namen ustanovili volilni sklad v vsoti pet milijonov dolarjev.
Za načelnika političnega odbora CIO je bil imenovan Sidney Hillman, predsednik unije ACWA, ki je bila pred prejšnjo svetovno vojno sacialistični stranki v veliko pomoč. Vsled boja, ki je takrat zaplaratel med komunisti in socialisti, je postala v politiki "nevtralna" do prve Rooseveltove kandidature za predsednika republike.
Ako bodo unije CIO res zbrale tolikšno vsoto v svoj politični s£tad, — nad milijon baje že imajo v njemu — je ne bodo izročile kaki politični stranki, pač pa jo potrošile same, pod svojim imenom, v agitaciji za tiste kandidate, ki jim bodo najbolj po volji.
Hillman pravi, da imajo člani CIO, s svojimi ženami in polnoletnimi otroci, štirinajst milijonov glasov.
V	namenu, obrniti to mogočno silo volilnih listkov v pravo smer, se vzgojna kampanja političnega odbora CIO že vrši in demokratski in republikanski aspiranti v politične službe so postali nanjo jako pozorni.
Nihče izmed voditeljev teh unij se ni izrekel za delavsko politično stranko, torej bodo stotisočake in milijone potrošili v agitaciji samo za kandidate demokratske in republikanske stranke, katere že si bodo izbrali izmed njih za najboljše "delavske prijatelje".
Za predsedniškega kandidata je v odboru CIO odobren Roosevelt, toda ne od vseh enako iskreno. Hillman je zanj, še posebno pa tisti voditelji unij CIO, ki so oglašani za komuniste ali pa za Brofrderjeve sopotnike. Brovvder že roma več tednov po deželi in agitira za Roosevelta, na republikance pa apelira, da naj letos v interesu vojne sloge tudi oni odobre demokratskega kandidata.
Predsednik CIO Philip Murray za Roosevelta ni tako vnet kot je Hillman, a bo šel z večino odbora.
Demokratskim prvakom taka dvomljiva podpora ni nič kaj všeč, posebno Browderjeva ne. Veliko rajše bi pomoč eksekutive AFL, ki se je napram Rooseveltu zelo ohladila in nekateri njeni člani pa že agitirajo proti njemu. Vabilu CIO za ustanovitev skupnega političnega odbora se ni hotela odzvati.
Unije železničarjev, s svojim političnim glasilom vred, pa so zavzele napram Rooseveltu ter njegovi administraciji zelo kritično stališče. Kje je v politiki J. L. Lewis, je znano.
Ako je v področju CIO res 14 milijonov glasov, jih je okrog toliko tudi v AFL, in par milijonov pod okriljem drugih unij. Kontrolirajo pa jih — česar voditelji unij nočejo priznati — kapitalistični politiki. Ako bi unije hotele, bi dobile milijone delavskih glasov za svojo stranko. Toda Če bodo agitirale ene za demokrate, druge za republikance, si delavci mislijo svoje in glasujejo kot pač že nanese, in posledica te politične zmote, ameriških .uni^ .je, da je delavstvo v zakonodajah brez zastopstva in zadovoljiti se mora le s "piijatelji".
Chicago, III. — Verjemite ali ne. Believe it or not! Med leti 1932-1941 je bilo v tej deželi u-stanovljenih 32 naci-fašističnih organizacij. V isti dobi pa so bile vse radikalne stranke razkosane in fašistom je bila takore-koč pot odprta. Seveda, kakor v Italiji in Nemčiji, s finančno pomočjo bogataškega sloja. In kakor v Italiji, ali pa v Nemčiji, in v Španiji, tako se tudi vse fašistične organizacije v Zed. državah odevajo v patriotizem tn vse paradirajo z zvezdnato zastavo. Pomaga jim \seskozi McCormi-ckov dnevnik, ki se šteje za največjega na svetu in pomagal jim je in z njimi še sodeluje znani katoliški "fijakar" Coughlin v Detroitu.
★
Fašistične organizacije v Zed. državah nimajo vse enakega programa. Vse pa so za fašizem, ki se ga naj prilagodi tej deželi. Gesla ameriškega fašizma so pa-triotična, kot je običaj fašizma povsod po svetu. Tu zahteva Ameriko za "Amerikance" (ne za Indijance). Drugič, vse radikalno gibanje je "neameriško in protiamerisko".
Celo konservativne delavske unije so zapisane med organizacije, ki delujejo po Diesovem mnenju v "neameriških aktivnostih".
Fašistična propaganda ti pravi: "Ako nisi s tem zadovoljen, pojdi nazaj v Rusijo."
Ako bi bilo to fašistično gibanje organizirano od Indijancev, jim bi človek še ne zameril toliko. Navsezadnje imajo vzrok, da se pritožujejo zoper civilizacijo, kakršno smo jim urinili proti njihovi veri v "večna lovišča". In spomin imajo tudi kako smo Jim belci ubijali pradede. Saj jih Je bilo malo, ki so se rešili.
Tudi par kranjskih Janezov se je vjelo fašistični propagandi v mrežo, bodisi vedoma, ali neve-doma, ali pa za dolar. .
Vemo pa vsi, da je v Ameriki polje za fašizem pod sedanjim kapitalizmom silno ugodno.
Pred osmimi meseci sem omenil, da se ameriška armada bori za strmoglavljenje svetovnega fašizma, je pa v nevarnosti, da ga dobi doma.
Indirektno je to opasnost omenil tudi predsednik Roosevelt, ki je dejal, da moramo varovati demokracijo tudi v svoji deželi. Če bi mislili na njeno varnost i samo drugje, bi jo kaj lahko izgubili — namreč • demokracijo
—■ pred svojim pragom. ★
Verjemite, fašistične organizacije v USA ie delajo — in to kar po 24 ur na dan. Utrujenosti ni v njihovem slovarju.
kakor pridejo na dan in njeni začetniki so bih peki] federacija pod pokroviteljstvom
tisti slinasti polži, ki priplezejo nemškega rodu iz Avstrije in
ven po plohi.,.
★
Earlu Brovvderju, tajniku komunistične stranke, marsikdo zameri njegovo menjanje pre-
Nemčije. Prvo postojanko so u-stanovili v New Yorku. Uniji so dali socialistični značaj. Njeni organizatorji ter drugi agitator-
pomlajene Avstrije z Otonom ter Žito na čelu — to bi bilo nekaj za te ljudi. Na vzhodu pa kakšna močna katoliška reakcionarna Poljska in v sredi pa Francija s kakšnim Petainom
ji so veliko pretrpeli. Kajti delo pričanja in taktike. A jaz zame- v pekovski obrti, kot sem že opi- j Vse to so imeli v mislih rim slično napako tudi tistim so- soval, je bilo ona leta silno na-1 Tudi za Jugoslavijo so
imeli
svoje načrte — in to gotovo niso bili — partizani.
cialistom, ki imajo podobno hi- porno. Temne kleti, dolg delav-bo, in med njimi so tudi neka- nik. noči brez spanja teri tajniki socialističnih strank , Unija pekov je v prvi svetov-j V Italiji skušajo ohraniti tisto *	ni vojni skoro propadla, a sedaj' popolnoma diskreditirano sa-
Amtriž^	imel i pa ie močna kar se števila čla- vojsko dinastijo, katero bi Ita-
priliko prvič študirati leta 1921 nov tiče in je povsod uveljavlje-j lijani že davno pognali iz deže-v stavki naše pekarske unije, na Socialistični duh se v nji še le. če ne bi bilo zavezniških ba-
Stala nas je blizu pol milijona dolarjev. V nji je bil lokal št. 2, eden izmed največjih v Ameriki. skoro popolnoma uničen.
To je bilo v dobi prejšnje svetovne vojne. Za nami so začele nazadovati tudi druge unije, katerim je bila unija pekov hrbtenica.
*
Med to stavko sem delal v pe-kariji, ker je moj gospodar pogodbo podpisal, a jaz pa sem uniji plačeval $10 tedensko izrednega asesmenta. To je bilo takrat visoka vsota. Vsega skupaj sem ji plačal tega stavkovnega zneska, poleg svoje redne Članarine. $280. Skozi vso stavkovno dobo sem se udeleževal vsak teden sej unije, dasi sem imel ženo bolno toliko, da ni mogla s postelje, in pa tri majhne otroke.
Kdorkoli se še spominja o^ie važne stavke, ki sem ji pomagal z unijo vred v Proletarcu, Pro-sveti in v Amerikanskem Slovencu, v Edinosti in Glasilu KSKJ, se bo morda spomnil tudi mene, kajti v tisti boj sem se podal v najtežjih razmerah.
Stavko smo izgubili. Glasilo pekarske unije je bilo urejeva-no deloma v nemščini, ostalo v angleščini, toda v obeh Jezikih socialistično.
★
Navečji vzrok izgube naše stavke so bili komunisti, kl so se takrat prvič pojavili. Rekli smo jim provokatorji. Kompanije so pod masko komunizma urinile v delavsko gibanje — unijsko ii\ v politično — polno provokator-jev, ki so* prišli, in nato odšli, čim jih bossi niso več potrebovali.
Zrasli so v revolucionarje ka-kar gobe po dežju, bili so brez načel in ko hitro so našli kak drug izhod, so šli drugam. Le provokatorji pa so nadaljevali, dokler niso dovršili naloge.
Izgube tiste velike pekovske stavke je bilo krivo tudi članstvo, ki je takrat nagloma naraščalo. Unijskih principov ni poznalo, bilo pa je pripravljeno vzeti od unije vse. kar mu je nudila. Ob enem pa jih Je mnogo na skrivaj in tudi javno skeba-lo. Večinoma Nemci.
pozna, a ne več kakor nekoč. Tudi njeno glasilo je vse drugačno.
★
V sedanji svetovni vojni je prizadet ves svet in vsi ljudje, torej tudi ženski spol. Ta še posebno, ker dela v municijski industriji, doma. v prodajalnah, pomaga v bolnišnicah in kjer sploh more
Treba je tudi razumeti, da je milijone fantov in mož v arma di. to je za ženske velik priman-kljaj. Pa so toliko požrtvovalne, da so v prid vojne zadovoljne s polovičnimi krili, z enočetrtin-skimi klobučki, z nogavicami, ki zadostujejo komaj za otročičke in pa z obuvali, iz katerih jim gledajo prsti. Kaj naj bi pač še zahtevali od ameriških žensk?
John Chamazar.
jonetov. Cerkev hoče to kar je bilo — in pred vsem ohraniti svoje premoženje in vpliv, kateri je bil ogromen.
Isto velja za ameriški kontinent. Kdo je v ozadju Sinarqui-stov? Kdo je v ozadju skoro vse reakcije v Južni Ameriki?
V političnem odboru CIO je nekaj oseb, ki menijo, da je to bržkone zadnji volilni boj, v katerem se unije še niso hotele izreči za svojo stranko. Nevarnost pa je, da če bo reakcija prihodnjega novembra še bolj triumfirala kot je pri prejšnjih kongresnih volitvah, morda po prihodnjih volitvah tudi svobodnih unij vič n* bo Že sedaj kujejo proti njim take postave, da'se bodo mogle v njih, če se jih sprejme in uveljavi, le uklenjeno-gibati.
ZED. DRŽAVE V TEKMI ZA OLJE V SREDOZEMLJU
(Nadaljevanje a 1. strani.)
zvezna vlada plačuje za naprave, ki bodo shižile privatnemu profitu? A drugi, ki so v večini, argumentirajo, da bo ta dežela s pridobitvijo Saudi Arabije, in s svojimi interesi in zvezami v Mehiki ter drugje kontrolirala glavni, to je, večinski delež svetovne oljne produkcije S tem bo pod njeno kontrolo tudi letalstvo in pomorski promet, pa tudi železniški.
Teritorij v Saudi Arabiji, ki si ga je vzel ameriški kartel v najem za izrabljanje oljnih zakladov v njemu, obsega 250,000 kv, milj ali več kot še enkrat toliko kolikor je znašala površina predvojne Jugoslavije. Olje iz vreleov v Saudi Arabiji je najboljše kakovosti. Angležem je zelo žal, da se jim ni posrečilo pridobiti kralja Ibna Sauda na svojo stran, a se tolažijo, da je saj oljno bogastvo Perzije njihovo, in imajo tudi precej drugih vrelcev. Vsi komercialni krogi pa priznavajo, da postaja tekma med Anglijo in to deželo za kontrolo nad oljem in rudami, in za mednarodne trge, precej ostra.
Angliji je še posebno neljubo, ker je bila do te vojne ona glavna sila v Sredozemlju, a sedaj so ji prvenstvo vzele Zed drŽave.
Ako se vlade po tej vojni ne zavzamejo za vzajemnost, bomo ostali tam kakor smo bili. Začele se bodo nove intrige za ugrab-ljanje bogastev in tretja svetovna vojna bo gotova stvar. Kali zanjo že poganjajo.
Jugoslavija
Revija "Nation" z dne 29. ja nuarja ima zelo zanimiv članek ~ i Bogdana Radice. kateri je bil I načelnik novinarstva v Jugoslaviji. Naslov članku je "The Plot Against Yugoslavia". Radica je bil, kot sam piše. uposlen v generalnem konzulatu Jugoslavije in v JIC v New Yorku. To je bilo predno so se ga hoteli izne-biti s transferiranjem v Argentino.
Radicov članek je precej dolg in popolno odkritje mahinacij ne samo ubežne vlade v Kairu, ampak spletk in mahinacij jugoslovanskega poslanika Fotiča. Kdor ni spoznal, da je čas razumeti pravi položaj v Jugoslaviji ter da je edina rešitev v borbi, katere se udeležuje celotni narod v narodni osvobodilni armadi — potem je ali na strani nasprotnikov, ali so ga pa bogovi udarili s slepoto.
Freda Kirchwey Ima v istem magazinu članek, v katerem pravi, da jc za Fotiča čas resig-nirati. Drugič je čas, da se apelira na zvezno vlado v VVashing-tonu za protekcijo tistih milijonov dolarjev, katere je jugoslovansko ljudstvo s tako težavo zbralo in katerega poslanik Fo-tič in njegovi minjoni razsipajo za kraljevaško proti-demokrati-čno propagando.
Na bojnih poljanah • Ko so na ogromnih bojnih ladjah prenehali topovi .so zavzela mesto letala. Na tisoče in tisoče ton železa in bomb je deževalo na Maršalska koralna otočja. Ko je bil konec, Je bilo tisoče japonskih braniteljev pokopanih v njihnih razdejanih utrdbah. In danes vihra ameriška zastava na Kwajaleinu. Ruske čete pode Nemce na celi črti. Z Nikopolom v svojih rokah so zadali Nemcem največji udarec.
