Poštnina plačana v gotovi«!. Cena 25.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L ICO, letno L 1.200. -— Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 26 Trst - Gorica 3. julija 1953 Uhaja vsak petek (S Petletnica maphinislfeia ibora SDZ je izpolnila tedaj dano obljubo,da bo varovala slovenske koristi na STO-ju prediagaie vrnitev vsega STO- Poklicne žalovalke Politične bolezni Te dni je razne visoke državnike v svetu zajela prava epidemija, političnih bolezni. Med najbližjimi je bil prvi na vrsti jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Kcia Popovič, ki bi re mor«! 29. junija na Dunaju sestati z avstrijskim zunanjim ministrom Karlom Gruberje m. Dnevni red ■njunega srečanja je obsegal razgovore o balkanskem sporazumu, odnosih z Italijo ,koristih Avstrije v Trstu in položaju koroških Slovencev. Torej dovolj občutljivi predmeti, da je nenadna odpoved sestanka, par dni pred njegovim začetkom, vzbudila vsa mogoča ugibanja. Odpoved je prišla iz Beograda in je kot razlog navajala zdravstveno stanje Koče Popoviča. Razne tuje agencije in po njih tudi italijanski tisk so takoj vedeli povedati, da je sestanek odpovedan zaradi tega, ker Avstrija ne mara podpreti jugoslovanskega pi'edloga za skupno jugoslovansko-italijansko upravo Trsta. Nekam neverjetno se je to slišalo'. Težko si je namreč predstavljati, da bi kdor koli lahko danes silil Avstrijo, ki je v zelo kočljivem položaju, da bi se postavila na eno ali drugo stran v tako občutljivem vprašanju, kakor je dokončna ureditev Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato se nam zdi, da so vsa navedena ugibanja o naravi Popovičeve bolezni, vsaj glede tega, zadela v prazno. Zanimivo pa je, da se je v dneli. ko je bil sestanek odložen, oglasil koroški deželni glavar. To je tisti socialist Wedenigg, čigar stranki so titovci na Koroškem dali pri zadnjih volitvah tudi slovenske glasove. Vkljub vsem hvalam, ki jih je bil doslej Wedenigg deležen v komunističnem slovenskem časopisju, je namreč smatral za potrebno povedati: da z Jugoslavije ne more biti trajnega sporazuma vse dokler Jugoslavija ne prizna dokončnosti sedanjih jugoslovansko - avstrijskih meja, in da je še vedno sporno vprašanje slovenskih šol, ker po njegovem slovenski živelj nikjer ne predstavlja tak'.h zaključenih središč, ki bi jih opravičevala, Dodal pa je, da je avstrijska vlada pripravljena nuditi dvojezične šole tam, kjer vsaj TO odstotkov prebivalstva priznava slovenščino za svoj materin jezik Ce bo to tudi obveljalo in bo. odstotek prebivalstva (ne pa število vjiisanih učencev!) merodajen Za ustn.novitev šol s slovensko - nemškim učnim jezikom, potem smo lahko prepričani, da bodo take šole izključene v vseh večjih središčih, izginile pa bodo tudi v mnogih pomembnejših podeželskih vaseh. Čeprav je Popovič medtem o-zdarvel in bo S. julija odpotoval v Atene, okrog 15. julija pa na Dunaj, bomo vendarle šele po uspehih njegovega srečanja z Gruberjem sklepali ,če je imela preložitev sestanka zares samo zdravstveni a-li pa morda tudi diplomatski značaj, čeprav ne tistega, kakršnega si je predstavljala večina tujega tiska, ki ve za tržaško vprašanje a ima le meglene pojne v življenju in potrebah koroških Slovencev. Toda še eden, in to veliko pomembnejši sestanek, je bil odpovedan iz zdravstvenih razlogov. Gre za dolgo napovedano in priča-; kovano konferenco treh velikih — Eisenhoioerja, Churchilla