Poštnina pavSalirana. MMIMHI « ' '' Političen ja»u a m cDr£avna {tccjs&a fotjtčntcu jLjUČ/jClTTl 7 i Naročnina znaša: I List izhaja vsak delavnik popoldne. Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 10- — mesečno. | » četrtletno K 30‘—. I ------ Ce pride naročnik sain v upravništvo po list: Me- j sečno K 9‘50. — inssrati po dogovoru. | Posamezna številka stane 60 vfn. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva šl. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, četrtek 8. aprila 1920. St. 79. tla, v Rim. V Rimu in v celi rimski državi, kolikor je obsegala sedanjo Italijo je vladala tedaj klika patricijev nad plebejci, to je nad narodom. Patriciji, aristokrati, so bili ljudje, plebejci, narod, to je bila brezpravna su-ženska raja. Odnošaji med tema dvema razredoma so bili napeti, iskali so konflikta in izhoda. Na to bogato pognojeno njivo je padlo seme krščanstva ter takoj vzkalilo. Plebejci so se oklenili novega nauka ter končno upro-pastili patricije in rimsko državo. Pozneje je ta nauk zmagal in v srednjem veku je slavil svoj višek. Toda isto krivico, proti kateri se je kvalitativno enak drugemu, ampak enak po uistvu, po človečnosti. Ta liberalen pokret je prinesel človeštvu novo pomlad, toda onega, kar je obetal, ni izpolnil. Kakor njegov predhodnik, tako je pozneie tudi on ustvaril svojo lastno diktaturo, diktaturo posebnih »višjih« razredov nad »nižjimi«. Baš zaradi tega pa je izzval proti sebi nov socijalistični in de-memokratski pokret. Prvdtno je bil ta pekret edinstven, imenoval se je socijalno-demo-kratičen, toda v najnovejši dobi, takorekoč pred našimi očmi, se je razcepi v dva dela, v socijalističnega in v demokratičnega. V prvi tabor so se udružiti samo sloji manu-prvotno boril, je zagrešil, ko je zmagal tudfj elnega delavstva, vsaj po ogromni večini, v : sam. Vzgojil je zopet patricije in plebejce, ■ drugem pa so združeni vsi stanovi, brez raz- višjo duhovščino, aristokracijo ter — tlačane. Tako je šlo dalje, do časa, ko se je pojavilo novo, liberalno gibenje, za osvobojenje like. Program demokratičnega pokreta je doseči sporazum med vsemi stanovi, organizirati čjoveštvo v eno skupno močno organi- Francosko-nemški konflikt. Japonci v Vladivostoku- — Položaj na Irskem- — Zborovanje delegatov SLS. — Sklicanje parlamenta. Diktatura proletariata. Ena kardinalnih točk boljševiške teorije je — diktatura proletarijata. «Ujedinjenje» piše v svoji tretji številki o diktaturi proletarijata tako-le: «Proletarijat more v svojem boju reči le eno: Borim se za čimprejšnjo pridobitev oblasti in pravice. Če že ne morem doseči tega zlepa, pomagaj mi moja moč! Ker pravijo, da je ta taktika diktatura, naj'živi diktatura!« To je važna izjava, tako važna in odkrita, da moramo biti zanjo našim komunistom hvaležni. V njej so nam predstavili svojega malika, svoj cilj, ki pa je le — rdeči fantom. Nehote moramo ob tem trenutku poseči daleč nazaj v zgodovino človeštva, v ono dobo, ko je pretresel svet prvi veliki soci-jalni pokret, prvi komunizem, krščanstvo. V Palestini, rimski koloniji, se je bojavil nov prerok ]ehošua iz Nazareta, ter učil, da so pred Bogom vsi ljudje enaki. Njegov nauk, ki je bil za tiste čase nekaj nenavadnega je elektriziral najširše plasti, vzbudil čisto novo gibanje. Toda Palestina, že takrat precej demokratična, pa poleg tega še silno konservativna ni bila za ta nauk pravo torišče. V njej bi bil zamrl, da ga niso njegovi propa-gatorji presadili na druga, mnogo bolj ugodna Sokol-skaut-špori. Telesna vzgoja naše mladine se vrši sedaj v treh smereh. s^ telovadbo, skautstvom in športom. Sokolstvo je dalo telovadbi svoj sistem in je dalo tudi cilj narodni ideal, zato so sPrejeli sokolstvo vsi mali slovanski narodi in ®>lade slovanske države so Sokolstvo sprejele kot “rzavno telesno vzgojo mladine. Drugj veliki n’so hneli soko.Slva v našem pomenu, bik tS? le K'ronastiene organizacije, ki jim je , . te>°vadba glavna stvar, sokolstvo