Našim v Italiji ne gre prav dobro. Cassino in bližnji griči so ie vedno v nacijskih rokah. Najhujši boji so pa okrog Nattuna in Cisterna, kjer skušajo Nemci poriniti zaveznike nazaj v morje
Kot izgleda, se naciji ne bodo tako zlepa^V*1®!* zaveznikom, kakor se je časih namigavalo. Treba bo velikih izgub in še huj-
Na domačem bojišču se v kongresu in senatu še vedno vrše ljui) voji. Največ zaradi glasovanja vojakov v jesenskih volitvah. Reakcionarji se strašno boje, kako bodo naši fantje glasovali, še posebno tisti, ki so v tujini. Zato skušajo napraviti to glasovanje tako komplicirano, da večina sploh ne bo imela prilike za glasovanje. Dosedaj se vrši boj v dveh smernicah. Prva je, katero je svetoval predsednik Roosevelt, namreč, da naj bo glasovnica federalna, to je, splošna za vse države, na način, da ta forma, katera edina omogoči glasovanje vsakemu, ne bo predolga in ne bo napravila ovir kot bi jih 48 glasovnic posameznih dežel. Kongres, kateri je v boju proti predsedniku, je kajpada odločil, da se mora glasovati po drža vah. Sedaj Je to vprašanje v senatu — in ko to pišem, še ni rešeno,
Ruski relif
. V prejšnji številki Proletarca sem omenil o neki posebnosti, katero skušam opisati danes Mogoče ste o tem že čitali v naših meščanskih časopisih. Stvar je pošiljanje malih zavojev najpotrebnejših stvari, katere bi bile nujna pomoč vsaki ruski rodbini, ki se vrača v požgana mesta in vasi. Agencija za ruski relif je organizirala posebno kampanjo za nabiranje sredstev, katera bodo omogočila te pošiljatve.
V namenu, da bi jih tisti, ki jih bi želeli poslati, laglje razumeli, objavljam način, kako^naj se pripravi pakete, v angleščini. Gospodinjam, ki se bi za stvar zavzele, bo to v prodajalnah v olajšavo.
Stvari, kakršne se naj pošlje, so po izkazu ruskega vojnega re lifa sledeče:
2—1-lb boxcs of sugar, prefer-able cube or tablet. If none avail-able, 2 lbs. granulated sugar (gran-ulated sugar must be boxed in cardboard).
2—2 Vj -oz. packages dehydrated soup mix.
1—14	4-oz. can evaporated (not condenaed) milk.
2—packages	bouillon cubes for broth (10 cubes). .
1—S1, s-oz. box sweet cookics.
1—1-lb. package of very hard candies (not peanut bars or milk chocolate). Package to be wraped in gift paper.
1—smal	sewing kit (assortcd needles and pins rolled in a small square cloth; one spool each of heavy black and whlte cotton thrcad (75 yds.); one spool black darning cotton, and one packet of buttons on card or thrcad).
2—bars	white laundrv or bath soap (not naphta or other odorous soaps). Wrap the soap in heavy waxed paper so that the odor will not permeate the candy).
—1 pair knitting npedlcs (two needles) size 3, eight to twelve inehes long.
—2*6-yd. roll of 1-inch sur-gical adhcshre tapc
1—10-yd. roll 2-inch gauzc bandage.
1—packagc cigarcttes.
1—package pipe tobacco.
1—book ciftarcttc papers.
1—Turkish band towcI.
1—pair adulfs warm work gloves.
(Konec a a 3. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
Čemu Je toliko takozvanih naprednih ljudi bolj zoper Rusijo kakor proti Hitlerju in njegovi Nemčiji?
Prolclarec. Februar) 16, 1S44
POVESTNI DEL
m
ANGELO CERKVENIK:
NA STRAŽI
Bila je temna in oblačna je- - Ali pa se je Marku le taj^o senska noč.	1 zdelo.
Celnik je vse svoje zveste raz- Že tri leta je v Mariboru, že vrstil. Le Marko je še čakal in ž tri leta so minila, odkar je bil v njim šest mož.	neki jesenski noči pribežal čez
' — Brat Marko! — ga je čel- Črno prst v Jugoslavijo, nik poklical.	Dolga, predolga in pretežka
— Tu! — se je Marko oglasil. lri
Za menoj! — je čelnik za- O, če bi bil vse to vedel! Rajši
bi bil ostal doma.Smešno, si je
ugovarjal, smešno! Saj bi ga bili zaprli, nemara celo ustrelili! Tri leta potepati se brez posla
ukazul.
Celnik je stopil naprej, za njim pa Marko in šest mož.
Nekdo se je spotaknil ob tr-	_ .	, . .
hlo." prevrnjeno deblo ter je te-1ter, ™ledov. , za podporo in
lebnil na tla	| ">»oic«no. tr> leta gladovati. tr.
1 leta pogrešati vse, po čemer je jezno zaroban.jmlad človek tako neznansko
rnrii I r\ nnrA/i nn» I
hrepeni. Gledati, kako hodijo
—	Mir!
til čelnik. — Trobilo nerodno!
Skočili so drug za drugim čez leseno, napol podrto ograjo v neki vrt, zavili so skozi gosto poraščen sadovnjak proti Dravi ter obstali ob samotni stezi, ki je vodila na cesto.
—	Marko, postavil se boš ob voglu te bajte ter boš pazil na
drugi gosposko oblečeni po mestnem sprehajališču ob strani prelepih in zapeljivih deklet, gledati, kako sedijo drugi v razkošnih kavarnah, poslušajoč godbo, pravljično lepo godbo ... Gledati toliko dobrot, toliko lepot po razstavnih oknih, pa ne
vse dohode, ki vodijo na cesto, moči seči z roko po njih ... Vse Tvoje območje sega od lesene- I to je tako daleč, vse to je zanj ga plota pa prav do Drave. Če i deveta dežela, sen. samo sen. bo prišel Kos sam, mu zamašiš j Le semtertja mu vržejo kak-
gobec, vržeš vrečo čez glavo ter ga pošteno premlatiš, tako, da nam v tej volilni borbi ne bo delal več zgage. Si razumel?
—	Razumel, brat čelnik!
—	Ce pa jih pride več ter bi jih sam s svojim moštvom ne mogel ukrotiti, rni to naznaniš. Na cesto postavi Hirša, ki bo dobil kolo; če bo potrebno ga pošlješ k meni. Jaz bom na glavni cesti pred Korenovo gostilno. Spustiš jih lahko naprej ter jim v primerni razdalji slediš z vsem moštvom Ko pridejo do kapelice, bomo udarili, mi od-spredaj, vi pa odzadaj. Paziti
šno drobtinico s preobložene mize, le poredkoma mu se ponudi kakšno priložnostno delo.
Zdaj na primer te volitve.
Ze dve leti je v službi teh ljudi... seveda le semtertja ... V službi ljudi, ki trdijo, da se borijo za njegove svojce, vklenjene onkraj meje v spone narodnega in socialnega suženjstva.
Dobro plačajo
Dobro?
Marko se je nasmehnil. Nasmehnil se je, da ni vedel ne kdaj ne kako.
Napajajo jih; ob takšnih pri-
Od tistega trenutka, ko so mu ubili brata.
Kadarkoli se je spomnil tiste noči, ga je vsega pretresel mraz.
Uila je mrzla zimska noč.
Tema. Svinčeno, črnosivo | nebo.
Stane, njegov brat, je tisti ve- j čer prišel pozno domov. Delal je v arzenalu. Menda so mu odpovedali službo Bil je ves potrt. Počasi so vsi polegli v postelje, i Luč so ugasnili.
Kmalu je nekdo močno potrkal na hišne duri.
V	vežo sta stopilu dva unifor-m i ranča
S Stankom sta želela govoriti.
Počakata naj, da se obleče.
Ni potrebno, takoj naj pride. |
Stanko se je naglo oblekel. ! Prišel je v vežo.
Kaj želijo? Z njimi naj gre.
Hitro, takoj!
Ni potrebno.
Oba sta se skrivnostno nasmehnila.
V	sobo smo slišali glasno prerekanje.
Vsi šmo hiteli v vežo. Unifor-miranca sta nam zagrozila, da nas postreljata. kakor stekle pse. S samokresoma v rokah sta prisilila Staneta, du je stopal pred njima.
Domači so ga hoteli braniti, a zunaj jih je bilo preveč.
Vsi so poskakali v velik tovoren avto. Staneta so nasilno naložili.
Voz je zabrnel, luči so pobelile cesto, z voza se je oglasila divjaška bojna pesem.
ne bo najmanj pomembno oro- POROČILO POMOŽNE
AKCIJE
Življenje moramo gledati ka- jUgOSiOVanskega pomožnega od-krsno je, in ga pokazati takšno, | ^^ slovenBkH skrije. je imela kakor je. Idealisti, realisti, vsi, y bla^<ljni dne | januarja 1944 imajo isto dolžnost: da se posta- ysega denarja $06,582.72. V me-vijo na stališče resničnega opa- u Januarju ^ poslali in pri-zovanja, resničnih dejstev, res-1 spevali sledeči: ničnih čustev.	Društva Slovenske narodne
To pa ne gre brez velikega podporne jednote so prispevala j truda. Delavnost človekovih mo- $800; Jos. Durn, tajnik lokalne-žganov je navajena na podreje- ga odbora it. 35. je poslal $400; nost. Skoro ga ne moreš osvobo-1 Anton Zornik, tajnik lokalnega diti plašnic. ki jih je dobil od odbora št. 40, poslal $10; uprava
stoletnega suženjstva. Človek si Glasa naroda je izročila $12;
prikriva resnico s praznimi be- jDhn Germ, blagajnik lokalnega
sedami. Jaz sem nezaupljiv do vseh gesel kakor: človečanstvo, umetnost, individuum, narava,
odbora št. 20, je poslal $500, Fr. Čolnar, Berwyn, 111., $2; Matt Zobec, Ontario, Canada, $2;
duša Ne vem. kaj je to: svobo- Mrs. Agnes Justin, $10; Mary da; vem pa. kaj so svobodni lju- MegHč.Loretta. Wis., $1; John dje. Ne vem, kaj je to: duša; Vitez, tajnik lokalnega odbora vem pa, kaj so živi ljudje.	29, je poslal $14.30; Ignatz
Da, za žive ljudi gre.	Oražem, tajnik lokalnega odbo-
Malo prijateljev vzdrži izku-, ra št. 11, je izročif$12; in Louis šnje dnevov, ki jih preživljamo, j Chamfea, tajnik lokalnega odbo-Tisti, ki si ga imel najbolj rad,! ra št. 6. je poslal $100. — Skup-te izda in ga več ne spoznaš; bil ni dohodki v mesecu januarju so je tovariš lahkih ur. Vihar od- bili $1,863.30. naš« take ljudi, kakor rastline,! Dne 1. februarja je bilo v bla-
IZ TE VOJNE 1ZIDETA DVE VELESILI: Zed. driave' in Sovjetska unija. Obe sta vsled svoje moči v vodstvu svetovne politike. V Zed. driavah Ji načeljuje Cordell Hull in v U88R Vjaceslav Molotov. Prvi Je fcj nimajo močnih korenin. Sa j gajni JPO-SS, 66,446.02 — Vsi na desni, in drugi na levi na gornji sliki.
ROMAIN ROLLAND:
mo bitja z globokimi korenina-	stroški, odkar posluje pomožna
mi ostanejo. Mnogi so skromne	akcija, znašajo samo $59.50. postave, da jih v vsakdanjem Hvala vsem. ki so poslali in
življenju komaj opaziš. In malo-	darovali poslano vsoto. Računi
številni so veliki duhovi, ki se	so bili pregledani od nadzorni-
dvigajo vedno više, čim več je	kov JPO-SS ter od posebnih za«
razvalin okrog njih. Mislim na	priseženih pregledovalcev. Voj-
...	i j a.* l i * • •	i stari hrast, kakor je bil Shakes-	nih bondov smo do sedaj kupili
Življenje moramo gledati, kakršno je, m ga poka- peare (živel 1564.1616 u NllilZa $67,192.00. zati taksno, je. Idealisti, realisti, vsi imajo isto ena veja mu ni odpadla, niti ve- Obresti na kupljenih bondih dolžnost: da se postavijo na Stališče resničnega jica se mu ni posušila	znašajo $153.94, katere se je pri-
opazovanja, resničnih dejstev, resničnih čustev." Človek, ki lahko doživlja vse
SANJE IN DEJANJE
pisalo k decemberskemu poro-
I čilu.
Leo Jurojvec, blagajnik JPO, Slovenska sekcija.
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
The glowes and towel should bc used to fill up any empty spaces in the kit. It is essential that the kit bo packed so tightly that noth-ing in it rattles.
It is importarft that there must
moraš v glavnem na Kosa. Do- ložnostih jim ne manjka ne me-bro meri! Samokres pa smeš ra- sa ne kruha ne vina . .. Tudi biti samo v skrajni sili. Palica je i kakšen kovač jim pade v žep. mnogo manj nevarna, pa nič Pa kaj bi vse to? Saj ne gre manj učinkovita, če jo le znaš za denar!
pravilno rabiti. Ne pozabi zava- j Marko se je moral zopet na-rovati si hrbta! Si vse razumel? smehniti. Nemara pa vendarle — Razumel, brat čelnik! za denar!
Celnik je izginil v temno noč. Ne, he, se je branil. Gre za ne-Marko je razvrstil svojih šest kaj velikega, nekaj, zaradi česar mož po vseh pravilih vojaške trpijo njegovi ljudje onkraj me-vede. Vsakomur je natančno do- je, nekaj, zaradi Česar je moral ločil mesto ter območje, ki naj umreti njegov brat, nekaj, zara-ga opazuje.	di česar je moral tudi on sam
Sam se je naslonil ob upog- mnogo pretrpeti, njeno jabolko v bližini bajte Sam je moral mnogo pretrpe-nad Dravo.	ti? — se je nepričakovano vpra*
Drava je samo semtertja za- šal. Kolikokrat se je v posled-šumela, drugače pa se je pomi- nji dobi tako spraševal, kala neslišno, kakor sprevod ža- Res je, trpel je; moral se je lostnih pogrebcev, proti vzhodu, skrivati pred miličniki in biriči, Iz mesta se je včasih zaslišala kakor ubijalec ali ropar, moral hupa avta, v predmestju pa se je nočevati v tujih skednjih, pod je kdaj pa kdaj oglasil pes. i tujimi kozolci, v gozdovih ...
Bila je žalostna, zelo žalostna Ne ene ure miru ni imel. Nene-noč.	homa jih je čutil za petami.
