KOLIKOR ZNAS ... Na lanskem orientacijske. m republiškem tekmo­ vanju za mladinsko prvenstvo pri Celjski koči je bila tudi ekipa kranjskih mladink. Takoj v začetku jih je pozdravila huda nevihta. Zatem pa se je še megla sesedla tako nizko, da iz sadovnjakov in vinogradov niso videle ped pred nosom. Vlasta se je nenadoma izgubilo. Ostale tri so zaman ugibale kom in iskale njeno sled. Bile so brez kompasa, brez zemljevida - brez vsakih pripomočkov v neznanem kraju. Kmet jim je ponujal breskve in grozdja, one pa so imele slabo vest in so se premočene vrnile nazaj v kočo. Na veliko presenečenje pa so tam našle tudi Vlasto. Zaskrbljena za svoje tovarišic~ se je bila vrnila in spraševala o njih. A tekmo­ vanje? Bilo je že zamujeno. Toda ob splošnih spretnostih so tudi zgolj s testi, s teoretičnim znanjem vendar dosegle peto mesto. Niso bile zadnje, čeprav so se jim zatem v Kranju sme­ jali. Kolikor znaš ... KEMIJA IN JOTA Na smučarskem tečaju za srednješolce to zimo na Krvavcu so za kuharja določili šegavega Franceljna. šlo je vse prav in v zadovoljstvo mladih smučarjev, dokler je bilo polna shramba. Za zadnji dan pa ni bilo več ne mesa, ne ma­ karonov, ne riža ... Le nekaj fižola, zelja in krompirja je še bilo. Zmenili so se za joto. Nikdar je ni kuhal, vendar se je ni ustrašil. Pri glavnem kuharju v bližnjem domu je dobil splošno navodilo in se je lotil kuhe. Ko je olupil krompir in ga kuhal med zeljem, je bil vse bolj razočaran in zaskrbljen. Krompir je postajal vedno trši. Kot kamen! Ko se zaradi lačnih smučarjev ni smel več zamujati s kosilom, je lepo povedal: »Sedite k oknu, da boste lahko krompir ven metali.« Prisodili so mu cvek iz kemije, ker ni poznal lastnosti škroba in kisline. BRATSTVO OB POLENTI Lani so peljali večjo skupino sovrstnikov - mla­ dincev iz pobratenega mesta tudi v hribe - na Kolišče. Da bi francoske goste seznanili tudi z našimi jedili, so za kosilo pripravili polento. To je bilo truda in smeha, preden so gostom uspeli dopovedati, kakšna jed je to in kako se napravi. Robi, Marko, Simčič in drugi naši so bili v zadregi. Potem so se sprijaznili, se znova bratili in zbijali šale. Ko so gostje pojedli, so 424 želeli namesto slaščic še kako našo specialiteto - pesem. Naši so se znašli s » T erezinko«, »Pod Poncomi C< itd. Francozi pa po svoje. Njihov vodja je zatem pravil, da še v nobeni dvorani in na nobeni prireditvi ni spoznal toliko po­ drobnosti in doživel toliko prisrčnosti kot takrat na Kolišču. VIK IN KRIK ZASTONJ Dvanajstletni Janez Zupanc iz Preddvora si je izmed toliko dogodkov in doživetij v hribih naj­ bolj zapomnil prvi vzpon na Triglav. Imeli so smolo. Prav pod vrhom jih je zajelo neurje. Treskalo je in grmelo, naliv pa se je spremenil v snežni metež. Kako pride prav Aljažev stolp! Vendar go to ni prestrašilo. Celo ponosen je bil, da je lahko doživel nekaj takega, da je v praksi spoznal tisto, kar se je prej le učil, slišal. Marjan iz Preddvora pa je imel sošolcem po­ vedati pretresljivo zgodbo s poti na bližnje Ko­ lišče oziroma no Storžič. Nenadoma so zapazili blizu velikega orla, ki je nosil v kljunu mladega zajčka. To so vsi trdili in zagnali velik vik in krik, da bi