in francoskega zastopnika — na Bermu-dih. Potem ko je bilo vkljub dolgotrajni francoski vladni krizi končno le določeno, da bo konferenca začela 8. julija, so jo dne 27. junija v Londonu nenadno odpovedali, češ da to zahteva Churchillovo zdravstveno stanje. Britance in ves svet, ki je doslej slišal samo o Churchillovem železnem zdravju, je to sporočilo precej presenetilo. Kakor je znano, se je Churchill zadnje čase močno zavzemal za pomirjenje s Sovjetsko zvezo, zagovarjal je sestanek z Malenkovom in po dolgem prigovarjanju je od Amerikancev dosegel ,da so pristali na Bermudsko konferenco, na kateri bi se o vsem tem pomenili. Toda medtem so izbruhnili nemiri v Berlinu, Vzhodni Nemčiji in na Češkoslovaškem. Syngman Rhee je izpustil protikomunistično usmerjene severnokorejske vojne ujetnike in stvari so se zapletle, tako da je trenutno težko uganiti, kaj bi bilo treba pravzaprav ukreniti. Potek dogodkov je vsekakor napeljal vodo na mlin tistih, ki verujejo, da se bo doseglo trajno pomirjenje prej z odloč-noitjo, kakor pa s pojmstljivostjo ki U na najmanjši mig iz Moskve (Konec na 2. strani) Pet let ie v človeškem življenju kratka doba, prekratka skoro, da, bi mogli zanjo poda;ati javnosti pregleden obračun človeškega snovanja na katerem keli področju. Ta doba je pa še krajšala podajanje obračuna o delu vsake politične organizacije, zlasti če gre za dobo, ki — kakor v našem primeru — zajema usodne dogodke, ki so se neprestano vrstili v zvezi z razvojem borbe za dokončno usodo tržaškega ozemlja. Vendar je razdobje petih let, ki nas loči od 4. julija 1948 — dneva mogočnega Mavhinjskega zbora na devinskem Krasu — tako polno u-spehov za naše demokratično gibanje, da je Slovenski demokra'-ski zvezi za STO podajanje obračuna o njem demokratično čutečim tržaškim Slovencem zelo olajšana dolžnost. Kdo ne hrani v neizbrisnem spominu Mavhinjskega zbora 4. julija 1948? Na prostornem mavhinjskem trgu se nas je ob vročem in jasnem popoldnevu zbralo nad tisoč neustrašenih borcev za našo narodno in demokratično stvar. Ponos nas je navdajal ob pogledu na našo ne-omadeževano slovensko zastavo, ki je brez rdeče zvezde zmagovito plapolala na našem .Krasu po tridesetih letih, odkar so jo 1. 1918 italijanska zasedbena oblastva prepovedala in jo začela neusmiljeno preganjati. Od tedaj smo jo kot najdražji zaklad nosili v naših srcih! Spregovorili so nam v Mavhi-injah dr. Josip Agneletto, dr. Avgust Sfiligoj, pokojni Polde Kemperle ,Jože Kralj, Ivan, Terčon in dr. Fran Vesel. Spregovorili so nam na zgodovinskem zboru, kr smo mogli po tolikih letih najprej trpljenja, nato pa zatajevanja izpričati svojo pravo, čisto in nepo-tvorjeno narodno zavest. Eden od govornikov je tedaj pravilno poudaril, da je zborovanje v Mavhinjah dokaz zmage tržaških demokratičnih Slovencev nad strahom. Svoboda od strahu je osnovna človeška svoboščina, ki jo je Slovenska demokratska zveza za STO prišla oznanjevat na naše podeželje niti eno leto po svoji u-stanovitvi. Te svobode tržaški Slovenci do 'tedaj največ po krivdi lastnih ljudi še nismo okusili. V Mavhinjah smo spoznali, da si moramo to svobodo priboriti sami! »Demokracija« je glede tega zapisala v svojem uvodniku v št. 28 z 9 julija 1948: »Prvo zmago nad strahom smo praznovali v Mavhinjah. Na lepem smo spoznali, da nas je bilo strah ljudi, ki sami niso nič drugega kakor sužnji strahu. Po Mavhinjah je