pa je da h *Uc*' za duševno vzgojo. Mislih se je, nnknJaiP° v°jni sokols kier bo en človek Pomagal drugemu, Zakaj smo pokazali ta dva momenta iz fn s!an’ dru2xen\u stanu’ kerXI le "a tej p°d' ! naše svetovne zgodovine? Radi tega ker,la91 ,e mogoč zdrav razv01 človeške družbe* | kažeta dve različni diktaturi, rimsko patricijsko1, Socijalistični, ki si je danes nadel ime in poznejšo krščansko. Rimsko diktaturo pa- kon}unističnl ah boljševiški pokret, pa hoče, tricijev je porušilo krščanstvo, samo pa je kakor je Povedal° »Ujedinjenje« upoštevat, ustanovilo pozneje krščansko diktaturo, ka- samo en stan’ to ,e delavske9a-tero je’ zrušil pozneje liberalizem, ki je raz- i Za razyoi človeške družbe, za razvoj, glasil prenovljen krščanski nauk, da smo vsi napredka, kulture, bi tgostanja, pravice in ljudje enaki. Ne tako, da bi bil vsak človek morale^ je potreben skupen nastop vseh a-j- - - -.... .—<■■■. ... .. ,,,,, stanov. Le medstauovska organizacija, kjer lepo skautsko organizacijo. Skautstvo je vzgoja bo imel vsak stan enake pravice, enake na-v prirodi, posebno vzgoja treznosti in delu. loge in cilje in enake dolžnosti, zamore biti A lit Cu /1 >■ U f/ /1 r\l n IA «f>! __J x _ • • Skautske družbe delajo izlete v prirodo, tam si;prava( korjstna in pravična. Z uresničenjem pomagajo pri delu dobrodelnim sami kuhajo in delajo. Imajo svoje kolonije ff' f “‘^mcenjem Po mestih pomaeaio ori delu dobrodelnim te ldele bl lz5lmla s sveta stanovska borba, ki povzroča naši dobi toliko bolečin, trpljenja in škode in človeštvo bi korakalo združeno društvom. Ob času prevrata so skauti v Pragi stražili in delali red — sploh skaut je v službi javnobti in domovine. Vzgaja pred vsem: samostojnost, pridnega, delavnega moža,/ ki podpira splošno biaginjo. * Šport je za vzgojo mladine posebne važnosti Goji razne smeri telesne vzgoje in hoče doseči kar največjo spretnost v tem ali drugem oziru, kar se potem kaže v tekmah: plavanje, tek, skok, kolesarjenje, metanje diska, nogomet — to so panoge športa. Na športnem polju tekmujejo narodi med seboj. Tudi šport je važen za nas. Kot kulturen narod ga moramo gojili in skušati v njem .pokazati svoje sile. Sokolstvo daje nam zdravo narodno vzgojo. V njem sn>o vzrastlii, v njem se bomo razvijali v bodoče. Skautstvo se pri nas ne bo posebno razvilov dasi je v njem mnogo dobrega in zdravega. Šport pa bo tudi pri nas raste). Vse tri smeri se lahko razvijajo vsporedno ia druga drugo izpolnjujejo. v sklenjenih vrstah nasproti boljši bodočnosti. Komunizem 'pa hoče, da vladaj samo en stan, ki bodi gospod nad vsemi drugimi. To je cilj diktature proletarijata. Toda diktatura je vsaka kiivična, naj jo izvaja ta ali oni stan, krivična, ker bije v obraz najplemenitejši misli — demokratizmu. Diktatura je barbarstvo, nevredno kulturnih ljudi. Poleg tega pa je tudi nemogoča, ter radi tega samo začasna Kjer sta dva, eden ki tlači in drugi ki je* tiačen, nastane med obema vedno sovraštvo, ki postaja vedno bolj napeto, dokler ne nastopi katastrofa, ki obstoja v tem, da tlačeni odpove tlačitelju pokorščino. Ta odpovod pokorščine se navadno konca z zmago tlačenega. Ta dejstva bi morali imeti pred očmi komunisti, ko mislijo na diktaturo proletari-jata. Tudi če bi se jim res posrečilo za nekaj časa potlačiti in obvladati vse druge stanove bi ta zmaga bila le začasna. V tlačenih stanovih bi se porajal odpor, ki bi končno zrevoltiral ter upropastil delavstvo, čeprav bi bilo številno močnejše. Sicer pa bi najbrže že naraven razvoj onemogočil dolgo trajanje proletarske diktature. To naše zadnje mnenje podkrepljuje tudi razvoj ruskega komunizma, ki kmalu ne bo več diktatura in tudi ne privilegij samo delavskih mas, ampak vsega naroda, vseh stanov. S tem pa postane iz boljševizma — demokratizem. Ruski boljševizem je v sedanjem stanju zdrav; bolan pa je oni, ki se pojavlja sedaj pri nas in v drugih zapadnih deželah, ker se nahaja še v prvotnih eteričnih višinah fantomov, ter