MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor« Gosposka ul. 11 / Tel. uredu. 2440, upravo^ 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejema« v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* §e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA’ 99 mSBM »»pa fegitiušiva fitav&dauuiU sb ' ii' i wwM»a»aiawwB—M—i— m BaMuutu Pritekk ju^osiovrnsko-Uatijauskik šitiAcbah Spričo drugih pomembnih dogodkov zadnjih dni je neslišno in skoro neopazno potekla prisrčna manifestacija predstavnikov srbske in bolgarske pravoslavne cerkve. Kakor znano je prispela te dni v Beograd delegacija vodilnih bolgarskih dostojanstvenikov s sofijskim metropolitom Stefanom na čelu. Duh bratske sporazumnosti in soglasja je vel ob važnih zdravicah, ki so se izrekle ob priliki obeda, ki ga je priredil v čast odličnim gostom patriarh srbske pravoslavne cerkve Varnava. Misli, ki so se na prisrčno 'iskren način izrekle ob tej priliki, sotem važnejše, ker so bile izrečene v‘navzočnosti zastopnikov naše- javnosti. Patriarhi Varnava jc izrekel važne misli: Sv. Sava je delal za zbližanje Bolgarov in Srbov. On je ljubil srbski narod s prav toliko ljubeznijo, s katero je ljubil bolgarski narod. Bratje moji, Srbi in Bolgari, vedite, da so bili na balkanski zemlji razni narodi, ki so pa izginili. Ostali so le oni narodi, ki so se odlikovali s kulturo in bratsko ljubeznijo. Ta ljubezen nam je neobhodno potrebna na ' Balkanu. Potrebno jc, da skupaj sodelujemo. da spodbijamo svoje neprijatelje in Jim ne dopuščamo, da nas razjedinjavajo. Nič manj pa niso bile pomembne besede. ki jih je spregovoril sofijski mitro-polit Stefan. Povdarjal je veliki pomen pravoslavne cerkve za Bolgarijo in Jugoslavijo ter zbližanje obeh narodov. Zatem jc mitropolit Stefan, izražajoč prijetno presenečenje, ki so ga prinesle iskrene besede patriarha Varnave, v spomini na srečen začetek sporazumnega duha na osnovah pravoslavja in slovanskega bratstva, poklonil patriarhu Varnavu ikoni Sv. Cirila in Metoda, škofoma Iri-neju in Nikolaju ikoni Sv. Jovana Rilske \ ga, nakar jc kot vodilni predstavnik bolgarske pravoslavne duhovščine nazdravil Ni. Vel. kralju Petru II., kraljici Mariji in patriarhu Varnavi. Topel dih ljubezni in bratske sloge na osnovah pravoslavnega ■ sodelovanja na Balkanu pa je prihajal tudi jz besed episkopa Nikolaja, ki je konkretno navajal važnost sodelovanja pravoslavne cerkve v Jugoslaviji in Bolgariji. Visoki bolgarski cerkveni dostojanstveniki so prispeli v našo državo, da vrnejo obisk predstavnikom srbsko pravoslavne cerkve, ki so ga napravili pred meseci. Tem izmeničnim obiskom predstavnikov obeh pravoslavnih cerkva upravlja poseben »Nacionalni odbor za mir in zbliža-»je potom cerkve«. Znano je, da so pravo slavne cerkve v Srbiji, Bolgariji, Romuniji, Grčiji in Rusiji bile najvidnejše predstavnice nacionalnega udejstvovanja in teženj dotičnih narodov. Med balkansko hi svetovno vojno so se ti odnošaji precej ohladili in poslabšali in šele leta 193*1 ho znanem sestanku med kraljem Ujedini-hdjem in kraljem Borisom so se vpostavili hoiiovni stiki med pred^avniki srbske pra Voslavne in bolgarske pravoslavne cerkve. Odtlej se ti stiki skušajo poglobiti v horist ideji jugoslovcnsko bolgarskega 'Kbližanja. Upati je, da se bodo stiki, ki so se na-vczali te dni v Beogradu mod vodilnimi hreds-tavniki pravoslavnih cerkva v Jugoslaviji in Bolgariji poglobljeno nadalje* vali v smereh jugoslovensko bolgarskega 'fbližanja na cerkvenem, gospodarskem in \ulturnem torišču v smislu uspešne ini-c'ative, ki jo jc v letu svoje mučeniške Jtome vesli RIM, 10. septembra. Semkaj je prispela naša trgovinska delegacija radi pogajanj za zaključitev trgovinskega provizorija. Predsednik te delegacije je pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja, v delegaciji pa so dr. Milan Lazarevič, višji svetnik v ministrstvu za gozdove in rude, dr. Milutin Petrovič, šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, in dr. Milan Protič, gen. dir. Narodne banke Naša delegacija bo v Rimu predlagala, da se naš izvoz v Italijo v nastopajočem tomesečju določi na 21.75 milijonov lir z obvezo z naše strani, da bomo tud; za isto vrednost uvozili italijansko blago. Na ta način bi bilo sorazmerje 1:1 mesto 2:3 v korist Italije, kakor se je glasil predlog z italijanske strani, ko je predlagala, da bo kupila v nastopajočem tromesečju od nas blaga