rešili ubogo zrtev. Nič ni pomagalo! Orel je v velikih krogih zajadral nad dolino in se· zatem usmeril proti svojemu skalnatemu bi-­ vališču na drugi strani. MLADINSKI ODSEK PD KRANJ Marija Brudar ! l ,to 1957 je ,ojstoo leto mlodlo,kogo odseka PD Kranj. Do tedaj se je mladina vklju­ čevala v različne dejavnosti drugih odsekov in društva kot celote. Pionirskega dela se je lotil dijak tekstilne srednje šole Herman Breznik. Za planine je navdušil mladino svoje šole, dija­ škega doma in drugih kranjskih šol. Organiziral je številne izlete, delovne akcije in množične pohode. Nepozaben jim je ostal izlet v bolnico Franjo. Znal je pritegniti tudi odrasle planince, člane Zveze borcev, mladinski komite in vojsko. V tesni povezavi vseh sodelujočih je bila moč odseka. Leta 1956 je Herman odšel iz Kranja in delo je zaspalo, a le do leta 1961, ko je odsek znova zaživel. Zbral go je Emi l Močivnik, uslužbenec notranje uprave. Bovil se je predvsem z mla­ dinsko kriminalistiko in je hotel mladini vzgojno pomagati tako, da bi ji čimbolj približal pla­ ninsko dejavnost. Zbral je zastopnike nekaterih kranjskih šol, nekaj pedagogov in učence višjih razredov osemletk in nekaterih srednjih šol. Osnovna dolžnost teh planincev je bila, da so na svojih šolah pobirali članarino in prijave za nove člane, da so propagirali planinsko organizacijo in udeležbo na izletih, ki jih 1·e prirejal mladinski odsek. Imeli pa so prema o vodnikov, ki bi pomagali na izletih. Rešitev so našli v seminarju za mladinske vodnike v ja­ nuarju 1961 na Krvavcu. Poleg izletov v sredogorski in visokogorski svet je odsek pripravljal predavanja z barvnimi dia­ pozitivi in z njimi prikazoval domače in tuje gore. Dobili so nekaj aktivnih alpinistov, ki so svoje znanje rodi posredovali mlajšim. S temi predavanji so v mladini budili zanimanje za gore, zato je na nekaterih šolah število članov zelo naraslo. Odsek je potreboval nove sode­ lavce in jih tudi dobil. Sestajali so se vsak ponedeljek. Udeleževali so se masovnih akcij: pohoda ob žici okupirane Ljubljane, štafete mladosti, kurjen ja kresov ob d nevu mladosti. Zagoreli so od Jošta, šmarne gore, Lovrenca, Jakoba in Kališča do Krvavca. Na dan mla­ dosti je SO pionirjev-planincev sodelovalo v po­ rodi mladosti. Upravni odbor društva je odseku prisodil nekaj finančnih sredstev. Za ta denar so nabavili 10 parov smuči, šotor, nahrbtnike, sanitetne tor­ bice in fotoaparat. Smuči smo kasneje prodali mlajšim planincem, ko smo videli, da nekateri niso imeli pravilnega odnosa do izposojene imovine. Leto 1962 je prineslo precej sprememb v odboru mladinskega odseka. Prva na loga v tem letu je bila, da odsek razširi planinsko dejavnost tudi v delovne kolektive. Ustanovili so pla­ ninske sekcije v vseh tovarnah, ki so se kasneje obdržale le v Tiskanini, Iskri, Planiki in El ek­ trarn i. V odseku sta delala dva pododbora: mladinski in pionirski. Največja akcija leta je bil masovni dvodnevni pohod mladih planincev po poteh IX. korpusa. Mladini so pomagali pri izvedbi tudi starejši planinci, član i upravnega odbora, Zveza borcev in vojska. Skupno je bilo na pohodu 200 ljudi. Izlet je kljub naporom uspel zaradi tesnega sodelovanja organiza­ torjev. V mladinski odsek sem prišla jeseni 1962 po naključju. Tovariš, ki je že več let aktivno delal z mladino, je odhajal k vojakom in mi naročil: »Pojdi včasih namesto mene na planinski se­ stanek!