prav nič noče slišati, da na Ruskem ni več boljše-vikov, ampak nekaj čisto drugega, ter da se vsaka teorija ne da udejstviti v praksi. Nevaren pa je zato, ker. bi, če bi prišel do vlade, z brezplodnimi ekperimenti, ki bi ga končno vendarle privedli do spoznanja, da je nemogoč, upropastil mnogo, kar bi se v sedanjih časih le s težavo dalo nadoknaditi Škodljiva politika. , V našo državo je prispelo iz Rusije celo krdelo knezov, grofov, baronov, generalov itd. v zadnjih dneh pa kar cela armada 30.000 ruskih beguncev, vojakov protiboljševiskih armad. Naša vlada teh ljudi ni samo sprejela, ampak jih je očividno še izredno vesela., V kakšno korist nam bodo ti ljudje si ne moremo predstavljati, da bi pa ž njimi posebno profilirali to se nam zdi jako dvomljivo. Beograjski krogi žive še vedno v soju nekdanjih simpatij do §Jare Rusije, ki je zagrešila ravno nad našim jugoslovenskim narodom toliko da ji pri najboljši volji ni mogoče odpustiti, Pred vsem je delala zapreke našemu ujedi-, njenju; na drugi strani pa je mirno dovolila, da si je odrezala Italija v londonskemu dogovoru najlepša slovenska ozemlja. Sedaj pa sprejema naša vlada predstavnike one Rusije z velikanskimi častmi in veseljem v svoje okrilje. Kaj bodo delali ti ljudje pri nas. Imenujejo jih begunce. Dobro. Toda družina beguncev se je v vojnih letih tako razmnožila, da imamo vse mogoče kategorije beguncev, ti ruski begunci se ne bodo več mogli povrniti nazaj v Rusijo, ker njihova kasta ne bo prišla v tej največji slovanski zemlji nikoli več do vlade. Ostati bodo morali torej za vedno pri nas. Od gotove strani izvemo, da se bodo častniki sprejeli v našo vojsko. Poleg nemških in madžarskih aktivnih častnikov, ki poprej sanjali niso, da bodo kedaj "[posloveni se bo naš častniški zbor pomnožil sedaj še z Rusj, dočim pa cela tropa naših zavednih rezervnih častnikov zaman čaka na sprejem. Kaj bo pa s knezi in grofi ? Kaj z drugimi ? Mesto, da bi iskali stika z novo Rusijo, z Rusijo bodočnosti, katero bi tako krvavo potrebovali, podiramo vse poti, ki vodijo do nje. Dokler bodo v beograjskih salonih kon-ferirali različni caristični knezi z našimi državniki bo naša politika nabrani živi Rusiji vedno napačna. Živa Rusija nam ne bo mogla nikoli odpustiti, da smo sprejeli v svojo zaščito vse njene politične mrtvece. Kajti ti ljudje, ki so ubežali iz Rusije so politični mrtveci. Oni, ki so res narodno čhtili, oni so vkljub boljševiškemu terorju ostali v Rusijo, da, še več, pridružili so se boljševikom, ter tako zapeljali ves boljševiški voz na nove, narodne kolotočnice. In istočasno, ko se pravi Rusi bore za vzpostavitev enotne, močne Rusije, rovarijo ti čaristični mrtveci proti njej. V naši ruski politiki bo treba kmalu te-, meljite izpremembe, ker če ne bo ruska sila za nas izgubljena in njene simpatije si bodo priborili mesto nas — naši sovražniki. Dnevne vesti. Klerikalno kameleonstvo. V zadnji številki omenja „Straža" naš petkov uvodnik, kjer smo opisali, kako se cerkev vedno obrača po vetru, ki slučajno veje, ter se s tem še posebno baha ter nam očita, da mi tega ne znamo. To je za nas dragoceno priznanje. Pomislite, »Straža" je priznala, da je njena stranka stranka kameleonov, naša pa stranka značajev. Toda po »Stražinem" mnenju značajnost ni praktična lastnost, to vemo tudi mi, toda moralna pa je vendarle in poštena tudi. Pri tem se nam nehote uriva primera tatu, ki je očital poštenjaku : Glej, tj si pošten, pa vkljub temu stradaš, jaz šem pa tat, pa se mi vedno dobro godi. Za to priznanje se »Straži" najtopleje zahvaljujemo, tako odkrito, niso izpovedali klerikalci svoje morale še nikoli. Klerikalno-radikalno vlado je obsodil sam njihov pristaš, sekcijski načelnik v ministrstvu, g. dr. jež, ter podal ostavko, ker se noče več pustiti izrabljati v protidomovinske špekulacije klerikalcev in radikalcev. Prebrisanost sedanje vlade. Sedanja vlada je sklenila, da nakupi za svoje urade za 20.000 dinarjev papirja. Mesto, da