za 14.5 milijonov lir, mi pa od Italije za 21.75 milj lir. Po r.ašcm predlogu bi Italija morala kupiti od nas stavbenega lesa za' 13.8 milj. lir mesto 9.2 milj lir,ki jih je bila Italija pred lagala. Tudi je naš predlog, da kupi Italija živine za 1.3 milijon lir, mesto predlaganih 1 miij., jajc za 832.000 lir,mesto 500.000, svežih rib za 420.000 mesto 344.500, soljenih rib za 166.000 mesto 150.000, les za kurjavo 650.000 mesto 435.000. Italija predlaga, da bo kupila 2500 komadov repov goveda za 2.5 milijonov lir, kar je naša delegacija sprejela. Glede ostalega blaga je Italija predlagala, da kupi 206.500, dočim je naš predlog da se ta vrednost poviša na 1,794.000 lir. PCadajm Uumvkot v tiloskm VARŠAVA, 10. septembra. Iz dobro informiranega vira se dozuava, da so pozvani trije najboljši inbzemski zdravniki k Stalinu, čigar zdravstveno stanje je katastrofalno slabo. Dejansko Stalin že več mesecev ne vrši nikakšne oblasti, marveč upravlja Rusijo mesto njega triumvirat Vorošilov, Kaganovič in Jagoda. Predvideva se, da bo v slučaju Stalinove smrti njegov naslednik Vorošilov. Zdravniki so seo bvezali, da bodo ohranili popolno tajnost, v kolikor gre za Stalinovo zdravstveno stanje. Avstriji (tokaje pekie DUNAJ, 10. septembra. Včeraj so se po Dunaju razširilo vesti, da se je na Semmeringu pripetila velika železniška nesreča, ni pa doslej bilo mogoče doznati podrobnosti. Dejstvo je, da je bil promet preko Semmeringa ustavljen In da so bili vlaki napoteni po stranskih progah. Tudi se je kmalu zatem izvedelo, da je na dunajskem zapadnem kolodvoru nastala eksplozija. Dopoldne je namreč v železniškem vagonu brzovlaka Dunaj - Trst nastala eksplozija radi peklenskega stroja, ki je bil nameščen v neki potniški košari. Vagon se je^ pri tem popolnoma razbil, človeških žrtev pa baje ni bilo. Tudi peklenski stroj na dunajskem zapadnem kolodvoru je bil v neki potniški košari. V zadevi se čuva najstrožja tajnost. Zanimivo je, da so že pred tednom dni nastale na Semmeringu prometne motnje In se ponekod šušlja, da jc tudi takrat šlo za sličen dogodek, ne pa za iztirjenje vlaka, kakor se je tedaj razglasilo. HMetjeua Uk NORNBERG, 10. septembra. Včeraj je bil tukaj otvorjen tradicionalni kon-gres narodno socialistične stranke, na katerem c minister in pokrajinski vodja Wagner prečita! proklamacijo kancelarja Hitlerja. V proklamaciji napoveduje Hitler novi gospodarski program za 1 leta. v teku katerih naj postane Nemčija popolnoma neodvisna od inozemstva glede uvoza vseh onih sirovin, ki se morejo na kakšnikoli način pridobivati v državi sami, zlasti v kemični, strojni in rudarski industriji. Tudi se v proglasu povdar a, da se ne more dovoliti, »da se Nemčija prepusti na milost in nemilost ostalim silam«. V proglasu se v ostrih besedah napada sovjetska Rusija ter se povdarja, da želi Nemčija mir in da želi sodelovati z vsemi onimi, ki mir želijo. afosmskega RIM, 10. septembra. V službenem poročilu italijanske kolonialne uprave v Addis Abebi se poroča, da je v času od 1. do 31. avgusta padlo v borbah z abesinski komlH 7 laških častnikov, 13 podčastnikov. 30 pripadnikov redne vojske in 44 fašističnih miličnikov. Radi ran in bolezni je umrlo v avgustu 8 laških častnikov, 13 podčastnikov, 125 vojakov in 43 miličnikov. Pri tem pa niso všteti mrtveci iz eritrejskih in somalijskih oddelkov. Istočasno je umrlo 88 laških delavcev, ki so zaposleni v vzhodni Afriki. LONDON, 9. septembra. Kakor poroča »Daily Mail« je v zapadni Indiji izbruhnil upor muslimanov, ki so razburjeni radi dogodkov v Palestini. Vse strateške točko na Peshaverju so zasedene po britanskih in indiskih četah. Letalske sile so izdatno pomnožene. ___________ smrti v Marseju utrl kralj Aleksander Ujedinitclj. tvorec novega duha sporazumne pripravljenosti v odnošajih med jugoslovenskim in bolgarskim narodom. Naj bi svetal zgled vodilnih hierarhov pravoslavnih cerkva Jugoslavije in Bolgarije spodbudil tudi druge vodilne kroge k sličnim hvalevrednim spodbudam ter manifestacijam bratske sloge, ljubezni in vzajemnega sodelovanja. DR. STOJADINOVIČ V BUKAREŠTI. Po prihodu v Bukarešto se je odpeljal predsednik vlade dr. Stojad novic na dvor in se tam vpisal v dvorno knjigo. Zatem je položil venec ha grob Neznanega vojaka in se je zatem odpeljal v gradič Cotroceni, kjer so je vpisal v knjigo kraljice matere Marije, kneza Nikolaja n grške kraljice Elizabete. Že dopoldne