njihov strah dvojen: strah preč! vedno tbolj nasilnimi, dasi vedn ■ manj trdnimi idejnimi in političnimi gospodarji z onstran meje, in, strah pred ljudmi, ki so se strahu osvobodili. Strah pred svobodnimi ljudmi! Ni sile, ki ibi se je tirani in nji hovi hlapci bali tako, kakor se boje svobodnih ljudi. Svoboden človek je vsakemu duhovnemu ali političnemu nasilniku slaba vest in bodoči sodnik. Svoboden človek je žrtvam tiranije večen vzor, ki ga bodo skušali tudi sami kakor koli doseči. Svoboden človek je grobair vseh diktatur in maščevalec vseh krivic. Njegov vzgled vliva zatiranim pogum, da se tudi sami začno otresati strahu in postanejo junaki. Svobodnega človeka je moči u-biti, ne pa prepričati ali pridobiti. In če ga ubijejo, postane simbol. To se pravi, postane nekaj večnega in še bolj nevarnega, kakor je bil za življenja. Ves tooj človeštva za svobodo so vodili tisti, ki so zanjo padli ter postali njeno neuničljivo znamenje.« S temi 'besedami je »Demokracija« označila največji in najdaljno-sežnejši pomen zgodovinskega zbora slovenskih svobodnih ljudi v Mavhinjah. In ta pomen ni bil daljnosežen le za Slovensko demokratsko zvezo, ki ga je sklicala, marveč za vse naše ljudstvo na Tržaškem in sploh za ves slovenski narod. Postavili smo namreč z Mavhinj-skim zborom trden temelj naši organizacijski osnovi, da smo mogli začeti s široko, toda smotrno zasnovano borbo za zavarovanje slovenskih narodnih koristi na STO-ju. Malo prej, 20. marca 1948, so tri zahodne velesile — Velika Britanija, Francija -in Združene države ja poa jiaUjani.K.0 vrhovriost. is: •iitba poseoej poudarjati, aa se je našega življa na Tržaškem lotiu. mučno ■razpoloženje in da je zače- lo izgubljati vero v vse vrednote, ki so mu dajale ves čas 2o-letnegu italijanskega suženjstva moč, da ;e kljuboval, vztrajal in končno v neenakem boju tudi zmagal. Razo čaranje je bilo razumljivo spričo dejstva, da je b.l naš živelj po velikanskem nžvdušenju zaradi srečnega izida vojne izpostavljen po krivdi komunističnih voditeljev, ki so zavladali v matični državi, neprestanim udarcem, katere pa ni zaslužilo, že spričo svoje neomajne medvojne privrženosti zavezniški demokratični stvari. 'Slovenska demokratska zveza je vstala kot glasnik stremljenj in zahtev trdo udarjenega tržaškega ljudstva. V petletnem prizadevanju ji je uspelo, temu ljudstvu odkrit: novo obzorje političnega dela in uspehov. S petletnim delom smo namreč združeni demokratični Slovenci pod vodstvom SDZ dokazali vsemu svetu, da je tristranska izjava 20. marca 1948 največja kri- Med prazniki, ki so ameriškemu ljudstvu najbolj pri srcu, je praznik neodvisnosti, ki ga obhajajo 4. julija. Na ta dan se je prižgala bakia svobode za vse ljudi, ki so jo podpisniki izjave c ameriški neodvi- so celo v najbolje urejenih državah uživali svobodo samo nekateri. Ideal, da so »vsi ljudje ustvarjeni enako«, in filozofija, »da jim je Stvarnik -dal nekatere neodtujljive pravice, med katerimi so življenje, svoboda in stremljenje po sreči«, . . . vse to je bil* novo. Ustanovitelji nove države se niso borili samo za to, da se osvobodijo jarma Velike Britanije, ampak .tudi zato, da bi v novi državi vsak posameznik užival svobodo. Svobodo, da se iz najponižnejšega mesta lahko povzpne do najvišjega; svobodo, da lahko bre^ vsake bojazni govori tako. kot mu narekuje srce: svobodo, da v tej novi državi išče zatočišče pred zatiranjem v