« Delo je bilo zame nekaj čisto novega. Dobila sem nalogo, da poiščem stik tudi s ti­ stimi šolami, ki še niso imele planinske skupine. Zaživele so nato še sekcije na šolah v Cerkljah, Preddvoru, Predosljah, Šenčurju in na šoli France Prešeren v Kranju. Od prejšnjih sekcij so ostale aktivne osnovne šole: Goriče, kemi jske šole Lu­ cijan Seljak, Stane 2agar, s presledki tudi šola Simon Jenko, vajenski in dijaški dom, od sred­ njih šal pa tekstilna, ekonomska, administrativna in poklicna šola v Iskri. V srednjih šolah nismo mogli dobiti prosvetnih delavcev, ki bi sekcijo načrtno vodili. Zvezo z odsekom so vzdrževali le dijaki-planinci. Delo je bilo takole: Na šoli je pedagog, ki je prevzel planinsko dejavnost, ustanovil sekcijo, ki se je doma sestajala po potrebi, v Kran· I pa je tedensko pošiljal pionirja, ki je prenaša pridobljeno znanje in načrte za izlete v svojo sekcijo. Pedagogi so prihajali na sestanke en­ krat mesečno, nekateri celo redno vsak pone­ deljek. Za še boljše zbliževanje med vodji sekcij smo večkrat priredili družabna srečanja v Kra­ nju in na šmarjetni gori. Potrebe po vodniškem kadru so bile vedno večje. V januarju 1963 smo odšli na tridnevni seminar na Krvavec. Predavatelji so bili kranjski alpinisti, reševalci, starejši planinci in strokov­ njaki za gorsko floro, vremenoslovje in geolo­ gijo. To so bili učitel"li in profesorji-planinci. Po predavanjih so se m edinci urili v smučanju in praktičnem reševanju v gorah. V februarju smo vsa predavanja ponovili v društveni pisarni, jih dopolnili z diapozitivi, nato pa so mladinci opravljali izpile za mladinske vodnike in gorske stražarje. Tako smo dobili 16 mlajših vodniških pripravnikov in 1 O starejših. Rezultat načrtnega dela mladinskega odseka se je pokazal tudi v glasilu Klic z gora. 2al I·e izšla zaradi tehničnihh in finančn ih težav e ena številka. Po občnem zboru v letu 1963 je načelnik Emil Močivnik oddal svojo funkcijo in se poslovil, ker je odhajal na novo službeno dolžnost. Na­ domestil ga je Jože Skubic. Tudi ta se je odselil še isto leto. Prevzeti sem morala odsek. V za­ četku je kazalo slabo. Prišlo je med nas nekaj izkušenih planincev, alpinistov, gorskih reševal­ c:ev, gorskih vodnikov in stražarjev. Veliko po­ moč nam je nudila postaja GRS, ki je najbolje razumela pomen mladega kadra. N aš glavni mentor je bil Roman Herlec, ki nas je spodbujal, da smo vse naše ponedeljkove sestanke oboga­ tili s planinskimi predavanji, s snovjo, ki jo mora obvladati mladinski vodnik. Menili smo, da je premalo, če kandidat posluša na seminarju pre­ davanje, sam pa nima nikakršne literature za gradivo, ki mu ga posreduje predavatelj in potem brez poglobitve opravlja formalni izpit za mladinskega vodnika. Zato smo si napravili načrt predavanj, pridobili predavatelje iz Kranja, Jesenic in Ljubljane. Literaturo smo do­ bili le za prvo pomoč, zgodovino planinstva, zaščiteno floro in orientacijo. Nekatere teme smo večkrat