je obiskal predsednika vlade 1 ataresc.V s katerim je konferiral eno uro. Zunanji minister Antonescu je prired i na čast dr. Stoiadinoviča obed v zunanjem ministrstvu. Danes bo kralj Karol sprejel dr. Stoiadinoviča v Sinaji. REZULTATI SPORAZUMA. Med strankami v Udruzeni opoziciji se je dosegel popolen sporazum in se je že podpisal zadevni proglas. Radi tega poidejo vse stranke udružene opozicije separatno na volitve, ker je sporazum eno, sloga pa drugo. (Iz nekega beograjskega tednika). OMEJITEV ODSVOJITVE PREMIČNIN. Da se preprečijo spekulacije z zemljišči, je izdal minister pravde posebno uredbo o omejitvi odsvojitve nepremičnin za posamezna. obmejna območja okrožnih sodišč v Mariboru,' Celju, Ljubljani in Novem mestu. Prenos lastništva nepremičnin, se more izvršiti po novi uredbi šele po odobritvi posebne za to določene komisije. Nova uredba velja tudi za primer, če se daje nepremičnina v .zakup na več kakor 5 let. Za prenos pravice lastništva, odnosno dajanje nepremične imovine v zakup, ni potrebna odobritev komisije samo v tem slučaju, če so nepremičnine namenjene v narodno obrambne »vrhe, državne, satboupravne in občinske uprave ali za javni promet.' Obširna uredba, ki ima zakonsko moč za vse področje apelacij-skega sodišča v Ljubljani, obsega 19 členov. ki točno pojasnjuje delokrog in način poslovanja te komisije in kjer so o-pisane tudi vse formalnosti, ki jih mora izpolniti vsak interesent. Uredba je stopila v veljavo po objavi v Službenih no-vinah, to je dne 8. septembra t. 1. MAČKOVA BOLEZEN. Gospodu Mačeku se je vnelo uho. pa se je moral vrniti s političnega potovanja v Zagreb. Doslej se je smatralo, da ga boli samo jezik, radi česar že nekaj let stalno molči. Govori se, da mu je uho zbolelo radi mnogega šepetanja s predstavniki UO (Po nekem beograjskem tedniku). ARABCI NOČEJO DELATI. Višji angleški funkcionar obišče Palestino, da bi se prepričal, kako so Židje zadovoljni v svoji deželi. Silno je bil presenečen, ko je slišal, da Židje nikakor niso zadovoljni. Zato je vprašal nekega u-glednega Žida: »Kako morete biti nezadovoljni, saj smo vam dali denarja, polja, orodja in stroje. Kaj vam še manjka? Tedaj je visoki angleški funkcionar prejel sledeči odgovor: »Visoki gospod, ka.i nam to pomaga, ko pa Arabci nočejo delati.« TRIKRATNI OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC OWENS DOBI HIŠO IN POSESTVO. Po vesteli iz Newyodca je izbral guverner države Ohio posebno komisijo, ki naj zbere potrebna sredstva, da se ž njimi kupi znanemu olimpijskemu zmagovalcu Ovvensu malo posestvo, na katerem se mu naj sezida lična stanovanjska hiša. To je priznanje za njegove olimpijske uspehe. Slovanska Maoe\a Majhne zapreke (Pripoveduje L. N.) (Dalje.) Usoda pa je često polna muhavosti ter se igra s človekom kakor vihar z listom na drevesu ali s travo na livadi. Ko razmišljam, kako se naj oblečem na dali prijateljeve poroke, pride iznenada k meni prijatelj, žalosten in zlovoljen, sklonjene glave. »Servus! Kako je Ivan?« Klobuk vrže na stol, sede na kanape ter obrne obraz stran in mi poda kos papirja: »To čitaj!« Vzamem pismo. Pisava je ženska Odprem ga. »Velecenjeni gospod! Dobro poznam vzrok vaših pogostih obiskov, znani so mi vaši nameni, ki se strinjajo z željami mojih staršev. Vidim, da imate mnogo lastnosti, s katerimi lahko osrečite ženo. Meni se pa zdi, da bi ne mogla Riti nikdar srečna z možem, o katerem vem, da je kot neoženjen tekal za neštetimi dekleti, da je dolgo izbiral, mnoge zavrgel, ker niso bile po njegovem namišljenem vzoru. In jaz, kot njegova žena, bi živela v večnem strahu, da ne bodo njegove muhavosti nekoč spoznale, da nisem takšna, kakršno si želi. V kolikor mi laska vaš namen — za kar vam iskrena hvala — vendar mislim, da bo zu oba bolje, ako ostaneva tako dobra prijatelja; a vprašanje o ženitvi dajva za vedno — kakor pravi moj oče — ad acta. Ne zamerite mi, ker govorim tako odkrito, saj ste mi sami tolikokrat ppvdarili, da najbolj ce- nite odkritost; tokrat je odkritost nujnost radi najine sreče. Spoštovanjem vaša Sofija Topolec.« Ko pismo prečitam, ga zložim in vrncin prijatelju. »Kaj ne, to je dovršena košarica?« dostavi grenko se smehljaje. »In optima forma,« odvrnem. »Tvoje napovedovanje se je izpolnilo,« nadaljuje Halapič, »točen prerok si«. »Na žalost. Ali mi hočeš povedati malo podrobnejše?