bi ta papir kupila v Avstriji, kjer bi ga dobila jako poceni, je poslala v Pariz posebno komisijo, ki naj preskrbi v Franciji potrebni papir. Komisija je papir res kupila, toda za pot in za bivanje v Parizu je pohabila — 40.000 dinarjev. Torej še enkrat toliko kolikor je stal papjr. Radikalna žlahta. Protič je postavil na vodstvo presbiroja znanega Dušana Lončarevica, ki je bil svoječasno odstavljen radi dvomljive uloge, katero je igral. Ker pa je Lonearevic Protičev osebni prijatelj in ga vežejo ž njim še druge privatne vezi, ga je sedaj zopet spravil na staro mesto. To jasno dokazuje, kako so si sorodni radikalci in naši klerikalci. Prepoved izvoza živil, s katero so se klerikalci še nedavno tako ponašali, je predsednik deželne vlade, dr. Brejc, zopet ukinil. Dva draga kamena. Pri sprejemu našega vatikanskega poslanika dr. Luja Vukotiča je rekel papež, da je s Hrvatsko in Slovenijo dobila nova država dva draga kamena, ker je prebivalstvo teh dveh dežel po ogromni veeimi katoliško. Papež je poklical božji blagoslov na kralja, regenta ter na celo našo državo. Sedaj nam je jasno zakaj se Italijani tako zavzemajo za naše Primorje — ker je del dragega kamna. Radovedni pa smo, če je poklical božji blagoslov tudi na škofa Karlina, katerega je izgnal iz Trsta? Kaj je vse mogoče. Nekdo je iz Maribora napisal na ceniralni odbor «Jugoslven-ske Matice* dopisnico s sledečo vsebino: «Prosimo, blagovolite tukajšnjo jovnost obvestiti, ako se bode tudi tu nabiralo ude za «]ugoslovensko Matico*. Slavnost je bila danes osem dni, na tej polno krika, naj pri stopimo in danes vse spi, kakor navadno pri nas. Mogoče da ste naročili vpisalne pole v Ameriki! Uboga domovina, imaš polno dobrih idealistov, ali vsi so delamržni. Tako nam gre povsod. Frakarstvo ni za delo, zato pa proč od njega, jugosloven, Maribor.* To dopisnico je centralni odbor poslal tukajšnji podružnici «'Jugoslovenske Matice*. Ne bi zaslužila ta dopisnica drugega, kakor da se jo vrže v koš, toda preznačilna je za naše razmere in izziva na majhen odgovor. Naperjena je predvsem proti podružničnemu odboru, ki očividno ni po volji brezimnemu Jugoslovenu. Zakaj pa ni ta junak na ustanovnem zborovanju predlagal sebe oziroma svoje prijatelje v odbor! Odgovor je lahek, ker mu ni toliko za delo, kakor za zahrbtno zabavljanje. Takih Jugoslovenov je vse polno, kritizirajo na vse pretege ali delati se jim noče. Pravi, da je bilo na slavnosti vse polno krika, naj se pristopi, ali sam najbr>e ni pristopil in tudi gotovo ni prevzel kake pole za nabiranje članov. Odbor je potom časopisja povabil vse nabiralce in nabiralke članov in vse one, ki hočejo pomagati odboru v tem oziru, ali njega ni bilo na ta sestanek. Če se je mogla odzvati odborovemu vabilu predsednica ženskega društva gospa Maistrova in druge, bi se bil lahko tudi pisec dopisnice, ali zopet ga ni bilo. Odbor, kojemu se očita delomržnost, je imel že več sej in storil vse potrebno za čim vspešnejše delovanje podružnice, da se pa ne da organizacije ob najboljši volji izvesti preko noči, je vsakemu razumnemu človeku jasno. In končno, kaj ima «]ugoslovenska Matica* opraviti s frakarstvom! To se doslej še ni pojavilo v mariborski jugoslovenski družbi in Se najbrže tudi ne bo. In koga neki vidi frakarja med podružničnim odborom? Ali je pisec dopisnice edini tujec v Mariboru, da se povspenja do takih naravnost smešnih trditev. Pa vendar ne misli s frakarstvom zastopnic našega zaslužnega narodnega ženstva, ki sta vsem na čelu gospe Maistrova in Lipoldova in ki je nabralo za naše razmere veliko svoto 90.000 K za «Dar svobode!