ponavljali, zlasti prvo pomoč in zaščiteno floro, ker smo imeli zanjo dobre dia­ pozitive in strokovnjake. Vaje iz orientacije so bile najbolj aktualne pred orientacijskimi po­ hodi. Prvi pokal, ki so ga dobili pionirji na Jančah, je bil za naše najmlajše planince veliko vzpodbudo in tudi doživetje, soj so tokrat z veliko voljo ob hudem nalivu našli vse kontrolne točke. Dvakrat smo še doma opravljali izpite za mla­ dinske vodnike in gorske stražarje. Nato smo se priključi li programu planinske šole, ki jo je or­ ganizirala mladinska komisija. 425 Naši mladinci so odšli poleti taborit v Trento. Tam je čez noč zrasla šotorska vasica na rav­ nici ob Soči pod Kuklo. Mnogi turisti so se usta• vili ob cesti nad nami in se ozrli na modro­ rdeče-zeleno naselje ter se vprašali: »Kdo je tam doli? Od kod so prišli, kaj delajo?« Ko so zvedeli, kaj stoglava mladež iz vseh koncev Slovenije posluša o gorah in kako se potem vzpenja no najlepše vrhove nad Trento, so jo blagrovali. Dvanajst nas je bilo iz Kranja ta­ krat med njimi. Vtisi so bili nepozabni. Prvi vzpon na Bavški Grintovec, sestop preko Kri­ ških podov do Pogačnikovega doma in v Trento, vzpon na Jalovec - to so bile le priprave za pristop na streho domovine - na Triglav. Mnogi smo ga doživeli prvikrat, zato naj ga opišem malo obširneje. Komaj se je zdanilo, se je oglasila budnica. Nahrbtniki so bili pripravl1eni že prejšnji dan. Umivanje v Soči je bilo ekspresno. Nadvse pridna kuharica je imela že pripravljen izdaten za jtrk. Zbor. Vodja Vid Mesarič je še enkrat pregledal opremo, nato smo krenili. Zadnjiško dolino smo hitro skrajševali, saj nam je bila že domača. Pred začetkom vzpona smo se malo ustavili, nato pa se razvrstili v urejeno kolono. Močnejši in izkušeni vodniki so stopili med šib­ kejše. Najmlajše Primorke so bile na čelu s svojim vodnikom Brankom. Drugi smo jim sle­ dili v enakomernem tempu. Nobenega prehite­ van,·a nismo dovolili. Brez postanka smo tako priš i do koče na Doliču. Prečkali smo nekaj snežišč, nato pa se je začel slovesni del poti, vzpon ob klinih in žicah. Oglasilo se je strogo povelje: »Brez besede bomo prišli vsi na vrh.« Nekateri so malo začudeno pogledali, o so kmalu spoznali, da je tih vzpon nujen. »Triglav• ska roža - kozorogove kaplje krvi«, so šepnile nekatere ustnice. Skromna, sinja neboglasnica je razveselila vsako oko. še nekaj oprimkov in cilj je bil pred nami. Aljažev stolp, mogočen in kl jubujoč, nas je sprejel. Gneča okoli njega je bila precejšnja. Sonce je grelo, vetra skoro ni bilo. še krst z debelimi vrvmi po hrbtih vseh novincev, nekaj fotografskih posnetkov in spustili smo se preko Malega Triglava h Kredarici. Pred domom so se gnetli gostje in začudeno opazovali stoglavo brigado, ki se jim je bližala. Uprava se nas je ustrašila. čaja nam niso mogli skuhati, zato smo se kaj hitro odloči li, da se preko Planike vrnemo k našim nahrbtnikom in gostoljubnemu Doliču. Tam nas · Ie zavila gosta megla. Gospodinja je napovedo o dež. Prenočišča nismo dobili, zato smo se odločili za povratek v Trento. Zadnjica nas je objela s temo. Ko so baterije dogorele, smo cesto le slutili. V taboru je zadišalo po okrepčilni juhi. Noč je bila