« »Ni ravno mnogo. To pismo me je tem bolj zadelo, ker nisem opazil prav nika-'kili znakov, iz katerih bi lahko razbral, da se pripravlja taka nevihta.« »Torej je prišlo iznenada?« »Popolnoma. Še včeraj sem bil pri njej na obisku. Res da ni bila tako prostodušna kakor navadno, ali to sem pripisal na račun dekliških muhavosti, ki jih ima dekle temveč, čim lepša je. In glej danes pismo, ki ruši vse moje načrte.« »In dekletu daje spričevalo duševnega siromaštva, si hotel reči, ali ne?« »Mogoče, toda meni ni s tem potna-eano.« »Ali misliš, da te je Sofija ljubila?« »Mislil sem; sedaj pa vidim, da sem napačno sklepal.« »To ni prvič. Kolikokrat si se že prevaral. Pustiva to. Zadeva je končana, smatraj vso ljubavno affairo kot dogodek, ki se je zgodil pred nekaj leti, ter mi povej o dekletu karkolj, o njenem značaju, življenju, načinu mišljenja in govorjenja.« (Konec sledi.) Sokolski vtste Sokolska telovadna prireditev pri Sv. Lovren cu na Pohorju Sokolsko društvo pri Sv. Lovrencu na Pohorju je imelo v nedeljo 6. t. m. skupinski nastop Pohorskega sokolskega okrožja. Radi slabega vremena se je vršil nastop v obliki telovadne akademije v dvorani hotela »Jelen«. Prireditev je posetilo predvsem mnogo telovadcev iz Limbuša pod vodstvom neumornega br. Zeilhoferja. Odzvale so se tudi Ruše. Nastop je bil sicer skromen, toda brezhibno izveden. Otvoritev je bila s pozdravom zastavi in petjem himne. Sledilo je izvajanje dece iz Sv. Lovrenca pod vodstvom br. Slatineka, ki je skladno in strumno nastopila. Moški naraščaj (Limbuš-Sv. Lovrenc) je dobro izvedel svojo točko. Ugajale so tudi skupinske vaje dece iz Sv. Lovrenca. Članice iz Limbuša so izvajale svoje vaje tako popolno, da smemo smatrati to točko kot najboljšo vsega sporeda. Člani (Limbuš-Ruše-Sv. Lovrenc) so nastopili dobro. Končna točka je bila sestava na »Hej Slovani«, ki so jo izvedli udeleženci iz Limbuša. Ta točka je žela mnogo odobravanja. Nastopilo je vsega 20 telovadcev in telovadk pod vodstvom načelnika iz Limbuša br. Godeča. Ves nastop pa je vodil okrožni načelnik br. Zei. Prireditev je bila še precej dobro obiskana in med gledalci je bilo tudi nekaj nasprotnikov Sokola. Starosta domačega društva br. Belaj se je v imenu društva zahvalil vsem telovadcem sosednih društev in okrožnemu načelniku za pomoč, poudarjajoč, da ima domače društvo mnogo nasprotnikov. Kljub temu, da niti eden iz vrst tamkajšnjega učiteljstva v društvu ne sodeluje, ne bo društvo nehalo delati. Nasprotno; društvo se krepi in spodbuja ostale, da tem marljiveje delajo. Besede br. staroste so bile sprejete z odobravanjem. Prireditev pri Sv. Lovrencu je pokazala, da Sokol ne spi, ampak, da gre svojo delo naprej in da je ni sile, ki bi to delo za edinstvo naroda in ujedinjenje Jugoslovenov mogla ustaviti. Bratom v Sv. Lovrencu kličemo; »Le naprej brez prestanka za sokolskim praporom...! Sodobne smeri v glasbi Pod tem naslovom je na povabilo Dru štva jugoslovanskih, akademikov v Mariboru v petek 4. septembra zvečer v mali dvorani Narodnega doma predaval kon-servatorijski profesor Slavko Osterc. V uvodu je omenil stalni razvoj glasbe, ki ne sme počivati, ampak mora s tokom časa naprej. Od smeri oziroma glasbenih razdobij, ki so razvojno privedle do današnjega časa in v njem se izživljajočega glasbenega ustvarjanja, moramo po Palestrini in našem Petelinu navesti Bacha kot starejšega klasika, ki je prinesel nov način skladanja, za njim mlajše klasike Haydna, Mozarta, Beethovna, romantiko, novoromantiko, impresionizem in verizem. V klasiki je važna oblika, za romantiko pa je značilno izražanj čustev prekomponiranje pesmi in nov raz-cvit opere s snovjo iz domače zgodovine oziroma bajeslovja. Nastanek narodnih glasbenih slogov spada v to dobo. Izmed romantikov omenimo Chopina, Schuberta, Schumanna, Mendelssohna, od novoromantikov pa Berlioza, Liszta in \Vagnerja. Skoro istočasno, ko nastopi RYDZ SMIGLY V FRANCIJI Ob piedestalu navarinskega spomenika tolmačijo generalu Rydz Smiglyju potek srdkih borb, ki so bile v tamkajšnji okolici med svetovn vojno DFTFOACITA ŠPANSKE LEVIČARSKE FRONTE V PARIZU Na sliki vidimo znano špansko komunisti njo in poslanko Dolores Ibaruri (La Pa-sionaria) z nekaterimi člani navedene delegacija v Parizu v salonu nekega tamkajšnjega hotela med Nemci v glasbi novoromantika, si utre v Franciji pot impresionizem (De-bussy). Izmed predstavnikov verizma navedimo Puccinija. — Sedanje glasbeno stanje lahko delimo po dveh vidikih in