* Če vidi pisec v tem frakarstvo, pa smo ponosni nanj. Sicer pa bo odbor podružnice mirno in vestjo stopil pred občni zbor in se podvrgel njegovi sodbi, na mnenja zakotnih zabavljačev se mu gotovo ni treba ozirati. Zborovanje zaupnikov JDS v Mariboru. Včeraj je sklicalo mariborsko tajništvo 1DS strankine zaupnike v Narodni dom. Prof. Voglar je podal poročilo o politični situaciji vobče in o nalogah stranke v naj-bližji prihodnjosti, ko se bodo morale vršiti občinske in državnozborske volitve. Po poročilu in debati, v katero je posegel g. dr. Sernec z nekaterimi prav umestnimi opazkami, se je z dopolnimi volitvami razširil odbor krajevne organizacije. »Glasbena Matica Maribor" priredi to poletje po deželi več koncertov s svojim možklm zborom. Prvi ljudski koncert se vrši v nedelj ),, dne 11. t. m. ob pol 15. uri pri Sv. 'Lenartu v Slov. gor. v telovadnici. Gg. pevci in pevski odbor, se naj polnoštevilno sestano k pevski skušnji v četrtek, dne >8. t. m. radi razgovora o prireditvi koncerta v Beogradu, kamor smo povabljeni. Iz pisarne Slov. mestnega gledališča. Z ozirom na včerajšnjo notico javlja ravnateljstvo, da je ravnokar določilo ža prihodnje predstave slovanski repertoire. Med drugim gre v soboto preko našega odra Nušičeva komedija »Protekcija«, aktuelno delo iz srbskega uradniškega življenja. To delo toplo priporočamo našemu občinstvu, da vidi, kako opisuje Nušič nezdrave razmere pri upravi in kako se potom protekcije pride na višja uradniška mesta. »Protekciji« bo sledil »Divji lovec« in potem se uprizori »Moč teme«. — V nedeljo je zadnja predstava »Pepeluha*,. na kar se posebno opozarja naše občinstvo III. simfonični koncert dne 10. aprila ob 20. uri (8.) v Gbtzovi slavn. dvorani. Nenavadno veliko zanimanje, ki ga vzbuja sobotni koncert v vseh krogih meriborskega prebivalstva, je povod, da prinašamo že danes kratek izvleček detajliranih razlag, posameznih delov simfoničnega ciklusa «Ma vlast«, obljubljenih v včerajšnji številki. — . 1. VyšehraJ. Harfa pevca Lumirja je zazvenela na Vyšchrailu, sedežu čeških kraljev. Grad je žarel v slavi in sijaju. Prišli so divji boji in ž njimi je cbledel vyšehradski sijaj. Kakor odmev se glas; nad razvalinami davno onemela Lumirjev? pesem. — 2. Vltava. Iz . dveh studencev izvira, šum’]a med kamenjem in se blesti v solncu, postaja širja na njenih | bregovih odmevajo lovske fanfare in kmetski plesi. Mesečina, kolo vil. Dospe do šestnaj-ških brzin, kjer bučeč strmoglavi v globino. Od tu teče široko proti Pragi, kjer jo pozdravlja staroslavni Vyšehrad. — 3. Sarka. Prevarana v ljubezni, priseže maščevanje celemu moškemu spolu in se pusti po svojih tovarišicah Amaconah zvijačno privezati na drevo v gozdu. Z veselo družino jezdi mimo vitez Ctirad, zagleda zvezano Šarko m se takoj zaljubi vanjo. Celo spremstvo leže na trato k brezskrbnemu veseljačenju, pijoč me-dovino, dokler vsi utrujeni ne zaspe. Na Sarkino znamenje, z rogom pridrve njene tovarišice in umore speče vojnike. 4. S čeških lok in gajev. Srce se raduje veselja, sekajoč lepoto češke dežele, katere loke se širijo pred očmi do daljnega horiconta. Lahna sapica šepeče, iz daljave se bližajo kmetske veselice, dokler ne odmeva vsa pokrajina v petju in plesu. — 5. Tabor je močna, po Hu-sitih sezidana trdnjava. «Kdož jste boži bo-jovnicif« se glasi mračni koral, ki je razžaril bojevnike, v sovražnih vrstah pa razširjal grozo. — 6. Junaki husitskih bojev počivajo v hribu Blaniku. Pastirji pasejo črede na njegovem pobočju. Nesreča za nesrečo zadene deželo. Vitezi prihrumu na dan in.re-, šijo svoj narod. In spet žari v novem sijaju; slava češke zemlje. — Sporedi z natančnimi,! lahko umljivimi razlagami se dobe od pgtka j naprej v predprodaji, sicer pa v soboto zve-j čer pred koncertom pri blagajni in pri vseh Teditfeljih. Zamena 100 K bankovcev. Gospod minister financ je z namenom, da bi vse državne blagajne imele dovolj časa, da v predpisanem roku dovrše zameno kronskih novčanic zn kronsko - dinarske, ukazal z odlokom od dne 22. marca t. 1. št. 10 666 to-le: Pri državnih blagajnah mora prenehati prejemanje kronskih novčanic, katere še niso odtegnjene iz prometa, 5 dni pred rokom, določenim za izmenjavo odgovarjajočih kronskih novčanic. Vsled tega preneha prejemanje novčanic po 100 K na državnih blagajnah z dnem 10. aprila