tujini: svobodo, ki ji dotlej ni bilo primera v zgodovini človeštva. Te svoboščine so bile na kocki na ta dan pred 177 leti. Na kocki so tudi danes. Izvojevali so si jih sele po sedmih letih bridkega boja. Med temi leti je bilo mnogo trenutkov, ko so bila šibka srca pripravljena, da boj opustijo. Mnogi bi bili sklenili mir za vsako ceno. Mladi ameriški narod je poznal svoje pridigarje obupa in svetovalce zmede. George Wshington je zmagal, ker se je boril za zmago. Usodo ameriškega naroda so vodili možje, ki so imeli vero, pogum in odločnost, da iih v boju za svobodo ne bo o-plašila nobena stvar. Kaj je pomenil ta prvi praznik neodvisnosti, nam dokazuje dejstvo, da so načela, ki so jih tedaj proglasili, v današnjem svetu še vedno prav vica. k: so jo iahko zahodne velesile m-ogie prizadejati miroljubnemu in naprednemu slovenskemu ljudstvu ter hkrati Trstu in njego- vi gospodarski bodočnosti v okviru 'njegovega naravnega srednjeevropskega zaledja. V boju za doprinos tega dokaza svetovni politični javnosti nismo odnehali niti v najkritičnejših trenutkih, ker smo se zavedali, da u-živamo podporo vsega demokratičnega slovenskega življa. To je bila ena glavnih nalog, ki smo jo bi- li dolžni izvesti v korist našega ljudstva. Te dolžnosti smo se v polni meri zavedali. Ta zavest nas je vodila in bodrila, da smo se povzpeli na položaj, s katerega nam je borba za ohra? nitev STO-ja in izvajanje določb mirovne pogodbe z Italijo glede Trsta olajšana in do neke mere kronana z uspehom. Danes, po preteku petih let od zgodovinskega 4. julija 1948, moramo priznati, da je nesporno dokazanemu političnemu dejstvu o življenjskosti in stvarnosti STO-ja bistveno pripomogel naš Mavhinj-ski zbor. tako svetla in dragocena kot ta-icrat. Ameriško ljudstvo, ki mu je u-s-oda naklonila zvrhano mero sreče, na ta prazftik, ki ga obhaja s proslavami, katerim se pridružujejo izleti, pikniki in druge zaba- ve, ne pozablja na njegov globok pomen in na junake, ki so za ameriško neodvisnost žrtvovali svoje življenje in na vse tiste, ki -sedaj 3. junija (Radio Praga): »Denarno reformo so sprejeli z nepopis-' nim navdušenjem vsi češki delavci.... Predsednik Zapotocky je prejel na tisoče brzojavk zahvale....« 6. junija (Radio Praga): »Denarna reforma je še vedno razlog za nepopisno navdušenje prebivalstvu.. Izjave, ki so jih delavci prostovoljno dali, kažejo veselje, s katerim je ljudstvo sprejelo ta vladni korak, in postavljajo popolnoma na laž glasove imperialističnih agentov.« 9. junija (izjave ravnatelja praške tovarne): »Kljub kričanju in pritožbam ostankov kapitalistov, je večina naših delavcev z zadovoljstvom sprejela denarno reformo Ni mogoče tajiti, da je bilo s tem tudi mnogo naših delavcev prizadetih: na vsak način se pa delavci zavedajo socialne koristi reforme.« 11. junija (izjave predsednika Zapotockya): »Denarna reforma je razodela pomanjkljivosti nekaterih gospodarskih ustanov. Jaz sam sem pred nekaj dnevi vstopil v praško pekarno in vprašal: ,.Imate kruh?” Uslužbenec je odgovoril, da ne, nato je moral priznati, da je to krivda vodstva pekarne. In ob tej pri- Vsaka smrt vzbuja v čustvenem človeku obžalovanje že tudi zato, ker ga živo spominja -na neizogibno -usodo, ki bo nekoč prizadejala njeg« samega. Posebno pa pretresejo čustvenega človeka nasilne smrti, pa naj bodo že vzroki takih primarov kakršne koli vrste že. Nasilne smrti za časa iztreblje-vanja narodov v Sovjetski zvezi to pretiresale ves kulturni svet, saj so statistiki izračunali, da je sovjetska vladavina nasilno usmrtila daleč več ljudi, kakor francoska revolucija in vse vojne v Evropi od tega časa pa do današnjih dni. 