sicer po smereh in po nacijah. Prva razdelitev označuje: naturalizem, ekspresionizem, novo stvarnost, tematizem in ate-matični slog. Naturalizem stremi za čim verodostojnejšim glasbenim slikanem do godkov; ekspresionizem uporablja sredstva romantike, dolge gradacije in glasbene črte. Nova stvarnost je smer, ki goji oblike, kakor svoječasno Bach. — Skladbe so kontrapunktično prepletene. Po nacijah Slovani med njimi Rusi Musorgski (opera Boris Godunov), Prokofjev (opera Zaljubljen v tri oranže), Stravinsky (opera Kralj Ojdip). Šostakovič (opera Katarina Izmajlovna); Čehi Novak, Ostrčil, Haba; Poljaki Szy-manowski, Kof ler; Jugoslovani La- jovic (škoda, da ga v svetu bolj ne poznajo), Adamič, Ostre, Milojevič, Konjo-vič, Slavenski, Papandopulo, Gotovac itd.; Bolgare častno zastopa Vladige-rov Pančev. Germani; Schonberg, Berg, Hindemith, Hartmann, Clarke; Romani: Casella, Malipiero, Nilsen, Petrassi, nekaj evropskih in ameriških Špancev ter nekaj Francozov. — Tako se je glasba po večnem načelu dinamike in gibanja razvijala, se razvija in si bo tudi v bodoče v svojem pokretu iskala vedno novih smernic in si bo utirala svojo pot. Neutemeljena je trditev, da nova glasba ne more'prodreti, če je sedanji rodovi še ne razumejo, jo bo prav gotovo sprejelo bodoče pokolenje. — Prisrčno odobravanja je nagradilo predavatelja za njegova zanimiva, često z duhovitimi domisleki zabeljena izvajanja, ki so podala hiteri zgoščen pregled glasbenega razvoja zad njih dvesto let. Ukrajinsko šolstvo v Poljski Medsebojno sovraštvo tridesetmilijon-skega poljskega in štiridesetmilijonskega ukrajinskega naroda je huda, skeleča rana vsega slovanstva. Ti odnosi so tem bolj zagrenjeni, ker živi v Poljski sedem milijonov Ukrajincev skoro brez vseh pravic. Zapostavljanje ukrajinske narodne manjšine se vidi posebno v šolstvu. Ukrajinska narodna zavest namreč še ni povsod popolnoma razvita. Zato upajo Poljaki, da bodo mogli s sistematsko gospodarsko politiko, s pomočjo kolonizacije in s šolstvom polagoma polonizirati manj zavedni del ukrajinskega naroda v Polesju, Voliniji in Podlesju. Taka poljska miselnost je vzrok, da ukrajinsko šolstvo zelo nazaduj. Pred svetovno vojno so imeli Ukrajinci v avstrijski deželi Galiciji, ki je sedaj vsa pod Poljsko, 2612 osnovnih šol. Avstrijska vlada se je v borbi proti caristični Rusiji hotela nasloniti na Ukrajince, ki so bili v Rusiji zatirani in tako je ustanovila med svetovno vojno v Voliniji in Polesju 1050 novih ukrajinskih osnovnih šol, čim je zavzela ti pokrajini. Ko je Poljska zavladala v sedanjem o-zemlju ukrajinske nairodne manjšine , je bilo na njem 3.662 ukrajinskih osnovnih šol. V svobodni Poljski je začelo ukra- I jinsko šolstvo naglo nazadovati in to tem bolj, ker ukrajinski politični voditelji vse do lanskega leta niso hoteli priznavati mirovnih pogodb, ki so brez njihovega sodelovanja razkosale njihovo pzemlje. Tako je sedaj vseh ukrajinskih osnovnih šol samo še 589. Ukrajinski otroci morajo obiskovati poljske in dvojezične utra kvistične šole, ki so v resnici poljske. Ponekod je poljska vlada ukinila ukrajinske šole, ne da bi jih zamenjala s poljskimi. Zato v zadnjem času naglo narašča nepismenost v ukrajinskih krajih, ki je ponekod dosegla že nad 60%. Te razdrapane razmere so rodovitna tla za širjenje komunizma. Zdi se pa, da se bodo obrnile razmere na bolje. V poljski politiki so začeli zopet dobivati večji vpliv treznejši ljudje, ki ne zaupajo Nemcem. Ti se zavedajo, da je mnogo boljša zaščitnica.poljskih mej kakor Nemčija za dovoljnost poljskih državljanov in zadovoljitev upravičenih zahtev narodnih manjšin. Jaz lahko rečem, da sem v resnici srečen v ljubezni! Kakšna sreča je to, če ste pa v štiridesetem letu še vedno samec? Prav v tem leži vsa.' sreča! 7 M a r i S o r u, dne 10. IX. 1936. MariSorsK? »VečerntK« Juti Stran 3. Mmišmske, k& ukoUskž jubuua H4 iodo letos igeati v gledoMStu Gledališka uprava objavlja danes sledeči repertoarni načrt za sezono 1936-37. Opereta: Albini. Baron Trenk. Ascher. Visokost pleše valček. Benatzky. Trije mušketirji. B e n e š. Pod to goro zeleno. Evsler, Brat Straubinger. J a-r«4\ Logarjeva Krista. Kal man, Ciganski primaš. Parma, Nečak. R a s-b e r g e r, Rdeči naglji. Drama; Slovenska dela: Bevk, Krivda. Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. P r e g e 1 j, Salve virgo Catha rim. Žigo n, Kadar se utrga oblak. — Srbohrvatska dela: B e go vic, Božji človek. Nušič, Mister Dolar ali Beograd nekdaj in sedaj. Ruska dela: Ostrov skij. Gozd. M j in, Cesarica brez dežele. Tolstoj, Živi mrtvec. Češka dela: L a n g e r, Konjeniška patrulja. M i n a-r i k, Zorka. Scheinptlugova, Hladna luč. Angleška in ameriška dela: Lavery, Prva legija. 0’Neill, Ana Christie Shakespeare, Zimska pravljica ali Ukročena trmoglavka. Shaw, Candida ali Sveta Ivana. Nemška dela: Arx, Sveti junak. Klabund, Praznik cvetočih češenj. Hoffmannsthal: Slehernik, Ortner. Čevljar Hit. Francosko delo: D e val, Tovariš. Španski deli: Calde-r o n. Sodnik Zalamejski. S e r r i e z, Uspavanka. Soh Sdostiou ftadet? Uma K>no Union. Danes zadnjikrat veseli t.jjored »Silly in Micky«. V petek »Taras Bulba«. Ban dr. Natlačen v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor ban dr. Natlačen, ki osebno vodi pogajanja glede likvidacije spora med tekstilnimi delavci na eni strani ter tekstilnimi industrijci na drugi strani. Novi vodja zemljiške knjige v Mariboru. Za vodjo zemljiške knjige v Mariboru je imenovan pisarniški uradnik g. Pavel Kleber. Odprta noč in dan so groba vrata . . V Aškerčevi 11 je umrla v 62. letu starosti zasebnica Sofija Baumeister. V Razlagovi 13 je preminul v starosti 66 let zidarski polir Peter Stainic. Žalujočim naše toplo sočutje! K našemu poročilu o pogrebu Čreš-narjeve mame dodajemo, da je ob tej priliki pel žalostinko »Oj težko pot.. tukajšnji pekovski pomočniški pevski zbor. V »Teksti« normalno delo. V tovarni trakov in čipk »Teksta« na Teznem pri Mariboru so pričeli stavkujoči delavci danes zjutraj ob 6. zopet z rednim delom in sicer po doseženem posebnem sporazumu med vodstvom tovarne in delavstvom. Mezdno vprašanje se je po dolgih pogajanjih rešilo tako, da bb omenjena tvrdka do podpisa kolektivne oogodbe zvišal? delavcem mezde za 10%. Oti ikom Protituberkuiozne lige v Mariboru se sporoča, da bo prihodnja odborova seja v p e t e k, 11. t. m. ob 18. uri v prostorih OUZD v Marijini ulici 13. Dijaški internat Legat, Maribor, Vrazova ulica 4. Iz gledališča. Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1936-37, ki se. o tvori 1. oktobra t. 1. in se zaključi koncem maja 1937. — Podpis abonmana upravičuje do obiska 22 raznih uprizoritev, to je do 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter do enega koncerta. Razen tega se bodo vršila go« stovanja ljubljanske opere predvsem s Puccinijevo opero »Madame Butte-rfly«z gospo Gjungjenčevo v naslovni ulogi. — Abonentje ter lastniki blokov si lahko enkrat ogledajo taiko gostovanje in dobe 50% popusta. Cene za vsak obrok (plačati je torej treba 7 takih obrokov) so sle deče: Ložni sedeži so po Din 53, 38, 31, 19 (za uradnike 45, 32, 27, 14); parterni sedeži po Din 48, 38, 31 (za uradnike 41, 32, 29); balkonski sedeži po Din 48, 38, 29, 22) za uradnike 41, 32, 24, 18); gale-fijski sedeži po Din 24, 19, 13) za uradnike 19, 14, 9). Dobe se tudi bloki, ki Upravičujejo obisk gledališča pri poljubih 14 dramskih, 7 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. Izvzete so one Predstave, ki imajo na lepakih označbo »izven«. Cene teh blokov so nekoliko vi-kot pri običajnem abonmanu. Priglase lejema gledališka blagajna, ki je odprta ^sak dan od 9. do pol 13. ure ter od 15. 17. ure (ob nedeljah od 10. do pol 13. J*re). Za dosedanje abonente ostanejo 'anski sedeži rezervirani do petka 18. SePterabra. Opozarja se, da je abonma. Jjjjed sezono neprenosljiv ter neodpoved- j Vse šolske knjige in potrebščine kupite najugodneje pri nas. Gg. državni nameščenci zahtevajte v Nabavljalni zadrugi nakaznice. Zlata Brišnik, Slovenska ul. št. 11. Na velikovrškem razglednem stolpu. Raz stolpa na Vrhu velikem na malo gospojnico, smo vendar razvili planinsko trobojnico. Veliki vrh je z razglednim stolpom zrasel za 16 metrov in slovenjebistriška SPD podružnica je zrastla v svojem napredku in ponosu. Na praznik 8. sept. smo pristopili k definitvni blagoslovitvi tega veličastnega stolpa. Zopet so na predvečer streljali sveti trije kralji, ilumimrali kočo in prižgali ognje, da je v šumah in v koči zadišalo po kadilu, miri in zlatu. Domače podpohorsko ljudstvo je v trumah priromalo k žegnanju' ž njimi mnogoštevilni planinci in v tri-kraljevi cerkvi jim je odbrai plan. mašo tinjski župnik g. Hafner Urh, odpel pevski in zasviral tamburaški zbor. Načelnik dr, Jagodič Šime je otvoril visoki stolp, potem