t 1. Dohodninski davek. Finančno ministrstvo je odredilo, da se naj takoj dovrše dela za določitev dohodninskega davka in davka na vojne dobičke v vseh ozemljih bivše Avstro-ogrske in sicer za vsa leta, za katera niso bila dovršena. Vsem delegatom finančnega ministrstva je naročeno, naj podvzamejo vse potrebife korake, da se vplačajo zaostali davki, kakor tudi davki na vojne dobičke. Istotako je urejeno, da se morata določitev in vplačilo vseh zaostalih neposrednih davkdv v področjih posameznih oblasti isvršiti brezpogojno v zakonito predpisanih rokih, v primeru potrebe tudi ekse-kutivnim potom. Madžari streljajo naše vojake. Na mejah naše države v Vojvodini so ustrelili te dni madžarski vojaki tri naše, ko so stali na straži. Kakor se vidi so se lotili sedaj Madžari komitaštva, toda upamo, da se bo dalo tudi to preprečiti, ter tudi vročekrvne Mongole nekoliko ohladiti. Zadnfe vesti. francosko-nemški konflikt. Državne čete v Essenu. DKU Essen, 8. aprila. Včeraj so uko-rakale v mesto regularne državne čete. Francozi v Homburgu. DKU Berlin, 8. aprila. Iz Mainza poročajo da so Francozi zasedli Homburg. Spopadi med Nemci in Francozi. T i. Frankfurt, 7. aprila. (Wolff) tekom včerajšnjega dne je prišlo med prebivalstvom ter med francoskimi zasedbenimi četami do spopadov. Do resnejšega spopada pa je prišlo danes opoldan pred glavno stražo. Ena oseba je bila ubita, 20 pa več ali manj težko ranjenih. DKU Frankfurt, 8. aprila. Natančno število včerajšnjih žrtev znaša 6 mrtvih ter 35 ranjenih. Ulice so natlačeno polne razburjenega občinstva. Nemški protest. DKU Pariz; 8. aprila. (Havas.) Nemški opravnik je izročil Millerandu noto glede zasedbe Frarikfurta- Millerand bo v poslaniški konferenci podal osebino odgovora, ki ga namerava poslati nemški vladi v odgovor na to noto. Italija proti Franciji. DKU Berlin, 8- aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima: V Londonu se mudeči italijanski minister za zunanje posle, Scialoja, je dobil brzojavni nalog sporočiti francoskemu ministerijalnemu ravnatelju Palnologue, protest Italije proti francoskemu [postopanju proti Nemčiji, ker se ruhrska 1 afera prejkoslej smatra za popolnoma notranjo zadevo Nemčije. Bpak protest izroči baje tudi Anglija. Wilsonovo mnenje. DKU Berlin, 8. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Kopenhagena : Predsednik VVilson je noslal na Vrhovni svet noto, v kateri opozarja na nevarnosti francoske zasedbe nemških mest za aliirance in za celo Evropo sploh. U/ilson pr mer ja postopanje Francije postopanju Italije v Jadranu. Zborovanje delegatov SLS. LDV Ljubljana, 7. aprila. Tajništvo SLS poroča: Včeraj se je vršilo tukaj zborovanje delegatov SLS iz vseh delov Slqvenije. Došlo je nad 250 delegatov, ki so v treh odsekih, v programatičnem, socijalno-politič-nem in organizacijskem, pripravljali za zborovanje zaupnikov SLS resolucije, s katerimi se ugotove smernice SLS za vsa aktualna vprašanja v politiki in strankimi organizaciji. LDU Ljublj’ana, 7. aprila. Tajništvo SLS poroča: Daneš dopoldne se je vršilo zborovanje zaupnikov SLS za vso Slovenijo. Na zborovanje je došlo 2500 zaupnikov. Zborovanja so se udeležili ministri dr-Korošec, dr. Jankovič in Roškar, poslanci Jugoslovenskega kluba in zastopniki hrvatske puške stranke, dr. Šimrak in Banič, predsednik deželne vlade dr. Brejc in poverjeniki. Zborovanju je predsedoval dr. Korošec, ki je poročal o notranjem in zunanjem položaju države ter o razmerju SLS do drugih strank-Zt»or je vse resolucije politično programatič-nega, socialnopolitičnega in organizacijskega odseka sprejel soglasno. Soglavno se je izrekel za žensko volilno pravico, za zborovalno svobodo, za ustanovitev kmetske in delavske komore, za udeležbo uslužbencev industrijskih podjetij na dohodkih in soudelnžbo pri upravi industrijskih podjetij, za socializacijo premogovnikov, rudnikov in plavžev in za uvedbo splošnega socialnega zavdrovanja. Zbor je sklenil ostro protestno