, .. ,	,	... j l.. i .človeške strasti, pa jih tudi olv
N as led nje misli niso zapisane se moram pri teh besedah , je : vlada in se nobeni ne zasužnJi>
po nobenem v naprej sestavlje- ironično pripomnil: Vidim se kakof d nj Hamlet Ho_
nem načrtu. Zapisoval sem jih j na strankinem zborovanju m raciju
ob priložnosti, v različnih urah pred seboj sodruge ... in iz njih
življenja.	w se dvigne sodrug "ta in ta" in Odkar ta moja duša sama
In vendar izvirajo vse U glo- mi pravi: "Dovolite mi. da vas | voli in zna ljudi razločevati da-boke osnovne enote iste usode, vprašam, če ima strankin odbor la svoj glas je tebi; kajti ti si Marko se je naglo oblekel ter v kaleri je potekalo naše živijo- pravico sanjariti, ne da bi po- ™oz, kl vse trpi pa le me ne zajahal kolo.	!nje p^ najrazličnejšimi krin- P«*ej prosil za tozadevno polno- trpi; ki sreče sunke in dan pre-
Drvel je z naporom vseh svo- kami	mo*Je širšega odbora!" — In za J^a z enako hvalo: blagoslov-
jih sil za pošastnim vozilom. . Vse to življenje je obvladal nJim vstane še mogočneje drug tisti» v nJem sta strast in Ustavili so se ob pokopali- »sti konflikt isti razdor ki ua sodrug in pravi^Jaz grem um tako stopljena, da prstom ni šču . . .	^	doživHa ne samo £ta«znik s dalje jaz vprašam, če ima mark- Fortuninin piščal, ki nji na vo- be no deviation from the above
Veter je tulil kakor prikle-	sist sploh pravico sanjariti, kajti U<> poje. Pridi mož, ki ni usuž-1 list The Kit must contain only the
njen pes ter pripogibal vrhove ZZcZnega pi^h^a konflikt, P° Marxu ..." - "Pri sami mi- J njen strasti: nosil bom ga v je; j -tem. specified. črnih cipres, ki so se pošastno med sanjami in dejanjem, med sli na ta strahotna vprašanja me|dru; da« v srcu svojega srca, Kot Veliko lažje pa je, če vi po-
sklanjale čez zid, kjer seje kon- duhom in življenjem', med ------- :----^---"	^^	-------------—
čevala strahovita tragedija. i stremljenji osebnostnega ideali-Vsi so izstopili.	zma in suvereno objektivnostjo
Pred vsemi je stopal Stanko z narave, ki piše duhu svoje za-zvezanimi rokami.	'kone
Postavili so ga k zidu.	j od svojih otroških let sem
Odvezali so mu roke	temno čutil tragično nasprot-
Za vsako roko sta ga prijela j 8tvo, ki razdvaja ' duh" vladajo po dva informiranca.	»čega razreda Evrope, to je duh
Ni se branil. Vedel je, da bi meščanstva. Miselnost ni imela bilo zaman. ^	_ , moči. da bi svojo vrednost utrd»-
— Strahopetci! — }e kriknil. j ja v dejanju. % Marku se je zdelo, da je moral | Večkrat smo se počutili, kot ta krik, ki je izzvenel v pretre- da visimo na robu prepada, in sujoco obtožbo, vzdramiti ves prcd močjo strahovite resnične-
svet*	sti smo iskali zatočišče v sanjski
A nihče se ni zganil, le veter, mreži poezije in muzike. je zaječal, le ciprese so stegova
"Ne, nič prisegel če moški obraz, ne bo nikdar prišel. V prvem notranja in dobe te gniloba primeru sanje niso slabe, so ce- ^ to so slabi vzroki, idite.
lo dobre, ker lahko podpirajo in krepe energijo. V lakih sanjah ni ničesar, kar bi hromilo ali odvračalo moč in veselje do dela. da pade vsak po žrebu. Prav nasprotno! Ako bi človek I • KaJ treba Posege,
in vsak zarij se v svojo leno postelj!
Potem naj tiranija drzna vlada.
Ravnajte s električnimi predmeti pravilno
— ker Jih primanjkuje v vojnem času
MoJa ledenica ml ohrani Jestvlne boljše ... in nI ie rabila nobenega popravila!
Tu so vzroki sakaj: Predal za led odtajam po navodilu, ki sem ga dobila od izdelovalca ledenic. Težka zamrz-njenost ovira njeno učinkovitost. Ko »e stopi, nabrano vodo tako) odstranim. Ce bi jo ne. bi začela zmrzovati čim bi bil pogon spet v teku.	» '
in prnlal« s* W*»lenf h«*:kf vMnn umijem « taking «> »V> iti vurio. Tako tiMfi rtvi. n« kattrih «r ''»»ra duh n»l jedi; iMo KumijiMfr vloikr pri vratih in jih umiMHi • takum-ftraftkom, da »r nf Hirijrmrio. Tu di tmrtevafai drl in ko ttkn, kadar jih ra tarr oauiim, da *lad Nikdar pa ne ra mm irdraa |w*d meta na njih
^.mc SERVICE
Da dritm ledenico ti-
».«» m a vet*« in nltm «4>ri4e*n ako kal ml jedi potije p<» nje). Omarice »anljem m naj • t«*>k> milnico, in jih «t>lannem ter i« •nAiiu k mehko m ni««. Vedno drlim le denteo nekaj palcev nd •lene, d:i re «1». • 'I frak* oktv- nle Vrata »obn-e. v kateri ie |matav||rna. *>> tUdI vedno ndprta in f«ta na avefem »raku
Ledenico dajem pre irledati redm«. N« «»eni imam proator. kjer w lahku tabele h, koga klicati v «lu f-aju potrebe. Ce je moja ledenica »»arej •**a isdetka. » ka teH mebanitem ni m prt t olju in mali. \edn>> akrhim. da lr mHianitrid oHKm *n nama ta n najmanj dvakrat na lr*o.
COMPANV 09 NOftTHItN KUMOIS
Vojni obraH	elektrik* — mM te jn
sposobnosti ne mogel tako s«- j	moStva » moStvom zaveta
njali. ako ne bi mogel s svojimi i ^ w «od'' " pad,m0 ... ......	i . .. . ... ... j. Duhovniki, plašljivci in pretkanci
. ; - .	- i Ldarci življenja so nas pa ve- mislimi prehitevati dogodkov, i t ^ t , ^
le svoje posastno dolge vratove ;dno opominjali na dolžnosti se- ako ne bi mogel s svojo fantazi-	kukavici U kriviš
! danjega boja; kajti stiska gmot- jo gledati dopolnjenega dela, ki pozdravljajo; v prerekanju
nega obstoja, ki smo si ga morali ga je v resnici komaj začel, ka- j prisegaj
strahopetci!	osvojiti s trdim delom, nas je ko bi mogel sploh začeti svoje druhal sumljiva, ki ji ni verjeti;
Se zdaj mu zveni ta krik v proti naši volji vezala na suro- delo v vsem izčrpnem obsegu in (nikar ne omadežujmo
vo, toda zdravo resničnost.	kako bi ga mogel dobro gada- nega.
Junaški individualizem. boj o-' Ijevati do kraja? . . . Sanjarimo ; Kreposti ravne našega podjetja
sebnosti je osamljen, ker ustvar-1 torej, toda pod pogojem, da trd-1in svojegfe neukrotnega duha
! čez zid.
Se enkrat:
je strah in se skušam skriti za nosim tebe.	šljete denar našemu odboru, ali
Pisarevim, ki je dejal:	! Človek svobodnega duha, j pa direktno na centralo ruskega
"Sta dve vrsti nasprotij mod Prost praznoverja svojega čas*>,; relifa, 80 E. Jackson Blvd., Chi-sanjami in resničnostjo. Moje i Prost konvencije, tradicije in cago. 111. Vsota je majhna, samo sanje lahko tečejo pred narav- navad, človek, ki noče biti ujet- $3.50 za celoten zavoj. K temu nim razvojem dogodkov, ali pi nik niti sv<>je prisege, kakor go- pošljite vaše ime in naslov. Ako blodijo čisto ob strani, tam, ka- vori Brutus v "Juliju Cezarju": j hočete kaj malega napisati v pomor nnmvni rfljvni rinorviknv	zdrav ruski družini, katera bo mor naravn. razvoj dogodko,. ..Np nl, ^ mo5k, obraz ^ va- 2avoj to ,ahko sto_
rite. Meni se zdi to sijajna ideja, katera bo saj malo pomagala ti-! stim revežem, kateri so dali vse. Ta odbor bo pazil, da dobite potrdilo za vsako posamezno poši-ljatev od nas ali*pa od centrale. Kdo bo prvi, sodrugi in sodru-žice? $3.50 ni velika vsota. Pomislite koliko veselja lahko napravite s tem darilom. V prihodnji številki bodo imena prvih darovalcev.
Kot pravi letak, katerega sem v to svrho dobil v centrali: 4<Po-
ušesih. Preganja ga dan in noč.
Oster pok.
Stanko se je zgrudil.
Vozilo j^ zopet zaropotalo. Luči so pregrnile vso pokrajino z mrtvaškim prtom. V vozilu je vladala grobna tišina.
—	Strahopetci! — je nehote ponovil Marko, stoječ ob upognjeni jablani in gledajoč proti stezi, po kateri bo, verjetno, prišel Kos.
—	Da, strahopetci, mi smo strahopetci!
Kolikokrat si je moral to v poslednji dobi očitati, kajti ne-nehoma ga je zasledoval obtožujoči krik na smrt obsojenega brata.
Venomer je stal pred njim ter aa gledal s tistimi prelepimi deškimi očmi, ki so očitovale tolikšno vero in ljubezen.
(Konec prihodnjič.)
ja praznoto okrog sebe; tožari in ' no verujemo v svoj sen, da res-se zvija, potem pa pade v jamo, I nično življenje kritično opazu-ki si jo je sam izkopal. Življenje , jemo. da svoja opažanja primer je v skupnosti ljudi. Ljudsko jamo s svojimi sanjami in da skupnost je treba preobraziti! svojo fantazijo z vso vestnostjo Mnogokrat sem izkusil, da se uresničujemo!" — "Mi moramo da odločilna mejna črta tned sanjariti", pravi spet na to tisti ljudmi potegniti ne toliko po , veliki marksist. "In te vrste sanj idejah, pa tudi ne po njihovih so pri ljudeh v našem gibanju interesih, temveč po tempera- j tako redke, posebno pri tistih, ki mentih; bistveno delita človeka i si največ pripisujejo zdrav rana dvoje optimizem (gledanje zum in natančno ocenjevanje
SODELUJTE V KAMPANJ I ZA
TISOČ
NOVIH NAROČNIKOV VSI, KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA
konkretnih stvari.
In sanje so pri njem postale dejanje. 1
Takega človeka nikdar sanje ne zapeljejo v iluzije. Imeti je treba smisel za resničnost, močan, trajen smisel, brez odmorov. In tisti, ki tega nimajo in se dejanju izogibajo, vzbujajo pri takem močnem človeku smeh. ki ga preveva zasmehljivost, ironija. dobrohotno sočutje in nekoliko prezira kakor ga ima močan. zdrav hrust za gospode, ki so stari in težki, pa imajo otroško pamet.
Take sanje so najdragocenejši J dar za človeka dejanja. In so tu- J di neobhodno potrebna lastnost i J znanstvenikov: pronikniti v zad- J nje elemente narave, da obvla- • damo naravo!	J
Toda preveč sanjati ni dobro
si z mislijo, da naša stvar in delo hoče še prisege."
Človek, ki objema življenje, ki je svobodno, kakor on, ki pa tudi smrt sprejme z mirno ironijo kakor življenje.
Človek, ki si (po Shakespearu) "ne želi rože o božiču kakor ne snega v maju. temveč uživa vsako stvar, vsako ob svojem letnem času" . . : ki vidi življenje, kakršno je, ga vzame, kakršno je. in ga ljubi, kakršno je.
Tak človek je tudi zanesljiv borec.
magajte Rusiji do zmage!'"
Napredna društva, pristopajte v Prosvetno matico!

Mm ifftv
CA
na stvari z dobre strani) in pesimizem (črnoglednost). To sta si dva sovražnika. V meni sta živela oba; in vse moje življensko delo je bilo v tem. da sem se trudil, da ju pomirim med seboj Medtem sem spoznaval medsebojno nestrpnost med ljudmi. Ta boj ni v meni nikdar prenehal. Pri tem sta prišla na svoj račun tako pesimizem kakor optimizem. Toda ne več kot nasprotnika. Sklenila sta zvezo med seboj. V boju za utemeljitev in zmago novega človeštva je treba dati vse svoje moči; in žalosten pogled na krivičnost in trpljenje današnjega sveta ni nič manjša vzpodbuda k dejanju kakor ožarjena gotovost boljše bodočnosti.
"Mi moramo sanjariti", je rekel veliki ruski marksist, mož dejanja.
4 Mi moramo delati", je rekel v svetu, v katerem je treba ne-|j Nai|oVit#s mož sanjarenja kakor Goethe. umomo delati in bdeti nad de- •
To dvoje se spopolnuje med lom Vojak, pilot ne smeta za- •
""Mi moramo sanjariti", je rr jKjlTpSSniTtej	230 $ Lowndolc Avenue CHICAGO 23, ILL. j
kel tisti veliki Rus, "in ustrašiti j služi prihodnosti, v kateri duh	••<
\AIIOC ITi: KVIH.O
MY NATIVE LAND"
ki jo je spisal
Louis Adamir
IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75
V zalogi, tudi druge Adamičeve knjige Pišite po cenik
PROLETAKK*
4
Prolelarec, Februar) 16, 1944
KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *
KOMENTARJI
MHItMIIHMIIIIIIIIIIIIIlIMilMMIlMJUMiHMf
Maršal Tito se potožuje med vrsticami nad zavezniki, ker mu premalo pomagajo. Boriti se mora z nemško armado, s Pave-ličevo "neodvisno" Hrvatsko, s srbskim kvizlingom Nedičem, Petrovim vojnim ministrom Mihajlovičem in z njegovimi četniki, z reakcijo vseh vrst, vštevši tisto, ki jo tu tako vneto brani v propagandi proti osvobodilni fronti pater Ambrožič in pa struja, ki se v javnosti oglaša pod slepilno firmo zveze slovenskih župnij.
V tem listu smo že dostikrat rekli, da ne bo nič čudnega če Nemci s svojimi oprodami Bro-zovičevo vojsko stro v prah. Oni imajo orožje, partizani le tistega, ki so ga Nemcem in Italijanom ugrabili. Čudež je, da je na svetu dežela, v kateri so ljudje, ki se bore proti takim oviram kot so v Jugoslaviji. In čudno je, da jim demokracija tako malo pomaga. Ta je komunist, oni drugi je tudi komunist, in če je ali ni — že to, ako mu rečeš, da je, je toliko, kot bi rekel:
nemški okupatorji, in italijanski, kolikor imajo še besede zraven, angeli v primeri s titovci. To ni pametno, ker se končno tudi čitatelji lega "največjega slovenskega dnevnika na svetu" vprašujejo, kako je mogoče: da bi bili Slovenci nad .samim seboj večji kriminalci in razbojniki, kot pa gestapovci, ki so jih
silili v predsednika, kako je bilo s to stvarjo v Teheranu, je po-menek obrnil drugam, McCor-mack pa je časnikarjem pojasnil, da se Roosevelt nič več ne spominja, da bi mu kaj takega j P"*li zasužnjiti.
pravil. Ampak stvar je prišla v | Zamejite vlade sicer niso iz-časopisje in zanikavanje ne, najdba sedanje vojne, a baš v spremeni govorice.	sedanji so se najbolj izjalovile.