ko je pozdravil udeležence in zastopnike in se zahvalil dobrotnikom: kne zu Windischgratzu, da je odstopil svet, dr. Tonetu Žnideršiču, glavnemu pobor-niku za stolp, tesarjem, župniku, aranžerju Jožetu Tomažiču in ostalim. Ravn. dr. Jos. Tominšek je potrdil veselje o-srednjega plan. društva v Ljubljani in v prisrčnih, domačih besedah orisal zgodovino in pomen razglednih stolpov v planinah. Planinska dvojčka: šegavi Lojze Strašnik in pesniški Ludvik Zorzut sta se v imenu SPD podružnice Mariborske tadovala tega dogodka in s šaljivimi dov tipi blagoslavljala težki, a srečni porod tega stolpa. Stolp sam je' lesen, a zelo trdna konstrukcija, ki ga ne omaja no« ben Jezernikov vihar. Trdno stoji simbol planiških podvigov. Stopimo nanj in se razgledajmo: »Slovenski svet, ti si kra-san!« Dvodnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 18. in 19. septembra t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8.—12. in od 14.—18. ure. Tečaj je brezplačen. Za hrano in prenočišče skrbe tečajnice same. Prijave je poslati piavočasno ravnateljstvu šole. Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi se nam obeta nekoliko toplejše in boljše vreme, ki pa ne bo dolgo trajalo. Nočno lekarniško službo imata la teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na Meljski cesti. Bik usmrtil človeka. Pri posestniku Jožefu Rožonji v Žicah v Slovenskih goricah je 57-letni želar Karol Komper-šek v hlevu popravljal jasli. Ko je Kcun-peršek hotel pribiti neko desko pri jaslih, ga je bik pritisnil s tako silo ob jasli, da je Komperšeku počil želodec in je kmalu zatem izdihnil. Huda prometna nesreča v Jezdarski ulici. Včeraj okoli pol 4. ure popoldne se je pripetila v Jezdarski ulici prometna nesreča, ki bi skoro zahtevala človeško žrtev. Iz Betnavske ceste se, je pripeljal s kolesom v Jezdarsko ulico 26 letni tekstilni delavec Artur Kotler, zaposlen v Hutterjevi tovarni. V tem trenotku je pri šel iz Frankopanove ulice tovorni avto prevoznika Sluge naložen s pohištvom. Totvorni avto je podrl Kotlerja na tla, ki LONDON, 10. septembra. Reuter poroča, da je San Sebastian padel. Dve nemški torpedovki sta v San Sebastianu vzeli na brod vedite število beguncev. Vest o padcu San Sebastiana še ni potrjena. Ata&ci šUMstei&i ustriske oIum JERUZALEM, 10. septembra. Navzlic razglasitvi obsednega stanja in izjemnih ukrepov se angleškim mandatnim oblastvom še ni posrečilo vposta-viti v deželi miru. Arabci so poostrili borbo proti angleškim mandatnim oblastvom in se ponavljajo dnevni arabski napadi na angleške vojaške patrole. Nedaleč od Jeruzalema so bili pobiti 4 angleški častniki in 16 vojakov. Radi britanske avionske akcije so tudi arabske izgubo zelo velike. Pri El Akre so Arabci napadli angleški transport, pobili moštvo ter se polastili vse inu-nicije Huuktdslto doda odcedite sffbštta tna- šiimuife MADRID, 10. septembra. Vlada Larga Caballera je razglasila splošno mobilizacijo. Vlada računa predvsem na člane sindikalnih organizacij, ki se morejo vsi javiti v vojsko. Oni, ki bi se ne javili, se bodo smatrali za fašiste in pridejo pred vojno sodišče. Vlada Larga Caballera je prepričana, da bo z mobilizacijo vseh razpoložljivih sil mogla doseči še pred nastopom zime povoljne rezultate. Hoiie Sdosie dokončne pusten ho teMu LONDON, 10. septembra. »Daily Herald« piše v zvezi z obiskom generalnega tajnika Društva narodov Aveno la v Rimu, da je sedaj že gotovo, da se abesinska delegacija ne bo pripustila k jesenskemu sestanku skupščine Društva narodov. List zatrjuje, da je Avenol do segel sporazum z italijanskimi krogi v tem smislu, da bo verifikacijski odbor skup ščine DN ugotovil, da abesinska delega. cija nima mandatnega polnomočja, ker neguš Haile Selasie dejansko ne upravlja več svoje zemlje. pje&m mš ttmdum smti oktoho ZAGREB, 10. septembra. Kakor se doznava bo glavna razprava radi znanih dogodkov v Kerestincu pričela radi ogromnega materiala šele sredi oktobra in ne 21. t. m. kakor je bilo prvotno določeno. Razprava bo trajate najmanj 10 dni. Mesla o$d$o Um&m BEOGRAD, 10. septembra. Na bora ministrov se je med drugim spre ža. Namen nove uredbe je, da se bora zlasti v Južni Srbiji, kjer so za to dani kaj vse večje težkoče pri prodaji opija Srbiji op '»in. 453- Službo išže KROJAŠKI POMOČNIK išče delo za fino kroiastvo. Ponudbe na upravo lista pod »Natančen«. 