resolucijo proti italijanskemu imperializmu. Za načelnika stranke je bil izvoljen dr. Korošec, ki mu je zbor priredil viharne ovacije, za podnačelnika prof. Bogomil Remec, poverjenik za notranje posle. Zborovanje je trajalo od 10. dop. do 1'30 ure pop. — Popoldne se je vršil občni zbor jilgoslovenske kmetske zveze, delavske zveze in jugoslovenske obratne zveze. Japonci v Vladivostoku. DKU Pariz, 8. aprila. (Brezžično.) Po poročilu poročovalca »Asociated Press* so po osemurnem boju vkorakali Japonci včeraj t Vladivostok. Položaj na Irskem. DKU Londo-n, 7 aprila. V celoti je bilo v nedeljo na Irskem požganih 130 praznih policijskih vojašnic. Včerajšnji dan je potekel v splošnem mirno, izvzemgi Dublin, kjer je napravilo vojaštvo racijo na neko restavracijo ter aretiralo več oseb, pri čemer se je tudi streljelo, tada brez človeških žrtev. Sklicanje Narodnega predstavništva. LDU Beograd, 7. aprila. »Tribuna« poroča: Začasno Narodno predstavništvo bo sklicano dne 19. aprila! t. I. Volitev predsednika pride takoj na dnevni red. Cherubini pri regentu. LDU Beograd, 7. aprila. »Politika« poroča: Včeraj ob pol 12. uri dopoldne je izročil regentu-pr^stolonasledniku Aleksandru papežev nuncij kardinal Cherubini svoja poverilna pisma. Sprejem se je izvršil z običajnimi ceremonijami. 400 bivših ^vstroogrskih častnikov sprejetih v jugo-slovensko vojsko. LDU Beograd, 7. aprila. Podpisan je ukaz o sprejetju 400^ bivših avstro-ogrskih častnikov v jugoslovensko vojsko. Vsled tega se bodo vršili pozivi teh častnikov na dvomesečno orožno vajo. Delegat ministrstva na trgovskem zborovanju v Ljubljani. LDU Beograd, 7. aprila. Ministrstvo za trgovino bo poslalo svojega delegata na trgovsko zborovanje, ki bo dne 11. in 12. aprila v Ljubljani. Izvozniška konferenca. LDU Beograd, 7. aprila. wPolitika" poroča: V ministrstvu za trgovino se je vršila konferenca, ki so se je udeležili razni izvozni-earji in večje banke, ki se bavijo z izvozom. Razpravljalo se je o raznih vprašanjih, zlasti o prehrani, preskrbi prebivalstva in vojske kakor tudi glede odredb za izvozno trgovino v bodočnosti. * Holandski poslanik v Beogradu. LDU Beograd, 7. aprila. .Politika* poroča: V Beograd je dospel poslanik holandskega kraljestva, gosp. Advokat, ki je bil preje poslanik v Petrogradu. Blago za siromake. LDU Beograd, 7/aprila. Ameriški Rdeči križ je poslal za siromake velike količine blaga, ki se bo razdeljevalo v Dalmaciji in Črnigori. Počivanje pošte za pravoslavno Veliko noč. j LDU Beograd, 7. aprila. Vsled naredbe ministrstva za pošte ne bodo poštni uradi sprejemali pošiljatev na pravcsiavni Veliki petek, prvi in drugi velikonočni praznik ter na dan tretjega praznika popoludne. Brzojavni in telefonski uradi bodo poslovali nepretrgano. (Ali velja to tudi za naše kraje? Op. ured.) Truplo generala Aleksejeva v Beogradu. LDU Beograd, 7. aprila. Truplo ruskega generala Aleksejevega je prepeljala njegova rodbina iz Krima v Beograd, kamor je dospelo včeraj. Pogreb se je vršil ob 3. uri pop. in se ga je udeležil regent Aleksander. Bili so . navzoči tudi zastopniki vlade, ruska kolonija, častniški zbor in vojaštvo, ki je izkazalo pokojniku zadnjo čast. Borzna poročila. LDU Zagreb, 7. aprila. Divize, Berlin 226—230, Italija 850, Pariz 1230, Praga 205—212, Dunaj 66—67.5. Valute : Dolarji 15.200—15.50, avstrijske krone 65—67, bolgarski levi 210, carski rublji 216—218, češkoslovaške krone 195—200, angleški funti 620, francoski franki 1100—1230, napoleondori 630, nemške marke 246—250, romunski leji 264—268, italijanske lire 840—850. v Razne vesti. Človeške žrtve več milijonskega mesta. Kako nevarno je za človeško življenje ♦ modernih velemestih, nam jasno predočuje Newyork, kjer se je 1.1919. smrtno ponesrečilo nič manj kakor 56P0 ljudi. 