'Revolucije, ki jih je netil in prižigal sovjetski komunizem po končani drugi svetovni vojni, so milijone nedolžno pomorjenih ljudi zvišale na nepoznane višine vse svetovne zgodovine. 'Naši komunisti in tudi tisti, ki se trenutno vrtijo okrog tržaškega »Dela« so yse te množične umore zagovarjali in opravičevali, mnogi komunistični aktivisti pa so ob takih prilikah ščuvali ljudstvo, da ie kričalo in vpilo: »Križaj ga, križaj ga!« V največ primerih -za loko nasilno smrt niti ni bilo formalne sodbe in obsodbe, če pa je bila, so sojencu odrekli vsako re- doprinašajo to največjo žrtev, da neodvisnost ohranijo. V teh 177 letih se je svet mnogo izpremenil in do največjih izpre-msmb je prišlo v manj kot enem desetletju. Država, od katere so si Američani 'izvojevali svobodo, je postala njihov najmočnejši zaveznik., Državi, proti katerima so se borili v drugi svetovni vojni, sta danes med njihovimi zavezniki, Sovjetska zveza pa, ki je bila med vojno na strani zaveznikov, ni postala samo njihov nasprotnik, ampak nasprotnik vseh načel, ki so nam draga, in ki se v teku let niso iz-premenila .Boj je še vedno naperjen proti tiraniji za neodvisnost, dostojanstvo in enakost posameznika in proti brezbožni filozofiji, ki zahteva celo podreditev duše. Ta dan zato ni samo praznik, ampak pravcati zaklad. Nikoli ne smemo pozabiti, da se moramo, če hočemo ostati neodvisni in svobodni, zavedati, da zmaga v boju za svobodo ni nikoli popolnoma ali končnoveljavno izvojevana. Prav tako kot vsak rod potrebuje svobodo, tako jo mora tudi vneto čuvati za rod, ki mu bo sledil. 3ugostasl?i izvoz Zadnje čase se je izvoz iz Jugoslavije, zlasti pa iz Slovenije spremenil tako, da je količina izvoza padla, medtem ko je pa vrednost narastla. Povprečno je količina izvoza 'padla za 20 odstotkov, njegova vrednost je pa porastla za 23 odstotkov. Najboljši izvozni trg predstavljajo Nemčija, Italija in Avstrija. liki vam pranim: ne verjite glasovom! Ni res, da ni kruha; ni res. da ni mesa; ni res, da morajo naši vojaki delati na polju, da pridelamo moko; ni res,, da so bili poizkusi stavk protestnih manifestacij; ni res, da, so bili policijski pregoni z mrtvimi in ranjenfirii. Vse te glasove so nalašč raztrosili sovražniki ljudstva, prizadeti po reformi.... Toda vlada bo neusmiljeno preprečila vsak poizkus motenja miru in ustvaritve zbeganosti med delavstvom.« 12. junija (po časopisu »Pravda« iz Pilzena): »Banda saboterjev je včeraj uprizorila protivladno demonstracijo z namenom, vreči ljudski režim in uspostaviti kapitalizem. V Pilzenu bi morala izbruhniti protirevolucija. Članom te bande je uspelo zasesti tovarno s pomočjo politično nezavednih delavcev, ki so nastopali pod vplivom imperialističnih agentov, ka-,teri so jim vtepli v glavo, da je naša denarna reforma namerjena proti delavcen?. Toda delavci so vseeno spregledali, četudi pozno, pripravljajočo se zaroto in so s pomočjo vojaštva in oddelkov javne varnosti obračunali s to bando upornikov.