4520 Stanovame Išče STANOVANJE s hrano išče samski vpokoje-nec pri vpokojenki. Oferte na upravo pod »Stalnost«. 4525 Posolilo IŠČEM 3030 Din POSOJILA s 15)/, obresti za 1 leto. Po* nudbe ua upravo pod »Sigurnost«. 4521 SPOMNITE SE CMD! Rasno ŠOLSKE TORBICE. aktovke, nahrbtnike in pe; resnice vse v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13. 4119 “ivRŽNENE PLAŠČE, palitoje. jopice ter kepe prekrojim po najnovejših pariških in dunajskih krojih. Za solidno in strokovnio delo jgrnči P. Scniko. krznar. Ma ribor. Gosposka 37. 4370 ŽE ZA DIN 25. - dobite aktovke za šolo P'-Šterbalu. Meljska 2 45)4 Sobo odda OPREMLJENO 30BtC0v poceni oddam. Taborska 5. 4522 O glašušte! Pri pokvarjenem in preobteženem želodcu pri zgagi, pii začetnem T ¥ O K 41 v želodcu Vam pomaga SALVACID Dobiva se v vseh apotekah. lg.‘as rer. pod S br. 20C9 i 2339/32 S tesarske##-fitestefa Strašna slutnja se je pretvarjala v dejstvo: 26 letna lepa cesarica Šarlota je izgubila paiflet. Treba .ie ukreniti potrebne korake. Kardinal Antonclle sporoči brzojavno v Bruselj grofu iz Flandrije, cesaričinemu bratu, vse, kar se je pripetilo, proseč ga, da se nemudoma pripelje v Rim. Kardinal Antonelle se je takoj podal v hotel in oskrbel odpravo vseh onih oseb. v druge hotele, za katere je cesarica trdila, da jo hočejo »zastrupiti«. Kardinal upa, da se bo cesaričino stanje popravilo, ko pe bo videla več v svoji bližin' teli »sumljivih« ljudi. Medtem so cesarica sprehaja po razkošnih vatikanskih vrtovih. Zopet je postala vedra in vesela ter brezbrižna mlada deklica. Ves njen užitek je v nasadih, cvetju in soncu. Iz nekega izvirka na vrtu si gasi' žejo. Papeževo spremstvo misli samo na to, kako bi cesarico spravilo v hotel. Naj- preje ji ponudijo, da si ogleda vatikansko biblioteko. Cesarica pristane, toda samo pod pogojem: »Papež me mora Nočni beg v Vatikan. Zvečer se je zares posrečilo odpravili cesarico v hotel. V svojih aparimunih sc Je obnašala najpreje popolnoma mirno. Nenadoma pa opazi, da ni v ključavnicah ključev. To je zelo vznemirja. Of> 10. ponoči tajno odide iz hotela in se zopet pojavi v Vatikanu. Tam prosi in roti. da sme tamkaj prenočiti. V Vatikanu nastane silna razburjenost. Od pamtiveka ni še tamkaj prenočila nobena ženska. Skozi nočno tišino Vatikana se čttjc samo uporni, strahotni cesaričin krik: »Ako mi ne daste sobo. bom prenočila na kamenitem hodniku. Nočem >d-tod.« Vsi jo skušajo pomiriti. Toda ona vztraia pri svojem: »Jaz živim svoje življenje! Kaj me briga papeževa etiketa? Samo tukaj se čutim varno!« . Končno izda Pij IX. nalog, da ,>e v vatikanski knjižnici pripravita dve postelji. in sicer prva za cesarico, d.uga pa za njeno spremljevalko gospo Del Barrio. Dragoceno pohištvo, krasne pieproge so na mah pretvorile s:cer resnobne prostore v razkošno spalnico. Šarlota, ki ni ves dan ničesar zavžila m skoro ničesar pila, je do smrti izmučena. Prenesli so jo v postelj. Ob njej pa je vso noč stražila njena spremije-valka gospa Del Barrio. Globoko spanje je šele pomirilo izmučenega duha nesrečne in težko preizkušene 26ietne cesarice, ki je postala žrtev evropskih diplomatskih spletk in mežnjc Franca Josipa I.. na čigar dušo pada težka usoda mlade cesarice. Toda kaj bo prinesel iutrišnji dan Ah je to samo trenotna bolezen, ali...? V prisilnem jopiču. Diplomatična pisarna skozi osem dni vodila papeževa je živahno kore- spondenco z vsemi evropskhni dvori, da bi se ddscgla pomoč za nesrečno mehiško cesarico. Toda ta pomoč ni prišla od nikoder. Iz Pariza sploh ni prispel noben odgovor, iz Dunaja pa je prišlo hladno sporočilo, ua pride v Rim Karol grof Bombellcs, součenec in sovrstnik Franca Josipa in sedaj šef dvorske pi-same prestolonaslednika Rudolfa. Bel- gijski kralj pa je medtem takoj poslal v Rim cesaričinega brata grofa Flandrij-skega. Toda predno sta prispela grof Elan-drijski in grof Bombelles v Rim, je cesarica preživela več dni hi noči v improvizirani spalnici v vatikanski knjižnici. Toda mučni prizori so se ponavljali. Skušali so pripraviti cesarico do tega. da bi se odpeljala s kočijo na spiehod-Toda Šarlota ni hotela na nobeden način v papeževo kočijo. Pri jedi zauživa samo ono hrano, ki je pripravljena' tud za papeža. Šarlota je v svoji pooolm duševni depresiji prepričana, da bo morala v najkrajšem času umreti radi za-strupljenja. (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. preslavnih ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d.»