Chicago Tribune je silno na- h)*™* je le čehoslovaška vlada,
vdušena za svobodo Poljske in tolče po Stalinu, ker jo zahteva pod svoj jarem. Kdor ima kaj spomina ve, da se Tribuna, ki je eden najmogočnejših listov v deželi, ni kaj posebno zgražala takrat, ko je Hitler okupiral Poljsko, pač pa se je norčevala iz Anglije in Fiancije, ki sta ji priskočili na pomoč. Chicago Tribune je pri zvezni vladi slabo zapisana, a Roosevelt sam je rekel indirektno o nji, da ker je bogata, ji niti oblast ne more do živega.
Litvinci v Ameriki se tudi bore za osvoboditev svoje dežele izpod Rusije, dasi je še pod Hitlerjem. V dvorani sv. Neže v Chicagu so v imenu vseh ljudi
"Lump je, tolovaj, "vajalec in 11Uvir4 ^kolenja apeiiraii zasluz. najstrožjo obsodbo | na ameriško*7n angleško vlado.
Černomelj v Belokrajini ni važno mesto. A vendar je bil
oglašan v novicah AP in UP — morda še v nekaterih drugih — da se je tam vršilo veliko zborovanje. zastopnikov naroda, ki so poslali brzojavke Churchillu, Rooseveltu in Stalinu, da kralja Jugoslavije nočejo več nazaj in da naj ji pomagajo sedaj in po vojni v resnično demokracijo: Koliko je v takih stvareh propagande, je z daleč težko pogoditi. A že to, da še v Angliji in v Ameriki poroča o narodnem zboru v Černomlju, je pridobitev.
Slovenija ni bila še nobenkrat toliko omenjevana kakor sedaj. Oglaševana pa je zaradi svoje odpornosti. Nekaterim to ni všeč in se pritožujejo, da upiranje lahko uniči ves narod. Namreč. ako se postavlja v bran, ga bodo pokončali. Seveda. A tudi, dokler se še ni upiral, so ga po-končavali in poročila o tem je dajala v svet dan za dnem tudi jugoslovanska zamejna vlada v Londonu in pa skozi svoj JIC v New Yorku.
Kongresnik McCorniack iz Massachusettsa ^e spravil predsednika Roosevelta v veliko zadrego s pravljico o tepežu med Stalinom in Timošenkom v Teheranu. Ko so si napijali zdravi-ce in praznili vodko ali kar so že imeli, se je baje Timošenko v svojem nagovoru razvnel in govoril stvari, ki Stalinu niso bile všečne, pa ga je udaril s steklenico po glavi. Kongresnik Mc-Cormack — demokrat — je dejal, da mu je to zgodbo zaupal Roosevelt in ko so potem drugi
ker je bila uporniška ter bila žrtvovana s svojo deželo vred Hitlerju z odobritvijo Francije in Anglije Poljska zamejna vlada si ni ustvarila slovesa. Grške in jugoslovanske so se v Londonu iznebili na lep. vljuden način, da so ju poslali bližje njunih domovin. Norvežka nima problemov in se o nji le redkokdaj čuj$. O nizozemski beremo največkrat, kadar se gre o vprašanju, ali ji bomo pomagali do njenih sijajnih kolonijalnih posestev v Aziji. Druge zamejne vladice v Londonu životarijo in nekatere sploh priznane niso za vlade. Manj znano pa je, da so tudi v Moskvi zamejne vlade in pa osvobodilni odbori. Med slednjima sta najvažnejša poljski in nemški, oba kajpada ped pokro-
vlade. Za-
viteljstvom sovjetske da naj ubrani njihovo rojstno mejnih ylad y Moskvi je kakih
domovino pred boljševiki, ki so Kq ^
vojne konec, se ne
sovražniki cerkve, privatne svx>- ^ yrnUe ne u ^ona, ne iz jine in civilnih svobodscin To Kairfl ne ^ Moskve ker si bodo je prilično res Ampak vlade, ,judstva druge izvolile
kakršne je Litvinska imela, tudi j	___________________
niso bile nič prida. Pravzaprav so bile vse v službi privilegijev, in ker se ljudstvu to ni dopadlo. so ga priklenile k tlom z dikta-
KRITIČEN GLAS
Bock Springs, Wyo. — Ker
- - ,	i mem veliko časa. prebiram vsa-
turo. V Sovjetski uniji so dobili ke vme časopisov in knjige. p0-
litvinski kmetje in delavci vzlic diktaturi več pravic in civilnih svobodščin. kakor pa so jih imeli pod domačimi diktatorskimi režimi.
William L. Hutcheson, predsednik unije tesarjev, ki je ena največjih v deželi, se je že tudi podal v "politično akcijo", kot vsaka štiri leta. On je ' republikanec". Reakcionaren pa toliko, da še zdaj udarja po "new dea-lu"\ ko ga je celo Roosevelt sam zavrgel, dasi je imel Hutcheson od njega velike koristi, od Hoov-
sebno pa Ameriški družinski koledar. Ta se mi je zelo dopadel. Tako dobre knjige se ne dobi lahko samo za en dolar.
Tudi priporočilo 'Big Tony-ja" sem upošteval, namreč da se listu pomaga s prispevanjem v tiskovni sklad
Čital sem tudi, da sta kanonik Oman in James Debevec ustanovila v pomoč Sloveniji svojo politično akcijo in pomožno gibanje pa že odprej vodita na svojo roko. Revnim duhovnikom in drugim sta pomagala
ra pa nobenih in tudi uniji, ki jo pod firmo zveze slovenskih žup-zastopa. je vsled brezposelnosti članov že jako slaba predla. Čudno je, da so Zed. države edina demokratična dežela na svetu, ki imajo na čelu delavskega gibanja ljudi, ki so za kapitalizem toliko vneti kakor kapitalisti.
A. S. Seduick poroča v New
York Timesu, da se komunistična stranka v Bolgariji nagloma širi, toda ne pod znamko komunizma, pač pa panslavizma. Reakciji v Sofiji to ni nič v tolažbo
Clankarji, ki pišejo v Ameriško domovino, se ne zavedajo, da s svojo propagando proti partizanom delajo vtis, kot^da so

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOVČIC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA
99
Naročnina sa Združene države (isven Chieaga) In Kanado $6.00 na loto; $3.00 sa pol lota; $1 50 sa četrt letat sa Chicago in Cicoro $7.60 sa celo loto; $3.75 sa pol leta; sa inosemstro $9.00.
' Naslov za list in tajništvo je:
20.>7 So. Laundale Aveiiue
Chicago 23, Illinofo
POROČILO 0 FINANČNEM STANJU SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA za mesec januar 1944.
Bilanca 31 dec 1943 (na banki $18,055,31, ročna blagajna $47 86 ..............................................
Dohodki:
$18,103.17
INVAZIJE ZAHTEVAJO VELIKO LADIJ. Na fikrrališča dovesti oe samo moštvo temveč tudi opremo. Gornje je sUka ladje, natrpana i vojaki. Pravijo, da je na stotine takih pripravljenih ta vpad v Francijo, ali kamor te na evropski kontinent.
ni j takoj, to se pravi, nakazovali so jim italijanske lire. kolikor se jih je takrat dobilo za dolar. Kako se je tisto podporo delilo, pa nisem še čital. Ne komu so jo dali in ne v kolikšnih zneskih.
Vemo le, da sta obe akciji cikali najprvo v pomoč Rimu, to je. Vatikanu, in neposredno pa onim. za katere so nabirali.
Saj bi bilo hvale vredno, ako bi bilo res. kar so obljubovali, namreč pomoč potrebnim. A kdo jo je dobil, tega qiso še nobenkrat objavili.
Težko, da je od tistih prispevkov kaj ostalo za navadne reveže.
Ako bi bili promoterji teh posebnih akcij iskreni, bi lahko ostali v SANSu, kakor so drugi. Pa so hoteli biti nekaj več oziroma za svojo posebno stvar, v kar niso bili izvoljeni.
Tako naj bo, kot mi hočemo, so zahtevali v listih.
Ako bi Etbin Kristan kuto no-silj Louis Adamič pa od zadaj, zapet ovratnik, potem bi bilo vse OK. To je, po mnenju onih, ki drugače mislijo, pa bi se morala tudi Kristan in Adamič drugače ravnati.
Nikakor ne morem razumeti gonje proti L. Adamiču, da je komunist. Kaj pa naj bi on prav za prav bil? Vsi vidimo, da je on človek pravilnega prepričanja in da v obrambo svojemu narodu pravilno deluje.. Adamič je vendar še največ dobrega dosegel pri vladnih možeh. Če je on zaradi tega komunist, mar ne bi isto veljalo za Jankota Roglja, Josipa Zalarja, Etbina Kristana, V. Cainkarja, Jurjovca in druge odbornike, ki tako složno delujejo v korist trpečim v domovini?
Saj vendar v starem kraju sedaj tudi komunisti složno delujejo za osvoboditev naroda
V Ameriški domovini vidim, kako ruje zoper Sovjetsko Unijo. Opisuje se jo kot da je ona napadalka in proti papežu. Hitlerja se slika kot da je še vedno odrešenik •civilizacije".' zašel
pa je le v napačno družbo. To pomeni le. da se pod znamko patriotizma fašizem podpira.
Rusom se veliko očita. Ne more pa se jim zanikati, da dajejo Nemcem po zobeh in da Hitler vojno v Rusiji izgublja. Le tam jih zares dobivajo po grbi.
Frank Leskovic pa se boji, da bodo prišli Slovenci z dežja pod kap, ako bo ruski medved položil šapo nanje.
Le nič strahu! Boji naj se rajše katoliške hierarhije v Italiji, in pa "kulturne Nemčije".
Ruski "medved" je saj toliko izobražen, da revežem ne dela škode.
Jugoslaviji je bil vedno pripravljen pomagati. Ne pa kralju Jugoslavije, ki se skriva za materinim krilom in prejema po pol milijona dolarjev na leto še celo v zamejstvu. Ali je to demokracija? — J. Pintar.
IZ KANSASA J
"Zima ga je vzela," ali pa: "Ne bo dočakal pomladi." je bil navaden zimski pogovor med sosedi v starem kraju, kadar je umrl postaran človek, ali pa če so bolniku" napovedovali skorajšnji konec. S tem so pač hoteli označiti zimski čas še posebno nezdrav in nevaren slabotnim in bolehnim ljudem. Tako je to zimo tudi tukaj pomrlo izredno veliko število naših starih roja* kov.
Tovarne v Parsonsu, ki imajo vladna naročila, obratujejo stalno po 24 ur na dan. Delavci se posebno pritožujejo nad utrudljivim nočnim delom. Vsak mesec spreminjajo šiht in najslabši, pravijo, je takozvani "grave yard" šiht, od polnoči do 8. ure zjutraj. Težava je tudi zaradi oddaljenosti obrata, in vsled tega izgube časa na vožnji sem in
Toliko bolj pa razširjajo svoj obrat ogromni monstromi, ki pobirajo vrhnjo plast premoga. Kupujejo miljo za miljo farmske zemlje in jo v kratkem času spremene v razdrapanost. Farmarji pa seveda radi prodajajo svoje farme, ker jim kompanije dobro plačajo.
Sedanji vladni pokojninski sistem za stare delavce ima mnogo hib. Ena izmed teh jc sledeča: Delavec, star recimo nad 67 let. ki je bil že par let na penziji, je bil. zaradi pomanjkanja delavcev, izvabljen v tovarno. Pustil je pokojnino, misleč, če bo deial še par let. bom potem prejemal toliko večjo pokojnino ko preneham z delom. In ko potem spet vpraša za pokojnino, mu povedo, da zato ne bo nič večja, pa četudi bi bil delal 10 let. Sedanji zakon predvideva, da prvo določena pokojnina ostane zanj vedno v veljavi.
Ce bi bilo po načrtu sedanje administracije, bi se sedanji pokojninski sistem — kljub vojni — precej izboljšal. Se več izboljšanja obetajo po vojni. Ampak kdor ni slep, lahko vidi, kako vstaja reakcija v kongresu in po deželi, ki grozi ne le preprečiti nadaljne socialne reforme, temveč tudi pomesti z že uveljavljenimi.
V tem kraju postaja čimdaije večji problem pomanjkanje bolnišnic. Največja moderno opremljena bolnišnica je v rokah verskega reda Ker je čimdaije bolj natrpana z bolniki in zelo primanjkuje prostora, nastajajo govorice, da se patronizira le "dobre" vernike, ni pa prostora za "mlačneže" in drugoverce.
Škandal je to. ker vlada ne zgradi modernih bolnišnic, ki bi služile vsem bolnim ljudem, Ijrez ozira na verske kaprice. Sicer pa tudi to spada med socialne reforme in upamo, da se tudi
tja; tako ne ostane nič časa za j to sčasoma uveljavi, razvedrilo in počitek Delo in
Pa naj navsezadnje še vreme
6,	EIy, Minn......../.....	23.00
- " " 8,	West Newton, Pa ...	13.50
12	VVest Aliquippa, Pa	10 75
" 13,	Niles, Ohio ....... ...	. 120.50
M 15,	Springfield, 111.........	7.31
" 17.	" Uniontown, Pa .	1450
" 18, '	Sheboygan, Wis.	25.00
" 22,	Midway, Pa..........	10.00
" 23,	St. Louis, Mo...........	1650
" 25,	" Chicago, 111..........	22.90
" 29,	M Frederickstown, Pa.	1000
" 30,	Sharon, Pa ______________	. 100.00 .