spokojna, brez smr­ čanja. Kdo bi ga pa slišal po tako polnem dnevu? Le podplati so kar sami pogledali izpod odeje in se hladili, dokler jih ni ovlažila jutranja rosa. Tudi drugo leto so odšli v Trento naši mladinci. V naslednjih letih so opravljali letni del tečaja za mlade vodnike v Vratih, zimski del pa na Vrš iču. 426 Mnogi mladi vodniki so se aktivno vključevali med alpiniste in od teh so le nekateri ostali zvesti mladinskemu odseku. Sodelovan·\e s sek­ cijami v osnovnih šolah se je poglab jalo, iz­ gubljali pa smo srednje šole in delovne kolek­ tive. Tam nismo mogli več dobiti zastopnikov, ki bi se z odsekom redno povezovali. V neka­ terih mladinskih aktivih na vasi so zaživele planinske skupine, o so bile v svoji dejavnosti kratkotrajne. Začeli smo iskati nove delovne oblike. Rešitev je bila v organizaciji planinskih šol v vseh naših sekcijah, ki so se zadnja leta osamosvojile. To vprašanje je začel reševati novi odbor mladin­ skega odseka v letu 1966. Mladinski odsek je dobil zelo močno oporo v novem upravnem odboru PD. Izdelal je tekmovalni program r.od naslovom: »Mladina in gore«, ki je razgibal sekcije v vseh oblikah planinskega udejstvo­ vanja. Osrednja prireditev v Kranju, lani 11. 5., je pokazala, da so vrste planinske mladine že močne in da je zanimanje za gore v naših osnovnih šolah veliko. Knjižne nagrade, ki so jih sekcije dobile od upravnega odbora ob koncu tekmovanja na šenturški gori, so dale osnovo planinskim knjižnicam na šolah. Povečalo se je število skupin, ki so se vadile v orientaciji, zato smo lahko sodelovali v orien­ tacijskih pohodih na Gorenjskem in drugod v Sloveniji. V Kranju smo začeli uvajati proste sobote tudi v šolah. To dejstvo je sprožilo veliko vprašanje, kako bi pomagali obvarovati mladino pred brezciljnim postopanjem ob teh dneh. Planinska organizacija je poiskala zvezo z zavodom za pedagoško službo in sestavila program izletov ob prostih sobotah in tudi v počitnicah. Spo­ znali smo, da izleti ob sobotah uspejo. Morajo pa imeti mikaven cilj, ne predrag, vodja mora mladino navdušiti, izletu mora dati tudi vse­ bino. Pripravljeni enodnevni izleti v počitnicah pa so propadli, ker pedagog takrat nima več tako živega kontakta z mladim človekom. Golo obvestilo, lepak, je prešibka reklama. Planinski program bi bilo potrebno posredovati staršem preko zveze prijateljev mladine in na roditelj­ skih sestankih. Staršem je treba prikazati vred­ nost gibanja na svežem zraku in tudi druge prednosti planinske vzgoje. Mestni otrok je precej zahteven. Povsod išče priložnost, da bi zapravljal. Po izletu je bilanca neprijetna, če je v družini več otrok. Zato je vzgoja k skrom­ nosti potrebna. Letos smo tekmovanje med sekcijami obnovili. Odsek je dobil novo vodstvo. Združuje mla· dince, vodniški pododsek in šolski odbor. Tega sestavljajo pedagogi - vodje sekcij. Prva na· loga novega odbora je, da utrdi povezavo med sekcijami in da pridobiva nove, zlasti na po­ klicnih in srednjih šolah ter v delovnih kolek­ tivih. Odsek se je povezal tudi z mladinskim komi­ tejem, ki je že sodeloval pri nekaterih naših akcijah. Tega stika smo veseli in pričakujemo, da bomo ob njem lahko še uspevali.