980 oseb so povozili osebni, 420 tovorni avtomobili, 130 cestne železnice, 80 podzemske, 20 nadzemske železnice, 300 razni vozovi. Nad 500 oseb je usmrtil ogeni, nad tisoč se jih je ubilo vsled padca, okoli 360 je bilo umorjenih, ostali pa so žrtve raznih drugih nezgod. Dete, ki se ne smeje in ne joka. Nedayno je dr. Neunrth prinesel v zdravniško društvo na Dunaju 11 mesecev staro dete, čigar mati je pii porodu umrla. Dete se razvija jako dobro, čudno je samo to, da se nikdar ne smeji in ne joče in tudi niKdar ne zahteva hrane. Zdravniki izjavljajo, da gre za neko živčno bolezen, ki se le redkokdaj pojavi. 5121 samomorov na leto. Po statistiki iz leta 1919. je bilo v Zedinjenih državah ameriških 5121 slučajev samomorov. Med temi je bilo 48 pravnikov, 12 sodnikov, 36 zdrav-nikov, 28 učiteljev in 211 duhovnikov. Med samomorilci je tudi par milijonarjev. Možkih je znatno več kakor ženskih ; časnikarja ni niti enega. Dragocena najdenina. V Turbetu blizu Travnika v Bosni so delavci, ki so popravljali tamošnjo železniško progo, izkopali dragocen zlat nakit z 18 medaljoni in zlat križ. Srednji medaljon z ženskim poprsjem ima grški napis, ostali medaljoni pa predstavljajo angele, oziroma jagnjeta. Nakit izvira iz šestega stoletja. Delavci so kopali naprej in zadeli pri kopanju na starokrščanske zidane grobnice. Dragocena starorimska najdenina se nahaja sedaj v sarajevskem muzeju. Zdravila proti raku. Francoski zdravnik dr. Odin je pO poročilih časopisov po dolgoletnih študijah dc^iil zdravilo proti raku. Zdravljenje se vrši na ta način, da se zdravilo vbrizgava. Dosedanji poizkusi so bili vseskozi zadovoljivi. Za pet frankov na dan — lepo vreme. Praktični Angleži se hvalijo, da znajo s silnim streljanjem z dinamitom razgnati oblake in tako preprečiti dež. Nasprotno so poskušali v krajih, kjer je velika suša, zbrati oblake in izsiliti dež. Sedaj se poroča iz Švice, da ponuja neki profesor Cavin svojo iznajdbo za dosego lepega vremena, bumel je baje take stroje, s katerimi se zamore za pet frankov na dan narediti lepo vreme, za deset frankov pa dež. Mala oznanila. Elegantni, čisto novi divan ‘Vgf' baržuna in miza za obednico se radi selitve prodasta. Vprašaje dnevno od 10.—12. ure v Spodnjem Radvanju št. 75. 2—2 Okrožni zdravnik dr. fatilo Msrocatti bivši večletni sekundarni zdravnik na kliniki za notranje bolezni na ženski kliniki in na kirurgični kliniki v Gradcu ordinira v Št. liju v Slov. gor. vsaki dan od 8.—12. ure dopoldne. 3—3 Prevzetje restavracije! Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom t. 1. restavracijo / Narodni dom“ Slov. mestno gledališče. Repertoar tekočega tedna: V četrtek 8. aprila: »Velika srenja«. Ab. A—33. V sobolo 10.: »Protekcija«. Ab. D—34. V nedeljo 11.»Pepeluh«. Izven abon. Širite naš list! Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: F*r. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.< J? in prosim za obilen obisk. Prevzamem tudf abonente. Se priporočam najtopleje 258 4—2 Hinko Košič, restavrater. Inserati <« »Mariborskem delavcu imajo vedno SSf velik uspeh! ^£8 Ne zamudite torej ugodne prilike t Raznašalci časopisov invalidi, dobe lep zaslužek. Zgtase naj se v upravnižtvu ..Mariborskega delavca". Špedicijski oddelek: Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva. Največje domače podjetje v Jugoslaviji! M Balkan" Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba ° MRiBOR o Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1 Telefon interurb. 3J5 Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami. Blagovni oddelek: Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek-morska kupčija. Komisija: Prevzame se vseh vrst blago v Prodajo. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru DelniSUa glavnica 15,060.000 K CENTRALA M LJUBLJANI 3BS5|r~ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Rezervni fondi nad 4,0Q0.000 K Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistili. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. In blago Izdaja čeke, nakaznice in Akreditive. Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje Izvršuje vse bančne transakcije. m