" 31,	" Pueblo, Colo............	15.00
" , M 32,	Cleveland. O............	6.00
" 33.	Bridgeport, O.......	14 30
" 39.	Cleveland, O.	1,000.00
" 40.	Kemmerer, Wyo. ...	• 7.00
^- " 41, M 46.	Fontana, Calif " Brooklyn, N. Y_______	11.00______________
		14 85
» 4?	" Pueblo, Colo .	5.00
" 48.	Cleveland, O.	250.00
" 53.	" Johnstown, Pa.	4.50
56.	" Milwaukee. Wis.	100 00
M 61.	Indianapolis. Ind. .	1845
" 63.	Brooklyn, N Y.	8.00
" 65.	VVorcester, N Y.	15.00
... 6?	" Los Angele«. Calif.	24.25
" 69.	New York, N. Y,	42.50
,. 7,	" Fairport Harbor, O.	9 00
" 73.	" Herminie, Pa.	10.00
.. 74	Sheboygan, Wis. ...	1000
M ?5	Pueblo, Colo. 7.....	3000
" 79.	Girard, O............. ..	25.00
" 83.	Walsenburg, Colo. .	500
" 84.	" New York. N Y.	6 50
M, 85, "	New York, N, Y	6 00
" 86.	Eli za bet h, N. J........	4 50
" 91.	" Chisholm, Minn. ...	14.00
" 94.	Hostetter, Pa.....	8 00
H. Hlebanja. Hayes, S	D ..:..................	25.00
Dr št. iS. ABZ, Baggaley, Pa		5.00
Dr št. 10, JPZ Sloga. Sheboygan, Wis........		1500
Dr. št. 180. SNPJ, Clinton, Ind. . .............4 ....		761
Skupne podružnice SANS in JPO, Pueblo. Colo.		• 150 00
Skupne podružnice SANS. Chicago. 111		585 38
E S. Federacija SNPJ za W. Va. .......................v		30.00
Mrs. Agnes Zalokar, Cleveland, O.		44.00
Nabrala mrs. Jennie Koren, Chicago, 111..............		10.00
Mrs. Katarina Pfeifer, New York, N Y.................		500
Mrs. Paulina Kapel, Cleveland. O.........		5 00
M Zobec, Port Hope. Ont., Canada		2 00
Skupni dohodki

$ 3.530 80 $21,633.97
Isdatki:
. Najemnina urada do 15. februarja............................ $	50.00
Plača uslužbenca v uradu do 20. januarja....................94.80
Zvezni davek za socialno zaščito..............................................................9.10
Vojni davek od plače uslužbenca............................................................47.60
Pisarniške potrebščine .......................................................75
Popravilo pisalnega stroja...................................................18.50
Luč v uradu...............................................................................................1 00
Telefon in telegrami......................................................................................................11.29
Tiskovine ......................................................................11.75
Poštnina ....................................:..........................:..........15 50
Stroški, voznina in dnevnice seje 8. jan.........................1,317.63
Stroški seje nadzornega odbora....................................................................20.10
Kampanjski potni stroški.....................................................23.80
Nadaljnji stroški sept. in dec. seje........................................91.50
Subvencija Združ. odboru jugosl. Amerikancev .	1,500.00
Skupni izdatki................................$ 3.213.32
Bilanca na banki 31. jan. 1944 Bilanca ročne blagajne ......

18,411.03 9 62
$21.633 97
Pregled:
Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 31. jan. 1944 ...........$32,531.42
Skupni izdatki od 5 doc. 1942 do 31. lan. 1944 .. .......... 14,110.77
Preostanek
$18.42065
J >»eph ZaJar. LJii^ajnik.
Mirko C. Kvhel, pomožni tajnik.
'•v. 'i mT
Harry Bridges za Roosevelta
Ženske v FBI
V preiskovalnem oddelku zve-
zs	... „ . . ... i znp vlade (Federal Bureau of In-
Čeprav je Harry Bridges bil .. ..	, .«
r '	* o	vestigations, zvan no kratko
obsojen v deportacijo, vzlic te-1 FBI) je upo!ilenjh 7,800 žensk.
mu se mu Roosevelt ni zameril in ga članstvu svoje unije priporoča v ponovno izvolitev.
Demokratski prvaki baje njegovega indorsiranja niso veseli, ker se boje, da jim komunistični politiki odbijejo s svojimi priporočili več glasov kakor pa jih jim morejo dati
ali trinajstkrat pred vojno.
toliko kakor

Naraščanje zločinov mladoletnih
Na Škotskem so zločini mladoletnih v času sedanje vojne narasli 25 odstotkov.
spanje! Ampak to bo trajalo
najbrž le za "duration", potem pri*d""e na" vrsto"Menda je letos v bo pa časa za počitek in razve- j splošnem ^^ izredno mila drilo še preveč.	aima Ko to pišem, breskve že
*	brste in ljudje pripravljajo vr-
Pet milj severno od PitUbur- i tpve Pa bo skoro gotovo tako ga odpirajo nov, moderno o- kot ponavadi. Prezgodnji topli premljen rov. Obetajo, da bo za- dnevi prebude sadno drevje, da posljeval do 100 delavcev, kar brsti in dela popke, potem pa je sevedamalenkost; pa bo pritisne spet mraz in konec je kljub temu to največji rov, kar prihodnje letine še prtdno te je jih še obratuje v tem okrožju. pokazala
Anton Shuli
..........................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tal. MOHAWK 4707	*
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL i
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

Proletaree, February 16, 1944
Romani, povesti, črtice in opisi
Poučne in znanstvene knjige
"PROLETARCA
Sunili Lamidalt* Avenue, (liira^K Illinois

Pesmi, poezije, igre
Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine
65
.45
' Romani, povesti, črtice in opiti
Ameriške povesti, zbirka črtic slovenskih pisateljev v Ameriki ........................
Bacili in bacilke, (Damir F cm
ifel). humoreske, broi.......
Babilonska žena, (Joe Hockilig), zanimiv roman v dveh Udih.
621 str., broi. $1.75, ves........ 2.35
Beatin dnevnik, (Lujiza Pedjn-kova), roman, broš.	.50
Beg is t«me. (ruski pisatelji),
broi. 50c, vezana......... 1.00
Bedakov« izpoved. (Au|. Stlilld-berg), bi oš. $1.25, vez......... 1.85
Beti, (F. D. Dostojevski), roman v dveh delih, 758 strani, broi.
$2.00, ve*............................. 2.00
Belfrajski biser, povest iz davnih Jni, broi.....	.
Beneška vedesevalka. povest is
preteklih dni^ broi................
Boy, (L. Coloma), roman, broi. Boiičaa pesem v prosi, (Char-
tes u.ckens), broi.........
Bel« noči—Mali jnaak, (F. M.
Dostojevski), povesti, broi. Bilko, (Marija Kmet), povesti
in črtice, broi............
Blagajna velikega vojvodo,
(Frank Heller), roman, bros, 1.00 Bros sarjo, (Milan Pugelj), broš. 76c, ve*.........-...............
pravljic za stara in mlade,
broi ...................
Cvetina Borograjska, (H. Ma-
jar), povest, broi.................
Ciganova osvota, povest, fcroš.. Črni demanti, (Maurus Jokali),
broi. $1.25, ve«. ..................... 175
črni panter, (Milan Pugelj),
povesti in črtice, broš......
Daj nam danes naš vsakdanji kruh, (A. Cerkvenik), povest, broi...............
Darovan«, (Alojzij Dostal), zgodovinska »lika iz dobe slo-vanskih apostolov, broi. ........
Dalmatinske povesti, (Igo Kai>,
.15
.25 25
.25 .45 .35
1.25
.20
.35 .15
.50
.40
.30
Marjetica (Anton Koder),
idila, broi.......... .. .......75
MarsAjeso, (Herman VVendel), arodovtnu mednarodne delavske himne, bročiranu ............. 05
Malo iivljonjo. (Dr. Fr. Detela),
povest, broš. 66c, vez............. 1.10
Med potniki in mornarji, (Brat-ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broi......................75
Mojo iivljonjo, (Ivan Cankar), ve*. ....................................7*
Moi s brasgotino in druge no-
I ; vale. (Jick London), broi.. .35 Napoleon I. (Iz ruščine prevel Ivan Stoklasa), zgodovinski
opis. broi........................i.........75
Na preriji, (J. F. Cooper), povest i* pionirskih časov A morilke. broi.....- ....... ............... .35
Naseljenci, (J. F. Cooper), povest iz pionirskih časov Amerike, broš. ..............J............. .35
Naša vas, (Anton .\'ovačan),
broi. $1.00, vez..................... 1 50
Narod, ki isumira, ali življenje Eskimov, (Po Nanseiiu Ivan
Bcžnik), broi........................
Na krivih potih, (Žaljski),
broi.....................
Novole in črtico. (Milan Pu-
gelj), broi ............................. |
Orači, (A. Cerkvenik), povest u
delavskega življenja, broš.....65
Otroška lota. (Maksim Gorki),
povest, broi................80
Obiski pri slovenskih pisateljih trn umetnikih, <l*tdor Cankar), vez............... 1.00
Oglenica, ali hudobija in nedol-nost, (Kr. Zakrajšek), povest,
broš....................................... .35
Pariški slatar. (Silvester K.),
povest, broš................15
Paberki is Rosa, (Ivan Al-breeht), venček mičnih potre-
.45
.65
.50
25
.40
.75
.20
.40
.35
.25
50
.35
1.25
.65
1.00
broi........................................
Dedek jo pravil. (Julij Slapšak), pravljice in pripovedke, broš. Devica Orleanska. (S. K.), slika
iz preteklih časov, broš.........
Domače šivali, (Damir Feigel),
ve*..............................-.........
Drobiš, (Fr. Milčinski), povesti-
ce, broš, ...j—.........................
Dva svetova.. (Ivan Molek), povest slovenskega priseljenca,
broš...................
Don Corea, (G. Keller), roman
broš.......................................
D»e slike. (K*. Meško), broš.. Dvonošec, (Kari Ewald), naravoslovne pravljice s slikani, vez.................
r.iisabeta. hči sibirskega jetnika, broš...............
Farovška kuharica, (J. S. Baar),
povest, broi.................
Filozofska sgodba, (Alojz Ji-
ra«ek), ve*..............
Francka in drngo, (E. Kristan)
broš. ..................
Francija in francosko ljudstvo, (C. Petelin), *ploien aanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi.................................
Fran Baron Tronk, vodja hrvat-pandurov, (G. Pandurič),
broi....................................
Glad, (Knut Hamsun), roman
broi. 7k, ve*........-...............
General Lavdon, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broi. Gozdovnik, (Karol May), povest iz ameriikega življenja v dveh
delih, broi..............................
Gospod Fridolin Žolna ia njegova družina, (Fr. Milčinski), 've*................
Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka,
broi.........................................
Hiša bros oken, (Tone Scliakar),
socialna povest, broi...............
Hadii Morat, (L. N. Tolstoj),
roman, broi. ..........................
Hoptameron, (Marg. Vaioiska),
povesti, broi. .............
Humoresk«, grotesk« I" satir« (VI. Azov in Teffi), broi. .. Igračk«. (Fr. Milčinski), črtice, ve*. ...................................
Iz modernega sveta, (F. S. Finžgaf), roman, 280 strani
vez..................................
Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest sa mladino s slikami, is ruičina prevel I.
Vnk, broi................................36
Jug (P. Chocholouiek), zgodovinski roman iz Balkana.
614 strani, vez...... .............. 1 25
Juan Miseria, (P. L. Coloma),
povest, broi............................ .75
Jurkica Aglčeva, (Ks ftandor-GjaJski), zanimiva povest, 358 strani, broft. 65c, vez. Koafesije litorata, (J. M. Ma-char), zbirka spisov, broi.
50c, vez.................................
Kaaaki (L. N. Tolstoj), stavkata* do vest. broi.........
Kraljev vito«, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strani,
broi. $1.00, ve*......................
Kroutsorjova sonata, (L. N.
Tolstoj), roman, broi.........
Krvn* osveta, i* opisov črkeske-
ga častnika, broi.....................
Ljudske povostl, (Franc Jak-
iič), broi...............
Ljubljanski tipi, (Jo*. Sucby), •alirično-p*iholo*ki »brazi, broi....................
Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broi. tfOc, vez. Tri povesti (L. N. Tolstoj), i (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuj- člo-
• vek), broi...............
Tri novelo, (Miguei Cervantes),
broi.........................................
Uporniki, (Ivan Lah), povest
I kmečkih uporov, v«*.......
V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), izredno zanimiv potopis, broi........................
Veliko mravljišče, (Ivan Molek) (Ivan Molek), povest ia življenja slovenskih delavcev v
Ameriki, broš..............
Vites is rdeče hišo, (A. Uu-rnas), roman is časov francoske revolucije, 499 strani,
broi. 75c, vez.........................
Včeraj jo bilo. jntri bo, (Her-mvnia zur Muhlen), pravljici za mladino, s slikami: broš. Vladka in Mitka, (Zofka Kve-
der, ve*.................
Vrtnar, <K. Tagore), abirka mič-
, nih črtic, ve*..........................
j Za kruhom, (H. Sienkiewicz),
povest, broš. 1.........................
Zapiski is mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, broš. $1.25, ve*................
tŽelesna roka, (A. Serafimovie),
.80
.35
.50
.00
.30
.50
1 25
Mas«)j Fran-Podlimbarski—
Zbrani spili: I. zvezek: Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii Damijan, br. $1,25, ve*.
1.75
2.00
.. 2.00
.30
.15
.40
.40
.50
.35
1.75
stic; (broš...................... .. -25
Pingvinski otok, (Anatole
Krame), broi. $1.00. ve*..... 1.50
Plat svona. (Leonid Andrejev), novele, ve*.............35
Po solnčni Španiji, (M. A. Ne-TtPtrpotupK s slikami, broš.. .—.4U
roman i* civilne vojne v sovjetski Rusiji, bri. $1.00, ves. 1.&0 telesna pota, (Jack London),, socialen roman v dveh delih, broš. ......... . .....80
Zgodovina papeiev, (AT*STOl^ si), v dveh delih. 852 strani,« | broš. $2.50, ve*.....................
I Znamenje štirih. (A. Conan Doyle), londonska povest,
broi........-................................
Življenje in eksperimenti Jeho-
va. (M. Tichcnor), broi.....
Zlato tel« in drug« sgodbe, (Ja-
1 ne* Samojlov), broi......
Zmote in konec gospodično Pavlo. (Ivan Zoreč), broi., Zvonarjeva hči, (Miller-Ster-žaj), povest, broš........
Znanci, (Rado Murnik), pove--in orUi, Krni.
Tavčar Ivan; Zbrani spisi:
I.	zvezek: Gospa Amalija.
Dona Klara. Povest v kleti. Antonio Gledjevič, Bol na ljubesen. Mlada leta. Margareta, Ivan Slavelj, Vdlovi življenja, Me<J gorami, 506 strani, broi. $1.50. ve*. . ............
II,	zvezek: In vendar ! go-101 Pia, V Karlovcu, čez osem let, Tat. Gospod Ciril, Mrtva arca, 480 str,, broi. $150, vez
HI. sve*ek: Otok in struga. Tiberius Pannonicu*. Ku-*ovci, Vita Vita« Meae, Janez Solat«, 464 »U., broš. $1.50, ve*. .......<...... 2.00
IV.	zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni bog, PoiulaA, 512 strani, broi. $1.50, vez. ..... 2.1M)
V.	zvezek: Izza kongresa, zgodovinski roman, broi-
$1 50. vez.......;	2 00
VI.	»vezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika, broi
$1 50, ve*. . .................. 2.00
Trdina Janes: Zbrani a|)iH4, (Uredil Dr. Ivan Prijatelj), Bajko in povesti o Gorjancih.
Golgota (M. Krlež), drama v
treb dejanjih .•............ .40
Gospa s morja (Henrik lbsen)
igra v petih dejanjih, broš., .45 Hrbtenica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom..........
Julij Cesar, (W. Shakespeare)
vezana ..................
Kjer jo ljubesen, tam Bog. po L. Tolstojevi pniejti spisal F. Milčinski. Igra v 1. dejanju Martin Krpon, (Fran Govckar), d minska pripovedka v petih dejanjih, broi,...^...............
Macbetb, (VVm. Shakespeare),
vez.....................
Othello,
vezana I
Očiščenje, (Angelo Ceikvenik)
tragedija v iestih scenah . . .50 Romantično dušo, (Ivan Can-kar), drama v treh dejanjih,
vezana ...................60
Sen Kresne noči (VVin. Shakespeare), vezana ...........50
Umetnikova trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota *ase, broi. 54c, ve*. .......60
Volkašin, (F. Milčinski), roparska pravljica s petjem v enem dejanju ...................................35
Ku*)t
m. Shakespeare),
.25
.50
.25
.60
.50
.50
.25
Prva pomoč. (Dl*. M.
40 slikami, broš. .........60
Psihične motnje na alkoholiki podlagi, broš. 75c, vez..... 1.25
Rasa in ver« v srbski prošlosti,
(VI. forovlč), broi.._ .	.25
Razvoj socializma od utopije 00 znanosti, (Friderik Kngel«, prevel M. Zagat) ........
Reformacija in socialni boji slo-. venskih kmetov, (Abditus), broš, '.....................................
Ročni spisovnik, obrtnih, trgov-skio, ljubavnih in snubilnih pisem, (Viljem Požgaj), broš.
Roparska trojica. (Claessens-Molek) ................
Socialni ideali in Kako si je Človek ustvaril • boga, (Mo-
lek-Kcrachor), broš.....
lahko pošljete postne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor .želi vezane knjige, je cena toliko višja kolikor znaša vezba.
NASLOV:
I PROLETAREC
• » »
2301 S. Lowndale Aveiiue J CHICAGO 23, ILL.
v . • *> O
.30
3.50
.05
.65
.50
.25
.40
Znanstvene razprave, politični in foapodartko-aocialni apiai,
učne, zdravstvene in druge
III.	knjiga. brosrTOc, v*r	.„»
IV.	knjiga, broš. 75c, ve*...... 1.25 >	w
V.	knjiga, broi. 60c, ve*-------- 1.10
VI.	knjiga, broo. b5c, ve* ...
VII.	knjiga, broi. ^5c, ve*. .... VI. in VIL knjiga skupaj, vez.
VIII.	knjiaa, broš. 75c, ve*. ..
IX.	knjiga, broi. 75č, ve*..... | VIII. in IX. knjiga skupaj, broi. 2.25
X.	knjiga, I sprehod v Belo Krajino, broi. $2.00, ve*. 2.50
1.35 1.35 2.50 1.25 1.25
.75
Jurčič Josip: Zbrani spisi, vezani:
II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Ju-
.25 1.00
.65 .40
.15
1.25
1.25
.65
.25
Pravljice in pripovedke, (S. Ko-
iutnlk), broš. . ... ......
Pravljice, (Oscar Wilde), zbirka
j mičnih povestic, vez. ...........
Pravljice. (Frank Milčinski),
Iptrltfbt, ve*. Povesti, (Fran Erjavec), ve*. .75 Poper in paprika, hudomušne
kratkoča^nice. broš,..............J
Pribajač, (Dr. Fr. Deteta), povest, broš.	j .60 Povosti s potovanja in Korotan-ske povesti, (Ana Rehakova Gabrijela Preisova), broš.
$1.00, ve*.................................
Pripovesti o Petru Velikem, (A. Petruskevski—t. Steklasa),
, ve*........................................
Prigod« gosp. Celima, (Frank Hellr), šaljiv detektivski roman i* velikega sveta. broš. Prolopa Vasiljica in drngo ruske pravljico. (Cvetko Go-
lar), broš...............
Pikova dama. (A. S. Puškin),
povest, broš.............
Po vesti ce, (Rabindranath Tagore), broš..............
Pošigalec, (K. S.), broš......
Povosti, (Lovro Kuhar), broš. Prodor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. 75c. ve*.
Rasno povesti, broi..................
Roko Andreja Podlipnika, (Tone Seliškar), socialna povest,
broširana ...............................
R i na Ido Rinaldini, zanimiva roparska povest, broi.................
Romanco in satiro, (M. A. de Voltaire), broi.......................
Sto ngank, (Oton Zupančič),
ve*.........................................
Savičev posimisem, (Ktbin Kri
stan), novela, broi. . Senca pr«ko pota, (Ivan Jon-
tc*), mična povest, broi. .....
Španski testament, (Arthur Koestler), opis civilne vojno sa svobodo in demokracijo,
broi........................................
Itefka, ali kako jo drviina Suši premagala kriso, socialna povest i* sedanje dobe, broi.....
Sinovi predmestja, (Mimica Ko-nič), mična povest Is delavskega življenja, broi.......«....
Spomini Krifttofovoga Pepčka, (Joseph Sucihy), lično ve*. Srco, (Ivan AHirocht), novele,'
ve*......................-........
Slika Doriana Graja, (Oscar
Wilde), roman, broi.......
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi...—......-.......
Sosuti stolp, (Ivan Molek), povest iz dobe velike ameriike
krl*e, broi................
Sosedje in drago novel«, (A.
P. Cehov), broš...........
Sirene tulijo, (A. Rozmane), povest i* delavskih bojev,
broi.....................
Stri« Tomova koča........V-
Sre«, (Amicis-Miklavčičeva), k
vzgoji mladine, ve*........
Srečolovec, (H. Majar), povest, broi...............
Starolndi.ske pripovedke, (Jos.
Suchy), 1 slikami, broi.....
Stopni kralj Lear in hiša ob Valgl, (Stepnjak-Turgenjev),
broi.....................
Taki so ljudjo (Rog** Martin Gard), roman s francoskega podr Želja, broširana ..............
2cnini naše Koprnele, (Rado
Murnik), satiričen roman,
broi.....................25
Zlatar jevo slato, (Avgust Seno s), zgodovinska povest is
16. stoletja, ve*....................75
Zabavna knjižnica. vsebina: ZloČInei. Madež, Mojster Roba.. in Mladih zanlkarnežev
lastni životopisi, ve*. .......rt5
Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broi..............40
Zbrani spisi. Val. Vodnika,
broš. ....................*...................35
Zver so jo prebudila, (Liam O -Flaherty), povest iz sakopov
v zadnji vojni, broi.................65
Ženin is Amerike, (Anton Tanc) tragična zgodba in konec zaljubljenega dekleta...... 65
35
.76
.50
.60
.35
.50
.75
1.50
1.00
85
50
1.50
.40
.35
.50
.35
.25 .20 .35
1.00 .45
.60
.35
1.00
.35
SLOVENSKI PISATELJ!.
Ivan Cankar:
____ ,40
.65
.75
.75
.50
.60
.........36
.75
.50
.40
.50
.25
1.25
.25 25
.45
.75
Zbrani spisi:
I.	zv.. vsebina: Erotika, izdaja 1002; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, broi. $1.50 ve*.................................. 2.00
II.	zvezek:" črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi. broi. $1.50, ve*.................................2.00
III.	zvezek: Jakob Huda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor, črtice ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.50, '
ve*................................... 2.00
IV.	svezek: Knjiga sa lahkomiselne ljudi in Tujci, vezana ........................ 2.00
V.	zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu, Črtice, O-pombe, 323 strani, broA, $1.60, v«*,..................... 2.00
VIL zvezek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični *pisi, broi. $1.60,
ve*................................... 2.00
VIII. zvesek: Gospa* Judit, Križ na gori, Potepuh Marko in kralj Matjaž. Opombe, 377 str., broi. $1.60, ves. 2.00 IX. zvesek: V mesečim, Mžr-tin Kačur, Nina. 1* Ottak-ringa v Oberhvllahrurn, Opombe, 360 str., broi.
$1.50, ve*. ...................... 2.00
X. zvezek: V samoti, 8mrk in pogreb Jakoba Nesreče, Aleš is Rasora, črtic«, Opombe, 370 strani, broi.
$1.60, vez. ...I.................. 2.00
.65 j XIII. zvezek. Za križem, Sosed Luka. Kurent, Opombe, 36» str. broi. $1.60. vet. 2.00 .XIV. svesek: Peumi, Nioba, črtice, Novele, Hlapci, O-pumbe, 313 strani, broi. $1 50, ve*....................... 2.00
XV.	zvesek: Troje povesti, črtice, Opombe, 327 str., broi. $1.50, ve*.............. 2.00
XVI.	zvezek: Satirični spisi. Kri-tični in polemični spisi, Bela krizantema, Volja in
. moč, Lepa Vida, Opombe. 365 str., broi. $1.60, ve*................................... 2.00
XVII.	zvesek: črtice. Milan in Milena. Moje življenje, GreAnik I*nart. Opomb«, 33» str., broi. $1.60, ve*. 2.00
||'|\ It 7 s ve z s o v v rim napol usnjevi vezavi po.......... 2.761
iTKobila. IKa prijatelja.-^
Vrhan Smukova ženitev in Orad Rojinje, ve* .
Janko Korsnik, sbrani spisi. ve*. (Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr. Vlad. Leveč) I. sv. II. scš.: Cyklamen in Agitator, bro*. 50c, ve*.
III.	*v. 1. sei.? RoftUn in Vr-
janko. broš 65c. vvs.----
II. seš.: Jara gospoda in Očetov greh, broš. 63c. ve*. ....................................
IV.	*v. I. in II. seš.: Gospod Jane*. Kmetske slike. Humoreske in Povesti *a ljudstvo, broi. $1.25, vez.
V.	K, L	: Bt novice, ialoigra v enem dejanju. Kritike in Komentar. broi. $1.36. ves.
VI.	*v. I. seS.: Leta mladosti
in učenja, broi. 75c, ve*. 1.25 II. in Iti. sei.: Novelist in politik, broi. $2.00, ve*.
ABC socializma, kratek pre-jrled socialističnih teorij (Iv.
Molek), broš..........................
Ali jo religija prenehala funkcionirati? Debata ........
Ali spolna vsgoja res ni potrebna? (Franjo 2geč), broš. Angleško-slovensko berilo,
(Dr. F. J. Kern), ve*..... 2.00
Čitanka o bigijeni, (Dr. Ivo
Pire"* ilustrirana, vez...... . 2.00
Borba sa jugoslovansko državo,
t-AI Ogrin)._hroš^_^... .50
.15
.15
.35
1.15
1.75
2.75
Spisi Androjčkovega Jošeta:
I., III., IV., VI.. VII. in VIII.
svesek po..............................
V. *ve*ek...............................
Fran Erjavoc, zbrani spisi:
I. *v. Povesti, vez................
V. sv. Zbrani spisi za mladino,
vei.* ...... ............................„: 75
1 00
PESMI IN POEZIJE.
Akropolis in piramid«, (A nt.
Aškerc), poetični »prehodi po Orientu. fina vezba ..*.. $1.00
Atila v Emoni, romanca, (Ant.
Aškerc), broi>.........................
Homer jeva llia«'«. {Fr. Omer-*a), broi. I. sv. spev, 76c,
VII. kvc. XII. spev ................
Moderna francoska lirika,
(Ante DcbeljaM, vez......
Preproste pesmi, (Mile Klopčič),
vez.................'.....
Posmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti. (Janko Glaser),
broi.....................
Primož Trubar, (Ant. Aškerc), igodovinska epska pesnitev,
ve*.....................
Pesmico is prirode, (VI. Ka-
Cus), bi o*...............
ico in sener. (Ante !>rbeljak, broi...............
Slutnjo, (Ivan Albrecht), broi. Slosko pesmi, (P. Besruč), ves. Slo lot slovenske lirike,, od Vodnika do moderne, (Cv. Golar), broš. f>6c, ves. ... Strup is J ud« j«, (J. S. Machar),
broi. 75c, ve*................... 1.15
V zarje Vidovo, (Oton Zupančič), pesnitve, broi. _______ .35
Trbovlje, *?roletarskc pesmi, (Tone Seliikar), broi. 36«, ve*......................60
.50
.76
.50
.50 .50
.35
.50
.35
,50 .36 .35
1.00
.35'
i o

.25
.35
.35
IGRE.
Anfiso, (l/conid Andrejev), dram« v štirih dejanjih, broš. Beneški trgovec, (Wm. Shakespeare), vezana ...........
Carlijova ienitev—Tri je ioni-»i (F, S. Tauchar), dve ša-loigri, enodejanke, broi.... Divji lovec. (F. S. Flnžgar), narodni igroka* s petjem v Mirih dejanjih, broi....................
Človek — od kod in kam, duhov-^	no prenavljanje sveta, (Ivan
Gol-Voj), ve*. ..................... 1.75
Državljanski priročnik, (Leo -1 Zakrajšek). broi..............50
Doba rasuma, (Tnomas Paine),
1.00 bi*oš. .........................................50
Govedoreja, (R. Lcgvart), s sli-
1.15.	broš............................ .75
Dojenček, njega negovanje in prehrana. (Dr. Bogdan Derč),
broi. ..........:..........................3o
Di vi ji Preostaci, (J. II. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrvaščini). ve*. ............................ 1.00
Elementi moderno isobrasbe,
<!. Molek), broš. 40c, vez... .60 Hipnotisom. navodila za hipnotiziranje, brož..........................50
186 Izvor iivljonja, (A.sZ. Petronij), zdravniška knjiga o spolnih
zadevah, broi......................... 1.00 i
Idejni predhodniki današnjega socialisma in komunizma,
(Abditus). broš...........
Ilustrirana lopa maska, navodi-
3Q, la za šminkanje, vez.......
.00 Kaj naj storimo, da bomo odrešeni? (R. G. Ingersoll), broš. Katoliška cerkev in socialisem
broi.........................................
Kako jo nastalo današnje delavstvo II. njegovo gibanje? (Dr, D. Lončar), broi..... Kapital, (Kari Marx), poljudna
isdaja, vrtana....... .. 1
Kari Mars. njegovo življenje in njegov nauk, (M. Becr).... Kletarstvo, (BohuMav Skali-
cky), broi. $1.50, ve*....... 2.00
Kulturni pomen socialisma, (Dr.
Max Adler), broš...........15
Kratko zgodovina Sle vencev, Hrvatov in Srbov. (Matija
Pire).....................2o
Krščanska religijo in Veliki svo-hodom 1 tleči? (R. G. Ingersoll
in J. S. Black), broš.............60
Mosdno delo in kapital, (Kari
Marx), broi............16
Mod padarji in sdravniki, (Jan-. ko Kač), spomini svoje matere, broi................................75
Miselni rnsvoj evropskega človeštvo, (Frank Drtina). 387
str., broš................................. 2.00
Materinska pomoč sdravemu in bolnemu dojenčku. (Dr.»Mu-tija Ambrožič), s 30 slikami .35 Moj| sapiski s Dunaja (Emil
Siefanovič), bro*....................16
Nekoliko pravopisa. (Veno Venomer), broi............................
Naš svetovi.! nazor, teorija in rasvoj dialektičnega n ateriali-
ma, (Slgrna), bros...................50
O sdravju in bolesnih. (Dr. Ant. BrecelJ), broi.............. 1 50
O delavskem in socialističnem gibanja na Slovenskem do
ustanovitve jugoslovanske soeialnodemokratičnr stranke
• (1848-1896), (A. Kristan),
broš. 75e, vezana ........
pomlad človeštva, (Dr.- fcivko Topnlovič)^ poljudna razloii tev razvoja človeka rn človeške družbe, broi.....................
Pravo in revolucija, (Leonid Pi-
tamn ), broi...........................
Pričo evolucijo in Adami pred
Adamom (Ivan Molek), broi .60 j 36c, ve*ana .............
Slovenski politični problemi,
1 (Dr. Anton Ihrmttia), zbirka črtic o narodnih in socialnih problemih Slovenije, broš. ....
Slovenski sadjar, (Martin Hu-mek), letnik 1018 in 1919, broš. vsak ...........................—
Smernice novega življenja
(Dr. K. Ozvald), broš.....
Socialno zaščita dece in mladine,
(France Goršič), broi.............
Spol, ljubesen — materinstvo
(Prof. dr. Zahor), trda ve*. Spretna kuharica, vezana .... Spisovnik. ljubavnih in ženito-
vanjskih pisem, l?roš. .............
Srbspa početnica, ali priročnik
žg^ Trtrnje c irilice, Imo*.-----
Strokovne . organisaci je v Sloveniji, broš..........
Svetovna vojna m odgovornost I socializma,' (K. K.), broš.........
Splošna zgodovina socialisma in
socialnih bojev, (Maks Bear),
III., IV. in V. del, vsebuje a i Novejša doba. b) Doba od 1750-1RC0 in c) Najnovejšo dobo, \>i trije zvezki skupaj,
bros............... .................
Temelji vere, (R. G. Ingersoll),
broš.....................................
Uvod v Budhisem (Joseph
suchj) ..................
.65
I
.65 •
.40 i .65
.35
si| .35
.ti
.25 .50
Preuredba naslovov
Poštna uprava želi vsled vojnih rasmer pospešiti pošiljatvo In sznaaj-lati dolo in zamudo s poenostavlja njem naslovov. Vsak nstslov ima na as« reč soda j šo posebno Številko, ki polt* ne mu nradniku takoj pove, t katera* a« Icraj« mesta se dbtičnik nahaja.
Naslavljajte v bodočo vsa pisma Proletarca. JSZ, Prosvetni matici 0DC, klubu St. 1, in posamasaiknai edino a to spremembo, da dodaš ta || mostu io številko 23, Maral Is* fcoloi
laso naslovnika
2301 S. La uro dale Ave., Chicago 23, UL	,
Edina sprememba v naslova torej
fo v vrstici CHICAGO, kjer jo doda. »a it. 23 prod bes«4o IUi»ola. Poiu
M v tem osšrn sodelovanja, aa ka* gf n ga r jamo.
. 1.50
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nov« knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV. LJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-niki stavijo pri izpitu za državljan-I atvo, vsebuje knjižica še v II. delu
.35 .50
.26
1.00
.76
.25
.60
Varčna kuharica, (Marija Re«
mec), vezana ........*.... 1.25
Vladar, (Niccola * Muhiavelli),
broš...........................-tu
V novo deželo, (K. K.), b*OS. .25 Za staro pravdo. (Fran Erjavec) ......................35
Zbirka rudarskik in fužinskih
israsov (J. Bezlaj) ........20
Zakaj bog ne ubije hudiča? (M-_
Babcock). broi. ..... .................25 J
Zdravje in higijena, koristlfi nasveti o spolnih zadevah, broi. .50 : Zakon Biogenesije, (J. Howard Moore—I. Molek), ponavljanje fizičnega in duievnega ro-dovneira tacvoia pri živalih in
človeku, ve*. .......................... 1.50
Zgodovina socialisma v Srbiji,
Fran Erjavcc) .........................15
Zgodovina Srbov Hrvatov in Slovencev, (Ant. Melik),
L zv., broi. $1.25, ve*........... 1.75
I. in II. zv. skup., broš. $2.25,
vez........................................ 3.00
2ivčevje človeka. . (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez........... 2.50
RAZNO
KOLEDARJI Ameriški družinski koledar,
letnik 1916, vezan .................10
letnik 19?9, vezan ...............50
letnik 1920, vezan .................65
letnik 1922, vcaan .............. 1.00
letnik 1924, vezan ..............76
letnik ,1926, veian .................75
letnik 1927, vc*an .............. 1.00
letnik 1928, vezan .............. 1.00
letnik 1929, ve*an .............. 1.00
letnik 1930; v<*an .............. 1.00
c letnik 1931, vezan .............„1.00
letnik 1932, ve*an .............. 1.00
letnik 1933, vc*an .................76
letnik 1934, vezan .................75
letnik 1935, vezan........75
letnik 1936, vasan .................75
letnik 1937, vezan .................75
letnik 1938, vezan .................75
letnik 1939. vc*an ...............75
letnik 1940, vezan .......'........76
letnik 1941, vezan ................ 1.00
letnik 1942, vezan .............. 1.00
letnik 1943, vezan ................ 1.00
letnik 1944, vezan ............. 1 00
Koledar Cankarjeve drušbe
ilustrirani in * isredno zani-. mivo vsebino:
letnik 1930, broi.................
letnik 1932, broš---------------
letnik 1934, broi. ................
letnik 1936, broi.................
letnik 1937. broš. ..........,......
letnik 1938, broi. .............
letnik 1939. broi.................
letnik 1940, broi.................
Zadružni koledar
Caakarjeva slika na dopisni*
cah, 2 za ...............
(Imamo jrh dvojne vrste.)
Informacije o dobavi dršav-Ijanstva Zedinjenih driav
Proletarec, vezani letniki 1919-28, vvak ...........
nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze. 1 ' dlnjcnilt držav,«*' 111. .lotu pml našlo«
! vom RAZNO, pa Proglas neodvisno-sti, Ustavo eZdinjenih držav, LincoK nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države.
Cena knjižici je samo 50 centov 1 poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICAGO 23. ILL.
CHICAČO, ILL.
.50 .50 .50 .50 60 .5<r .50 .50
.06
.15
3.00
Naročilom priložite poštni ali rkspretni mdnrjr order, ček ali
Mati th*""!"4
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb Vodi jo Georqe Morehon
» < t !	PRISTOPAJTK K	; |
; SLOVENSKI NARODNI « ; PODPORNI JEDNOTI i
! NAROČITE SI DNEVNIK |
I "PIIOSVKT A" |
►	Stane sa celo leto S6.00,	\ \	pol leta $3 00	|
i	,
\	Ustanavljajte nova društva.	<
»	Deset članov(ic) je treba *a	!
I	novo društvo. Naslov *a list in	J
►	zs tajništvo je:	«
►	t
; 2657 S. Lawndale Ave.
CHICAGO 23, ILL. ..................
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE IIOUHS:
1:30 to 4 P. M.
'Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Ežccpt Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridffewajr Ave. Tel. Crawford M 10
If no ansvror — CaN Aostin 5700
^♦♦♦♦♦♦v »♦♦♦»♦»«
! BARETINCIC & SON !
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
gotovino. Za mtnjia naroiila ♦ % »a
A YugosliiV Weekly Devoted to the
Interest of the VVorkers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
N ORGANIZATION
CO-OPEKATIVE
COMMON VVE ALTH
NO. 1901.
?ukli»h«d W*«klf «1 2301 So. LawnJ»U Av«.
CHICAGO 23, ILL., February 16, 1944.
VOL. XXXIX.
Cooperative Centennial
It vvas precisely a century ago that a few tailors in Rochdale, Eng-iand, started a movement that assumed vvorld-vvide proportions. Today there are more than 70.000,000 eooperators scattered through many lands. Their contribution« to intelligence. to eivilized thinking and act-ing. are even more imposing.
A centennial conferenee held in Washington recently emphasizes the phenomenal growth of this movement here in the United States. H vvas announeed there that the membership in this country has now inounted to 1,270,000. Purehases from marketing agencies amounted during the past year to $750 million. Thjs means a gain of 66 per cent in a three-year period. The cooperative vvholesale organizations have gone into manufacturing and refining operations in a big way In Canada and « the United States, they own and operate 112 mills, factories and re-fineries
The news that the cooperative movement has really taken hold in this country is important from many points of vievv The whole špirit of this activity is progressive. The Cooperative League of America is n persistent and successful educational organization. Even the slightest practical connection with the movement—even if undertaken to save a cent on the priče of com or beans—leads inevitably to habits of mutu-Llity. The cooperator becomes a better neighbor, a better American and a better internationalist.
After the first VVorld War, the cooperatives played a fine part in tlve vvork of reconstruction With their added numbers, vvoalth and influence*. they promise to do even more after the present war.—The New Leader
THE MARCH 0F LABOR
%
i
DuaiMtMtCO mo*mo
»i
r	,
<S II
A Decade of Terror
Ten years ago, on January 20, 1934, Hitler erected a tombstone on the grave he had dug for the German organized labor movement. once m1 ven millinn members strong
The epitaph read "Lavv for the Regulation of National Labor."-
This law wiped out every protection and benefit won for the vvork* crs by the German labor movement in generations of struggle.
No sooner had the Nazis taken power in 1933 than they seized the union's offices, stole their funds. imprisoned their leaders and began the systematic destruction of the labor movement.
The law of Jan. 20, 1934. gave "legal status" to the abolition ofj unions. denial of the right to organize and prohibition of collective ■ bar gain in g.
It also inciuded a slave code under wich the workers were ' given | back to the employers," as Dr. Ley put it. and rendered helpless to de- ' lend themselves against exploitation and aH the oppressions of the Nazi rule of terror.
If we think for a moment about this anniversary. it suggests hun-dreds of leiaoni.—Horo ir* o w	_
(1)	Fascism cannot co-exist with a strong labor movemenE Ttš first step is to destroy the unions and every form of independent labor activity. Once this backbone of democracy is broken, the Fascist dic-tators can proceed unhampered with thc rest of their program.
(2)	Every Axis country has similarly destroyed the unions and en-acted slave codes for the suppression and exploitation of the workers. That s one of many reasons why we call this labor's war.
(3)	Fascism is not confined to our Axis enemies. In Franco Spain the Nazi pattern of destroying the labor movement was follovved. And now is the ^rgentine. suppression of unions, imprisonment of their lead- >
XH MfvtfttttKCJTfAlDMft IMt OtPRISSiON of THfc yq$Ot MMftTAMlUlOi 01*U5&<*mK$ou>*mayX
tiuoil MXX*o*
iTVONTOTO JOS<
. 9UV VAHO* lAtfL
vo voo« %tr
-fc 0i M§ THC MAT VOU 9OY »S
Word Of III Omen
A haggart. bevviskercd young man sits in a life-raft and pleads to be ullovved to return to the America he once knew—THE LAND OF THE KREE ENTERPRISE
This young man pleads from an advertisement on the back page of a nationally circulated magazine. He wants a fighting chance. says the
eorporate advertiser, to return to the America he left hchipd ____
This "young man," the figment of some copy vvriters imagination. never met a 17-year-old Marine for whom a gold star now hangs in a Denver vvindovv The Marine wrote to a friend in his boyi»h misspelling before he got to Guadalcanal—that was as far as he got—that for the j once wcrc within Russia and vvhich
RUSSIA AND HER NEIGHB00RS
t
The surginti drive of the Re<l Ainiy acroas the 1939 Polish bor. der makes it more urgent than ever that American citizena. in*
jduding congre.=smen and candi-dates for office, restrict themselves to respor.sible language concerning the rclations of the Soviet Union with her neighbors.
Alinost ali Amcricans desire thc | restoration of a strong and inde-l>edent Poland. Marshal Stalin has fiimly avovved that such is Rus sia's desire. The great national heritage of Poland and the heroic sacrifices of the Poles in this war make that restoration imperative But the U.S.S.R. has also indicated its intend to reincorporate the sec* tions of eastcrn Poland inhabited prinianly by White Russians an< Ukrainiun* intu Russia. This ma> not be the timc for the United States govcrnmcnt to staU» a rigic1 opinion upon this border question but we, as citizens, should bcar three factors in mind as we con-sider it:
Rus.sia, more than any othet single na t ion, is responsible for the prospective cxpulsion of the Ger- j mans from ali of Poland, and thu* t for the prospect that' an indepen- j dcnt Poland caa again be consti-
No arbitrary deciaration by ] America could force Russia to ac-cept again the 1939 border, unless America bocked it, victoriously, in vvar against Russia thousands of milles from the United States.
There is strong indication that, ;once stable relations betvvcen Russia and the Polish government are re-estabiished. the Soviet Union vvill be disposed to agree to ineor* pora t ion in Poland of East Prussia, vvith its invaluable Baltic outlets and substantial Polish popu lat ton Whatever the final settlement of the Polish border que«lon, liow-ever, and whatever the future holdk for the Baltic states vvhich
Soldiers Getting Distorted View
A warning of the danger to the country of the campaign under way for come timc to infuriatc and inflomc the men in our armed Rervice« gainst thc workers at home is sounded by the ' Cooperative Buildcr," poke.^man for consumers' cooperative groups.
Back of the propaganda is scen a deliberate effort to discredit ihe a ji ker;' organizations, in which many nevvspaper editorial writers and -olumnists and radio commentators are lending a helping hand.
It wou!d be surprising, indeed, in the face of this misrepresentation, were our fighting men not confused and alarnied, the "Cooperative Builder" says.
No one has bothered to point out to them," it adds, "that the bif majority of men in the ranks, and even a good many of the wartime of ficers, are of tlie laboring class themSelves, and that those much-mal-igned labor organizations will help them, too, vvhen it's ali over and they return to the mineš and the mills.
"The boys haven'1 had a chance to reason out that if thc forces of icaction succeed in smashing the unions during the war, they, too, >vill Ik* liclpless pawns of Big Business that is leaving no stone unturned .o cmerge from the war more powerful and better organized than cver."
The "Cooperative Builder" contrasts the vindicative and malicicus attitude of the press and radio toward labor vvith the tender treatment they gave ' unconscionable profiteering, shameless war produetion fraud, and scheming for post-war control of the world by Big Business."
"Outside of a few courageous journals and the labor papers themselves," it declares, "this Big Business finagling gets no publicity. The overvvhelming majority of the nation's papers, to say nothing of thc radio. simply ooze vvith capitaTs praise of its ovvn patriotism
"Du Ponts, Standard Oil and the rest of the profiteering trusts— yeah, even companies of the stripe of Anaconda Copper and VVright Aircraft—that have been indieted for conspiring to producc faulty equipment for our armed forces—they aH keep telling the home front and the bo v* over there' how unstintingl>. unselfishly. patriotical)y they sacrifice for Uncle Sam's cause."
VVhat do the conspirators hope to gain by their campaign to foo. the fighting men? They are trying to divert attention from their mis-conduct during the war and to pave the way for an even greater fora\' against the public vvelfare after the shooting stops, this brave spokes-man for consumers declares.—Labor.
Russia desires again as northern buffers, thesc questions demand thc most responsible of American statesmanship. Therefore. they demand that American citizens ap-
first tirne in his life he had nevv clothes and that it was "sure swell' to pet three square meals a day.
He hadn't had them at home—because his folks couldn't afford it— before he lied about his age and got in the Marine Corps
That boy probably didn t vvant to die Did he give his life and are the rest of the 40.000.000 in the American armed forces risking theirs [ proach them as Americans. not as
' champions of particular nationalist
cliques.
For this reason, Wcndell VVillktc
•vorkers away from all-out war effort behind the Commander-in-CWef. j our ^oys are fighting to protect their homes ajid their nation from in-The Nazis engaged in similar "flirtations" on their road to power. They ; vasion by Hitler and Hirohito. We seriously doubt that the free-enter-1 called their s a 4 workers party" and even encouraged strikes at times p^^ system enters their minds any oftener than the Malthusian theory j Times Magazine, \varn»ng against But once in power, they had nothing for labor but the iron heel.	i _The Colorado Teamsters	1 thc	ot don^st,r Politica on
It's ten years since Hitler "buried" the German labor movement j	_
If we let the lessons of those ten years sink home, they will put more J steel into our determination to vvipe Fascism forever from the face of | the earth.—CIO Nevvs.
crs and labor codes on the Nazi model foreshadovv the grovving drive toward complete Fascism. The menace of Fascism is world-wide. j for the purposc of coming back to the same thing they left behind— (4) In the United States, defeatists, isolationist and other camou- j |rec enterprise that allovved at least a third of them to go ill-clothcd and flaged pro-Fascists alternately bait labor and "flirt" with it, to turn tho - ni.feed? We think not! Unless vve fail to sense the reason for this war
is to bc commended upon his forth-right deciaration in the New York
PROFIT WILL RUIN, NOT SAVE, BUSINESS IN P0STWAR ERA
ONLV BUYER PROSPERITY WILL MAKE FREE
x
Chase*and Dupont
ENTERPRISE CLICK
6y SCOTT NEARING
Whatever economic uncertainties may center about the war, there can be no question concerning the huge profits that are being madc by some of thc \var contractors. Nor is there any q'uestion that the vvar profits are flovving into eorporate treasuries already filled to over-flovving with undivided profits, de-preciation funds, regular reserves and special reserves totaling tens of billions.
A minority report of the senate finance committee shovvs the profits of 200 vvar contractors as a per-cent of 1942 net vvorth The figurej vvore taken after the payment of taxes. One large concern made 17 percent, a second 33 percent, a third 40 percent. Other concerns made 65 percent, 97 percent, 109 percent, 138 percent, 197 percent and up to more than 500 percent. The 1943 profits of this last concern were five times its entire net vvorth in 1942.
Now comes the rub.
War, navy and other government officials have been revising vvar contracts. Where profits have seem-ed excessive the priče of contract good s has been scaled down vvith an eyc to reduclng the profit margin.
The act of congress under vvhich the scaliing-dovvn procesu is pro-ceeding is under sharp attack Bu-sinessmen are denouncing the lavv as confiscatory and talking about
Labor threatens to strike to get Justice, and what happens? A hue and cry is raised that can be heard around the world and labor is tle-nounced.
But, the Remington Arms Corporation, owned by thc Du Pont in-terests, engaged in practices to steal millions upon millions from Uncle Sam, and set back the vvar effort by many months. and one story appears in thc paper and then the matter is forgotten.
Labor insists on only a erumb from the cake vvhich thc industrialists | with the Soviet Union can we in are getting from government contracts, and again what happens! Pres-
playing
Russia's relations with her ncign-bors As hc indicates. there are factions vvithin both major parties that seek "sclfish political advant-age in - any move that Russia may make vvith regard to these smaller states." Politicians who sink to such demagoguery rarely are ac-tuated by love of the border na* tions in vol ved, They hope instead to gain votes by smearing Ruasia. Only if wc have good relatiom
ruin through government medd-1 ident Roosevelt wants to draft labor to prevent strikes, and an anonym-
our spokesman says labor's threats give a lift to German morale and ;abor is denounced far and vvide in the daily preas.
But, comes the Chase National Bank, the biggest in thc world. and •A'ha t' does that bank do but help Germany get vital tools for its war produetion—tools to produce guns and tanks and planeš to kili American soldier boys. Do you hear a hue and cry against the Chase National Bank? Hell, No! Do you read editorials in every newspaper in the land against the Chase National Bank. Again, Hell, No!
Labor is the fall guy! Labor can do no right (so it seems)—but
LdiAei
8ACKM ATTACK
ling.
The opposition to contract revi*1 sion would be ridieulous if it wcrc i not fraught vvith such tragic pos-sibilities. U. S. business will be ruined in proportion to the amount i of its profit—certainly. But the 1 greater the profit, the surer the j ruin.
I
VVhat put business on the skids in 1929? The huge profits made in 1917-1928
Under a profit cconomy goods j	===
can be marketed as long as there M£XICAN DOCK are buyers. There are buyers as' long as people have purchasing power.
Profits, in large part, are not spent for consumer goods, but are t re-invested. The greater the profit margin, the greater the re-lnvest-; ment.
The profits of 1917-1928 created billiona of idle, uninvested funds. and left great blocks of consumer goods vvith no purchaaers Result: shutdovvns. unemployment, de-creas consumer demand, depres: sion.
Does U. S big business vvant to a^pid another 8-year depreasion like that of the '30s? Then it should go to the government, hat in hand, and beg thf federal authorities to squeeze every last penny of profit out of eorporate treasuries. There is no danger that congress or the administration vvill go the limit in this direetion, but thc farther they ( go the safer big business vvill be in the next 10 years.
Reports from Washington make one feel that the economic royalists io not knovv that their best friends | are those who pro po se the most drastic reductions in vvar profits.
fluence her attitude to border states. And only if wc do our part in creation of a world organization that promises rcal collective sccur-ity can vve logically ask Russia. not to "go it alone" in building her ovvn security.—The Chicago Sun.
5WEDISH S0CIALISTS
______________________________________________________________________________________HAVE BIG MAJ0RITY
Chase National Bank, Du Pont and Remington Arms can do no wrong.J|N PRESENT RIKSDAG
Justice had better take that bandage off her eye?^—The Progressive UImt^	^ : ...	STOCKHOLM.—As the Svvedish
Riksdag assembled for its regular
vvinter session on Jan. 12th, the So
cial-Democratic party counted a
majority of 82 members in the Firsl
THE PAY OF LAZY LAWMAKERS
Mexico, D. F —Little knovvn outside of the Mexican Republic are tv/o articles of the national cons-titution vvhich provide (Articles 63 and 64) that salaries are to be docked 0roportlonately vvhenever members of the Senate or Cham-ber of Deputies are absent from business sesaions for more than ten days vvithout a permit from the president of their respeetive bodies or vvithout )u«tifiable cauae, such aa sickneas. Since the nevv Congress began its sesaions last September I there have been numerous com-plalnts of unnecessary absence, until finally, in a vigorous debate fol-lovved by a stern announcement by Uie guildlng officials of the Congress. the sanetions provided in the lavv are to be rigidly enforced The move has brought favorable support from nevvspapers and public.—(Worldover Press )
STRONG PROTEST AGAINST CHILD LABOR
^ ... „ . 4 ,	^ ; Chamber, as against the combined
-Colhers is to be commenueo for ;	of g|l 6thof partje$ of 6fi
the follovving ed.torial comment on j membe„ ||n 1942 lhc ratio w„ 78
the grovving menace of child labor: 'No doubt a lot of these young-sters are being kidded by crafty 1 cmployers into cansidering themselves 'big shots/ Unless vve can re-verse this trend in large part. vve vvill cultivate for ourselves a fancy crop of yahoos to add to our post-: vvar difficulties.
"Wage scales vvill probably fall after the vvar; almost certainly vvill fall for unskilled or half-skilled i and unorganized vvorkers
These kids, then 18. 19 or 20 or so, vvill vvant vvartimc vvages if they are to vvork at aH, and they vvill l>e semi-literate. opinionated charac-ters, with scant hope of cver ac-quiring any rcal education.
"We better ali get busy and vvithout delay. It is stili true that thc biggest single service any boy or girl under 17 can render the war effort and the post-vvar United States consists of staying in school."
Social Democrnts against a total of 72 others).
The same ratio held true in the second chamber,. vvith 134 Social Democrats and 96 of aH other par* ties (in 1940 the ratio was 115 Socialista and 112 others.)
The present party lineup in the first chamber, members of vvhich are elected indirectly, for eight ycars, ia: Coruiervatives, 31; Far-mers, 21; People's Party (Liberals), 15; Social Democrats (Labor), 82 and Communists, I. In the Second Chamber. members of which are elected directly, for four yeart: Conaervatives., 42; Farmeri, 28; People's Party, 23, Social Democrats, 134 and Communists. 3.
Business after the War
VVhat vvill life be like after the vvar?
We have plenty of ansvvers to that important question; too many. Some are positive in character; most are hedged about vvith plenty of "ifs"; nearly aH reflect hope rather than certainty.
The National Association t>f^ Manufacturers are preparing to play upon the hopes of the average man—tjie man whose inspirations and understanding of prosperity go no farther than a job and a regular pav envelope
And so the NAM is saying that there vvill be plenty of jobs after the vvar—IF ... That is to say, if the ovvners of America are placed in full control. There always has been and must be some people tem-porarily out of vvork. But trust the bosses and they vvill put you to work—somehovv!
Well, vve have just read a paragraph in the Mcrry-Go-Round column by Drevv Pearson. So many industrial diamonds are coming out of the Congo that the British Diamond Trading Company is fearful that peace vvill find them vvith a price-depressing surplus of diamonds, Mr. Pearson reports.
Novv, there is something to worry about. Not that we'll have to worry if vve can buv diamonds at Woolworths, but that a surplus vvill exist. VVhat a sad vvorld this vvill be if wc have too manv diamonds!
And vvhat a sad vvorld it will be. too, if vve have too many bushels of vvheat, too many shoes, too many suits and too many of everything that a post-vvar economy, operating at vvartime efficiency, can produce.
We say that a surplus is a menace—and add an *'if" to our ovvn ... IF the same old system of produetion for sale and profit, vvhich thc NAM calls "free enterprise," is permitted another leasc of life.
For under that system a surplus means poverty for the people vvho produced it. It means that shoemakers vvill have to bc fired and farmers vvill have to seli at poverty prices and clothing vvorkers vvill go about vvith holes in the seat of their pants.
An vbod v vvho lived through thc dismal decade that began in 1929 and lasted until vvar orders ended the depression knovvs vvhat a terriblc thing is to have surpluses of the things everybody needa—under capitalism. Even our vvisa president vvas so scared of the glutt that he orderod vvholesale destruction of everything people needed in order that people could have vvhat they most desired; namely, a chance to vvork and produce more surplus.
VVhat shall vve do? Shall vve start svvcating in svmpathy vvith the British Diamond Trading Company? Shall vve turn ourselves over to the economic royalists vvho ovvn America and trust to their goodnesa of heart to again receivc pauper jobs and doles—and a fevv oamaged diamonds—from the unsaleabie surpluses?
Or shall vve socialize diamond mineš and vvcar diamonds whilc vve enJoy the abundance that the labor of ali of us can create?—Reading Labor Advocatc.
an empIoyee's pockct as he leavos thc cafeteria, as happens fre-quently, but no general alarm is sounded.
So far none of the cafeteria sys-tem s 25.000 chairs. 5,400 tables and 4.600 trays is missing.
RATTLE AS THEY WALK ' ,ho '«anPowcrdr8inIt'S embarr^-
"	sing vvhen a knife, tec., fall from
Not many fcderal employccs in VVashington are short of table uten-sils. It is very difficult to obtain knifes, forks and spoons in local rtores. but 2,000 of them disappcar monthly from government cafe-erias. Losses are novv at aH-timc peak. Thc association vvhich oper-ites government cafeteria* reports that thc loss runs to 12 per cent of 4he vvork ing supply every mo.ith j vlth the emphasis on spoons.
At some of the government eat* j ing places, helpers have been as-signed to hand out the flatvvarc, instead of allowing employees to help themselves, vvhich cut dovvn the petty thievery but inereases
AFL HAS 1,350.000 IN ARMED SERVICE
VVASIUNGTON.—More than 1,-350.000 members of the AFL are novv in the armed forces. the Jan* uary issue of The Americtfr^Feder* ationist, national A. F. oi L. organ, reported.
VV0MEN B00ST SALES
-————-
If vreli Ihou haat begun, f» as»t It ts the end that crovrns us, not tke fight —Herrirk
Mamie—So you managed to get a loan from the bank? You must have good letters of recommenda-tion?
Marv— I did. I had some love letters thc president once wrote ma!
RF.VISED VVORK
"1'm proud to say I'm a self-made man."
"VouVe lucky H !'m the revised vvork of a wife and three daugh-ten."
Last year razor manufacturers produced an estimated 2.8 billion | blades for civilians, the armed aerv-ices and lease lend, 400 millions more than In 1942. but fell short of meeting the demand by some hun-dred of million*
One of the- reasons given for the inereased use of blades ia the pre* sence af vvomen in vvar factoriea.
ADAMICS NEW BOOK
MY N ATI VE LAND
Based upon the author'a exclusive material, this ineredible story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatiana, the Serhians and the Slovenians — and her heroic strugle holds a »ignificant
lesson for the democracies. I
Order Your Copy Novv
$3.75 a copy
PROLETAREC BOOK SHOP 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.