« snejšo obrambo. To se ni dogajalo samo v vrtincu splošne revolucije, ko si nasilniški Pilati umivajo roke z raznimi puhlimi izgovori, pač pa se morda v manjši meri ti množični umori ponavljajo z dneva v dan. 17. ju-nija so sovjetski -tanki in »ljudska policija« pobili in postrelili 26 človeških življenj. Tolikšno število so krvniki sami priznali, kako veliko pa je bilo -resnično število žrtev nam bo povedala šele nepogrešljiva in pravična zgodovina. Dva dni .kasneje sta na električnem stolu v Združenih državah izdahnila svoje življenje zakonca, ki sta bila obsojena na smrt zaradi vohunstva atomskega orožja. Njihovo sojenje se je vleklo dve leti in pol, in v tem je gotovo večja tragedija, kakor v sami smrtni kazni. Ta obsodba je pretresla ves kulturni svet prav zaradi te usodne počasnosti justice, ki je uporabila — to je treba priznati — prav vsa sredstva za ugotovitev materialne resnice. Mnogi kulturniki, zastopniki verstev, državni poglavarji in drugi so se zavzemali pri predsedniku Eise-nhowerju za pomilostitev. Vse to je v redu in prav, naravnost smešno pa je dejstvo, ki bije v obraz vsaki moralni in etični vzgoji, da so bili najglasnejši protestanti prav zagovorniki množičnih pokoljev in umorov v Sovjeti-ji in priprežniških državah. V južnih predelih vzhodne Evrope, kjer so ostali še živi premnogi običaji in navade, ki jih je zapustila -muslimanska preteklost, so smrtni primeri tako bolesten krik, da ljudstvo .takim dogodkom daje poseben zunanji izraz. Da hi žalovanje bilo čim hrupnejše, se je v teh krajih v teku stoletij razvila posebna obrt poklicnih žalo-valk, ki za primerno plačo jočejo in kričijo od .trenutka, ko se je pokojnik poslovil od tega grešnega sveta pa vse dokler traja predpisano žalovanje. Zakaj ta nenadna in izredna rahločutnost drugače .lako otopelih preziralcev človeških življenj? Zato, ker sta taiia zakonca Rosenberg komunista in obsojena zaradi vohunstva v prid kremeljskih zavojevalcev .Zato, da bi komunistični tisk ohrabril vse podobne more* bitne osumljence po zahodnem svetu, ki stikajo s svojimi vohunski* mi nosovi po tujih skrivnostih. Matični sovjetski tisk Rosenber-govi usodi ni posvečal posebne pozornosti. Predvsem se je zavedal, da je poklicno žalovanje v Sovje-•tiji izredno redka zadevščina. V poštev prihaja le ob smrti kakega Lenina ali Stalina. Dejansko pa -so se v Kremlju ob smrti Rosenber-g-ovih pošteno oddahnili. Ni zaman zapisalo »Delo«, da sta do zadnjega trenutka odklanjala nesramni in .nemoralni pritisk tajne policije (o teh pritiskih je »De-lo* iz prakse NKVD izvrstno informirano) in vja-dnih organov, do zadnjega sta izjavljala, da sta nedolžna. V -tem -oziru v resnici njima in a®ae-rlški tajni policiji vsa čaat! Pirvi-ma za kremenito značajnost, drugi pa zato, ker se hvala Bogu še -tii dokopala do sovjetskih izsiljevalnah metod, ki so tako dobro učikovale piri Rajku, Slanskemu in na (tisoče drugih. Kaj pa, če bi zakonca Rosenberg spregovorila? Tovariš Beria bi skočil iz kože in z njim številni poklicni komunistični vohači po zahodnim svetu. Tako pa se Je vse srečno izteklo in Beria je lahko zadovoljen, poklicne žalovalke pa se lahko zopet vrnejo Jc svojemu redkemu poklicnemu delu revolucionarnih zaslužkarjev. Hat in politika Pred kratkim eo v Stockholmu Rusi odnesli pet prvih nagrad. Zakaj si> Rusi tako dobri šahisti? Morda imajo za to igro poseben talent, morda- tudi zato, ker gojijo šah v vseh šolah in mladinskih >r-ganizacijah, ali celo zato, ker prejemajo prvi šahisti izredno visoke nagrade? Nič tega! Pač pa zato, ker je komunistični sistem boljši od kapitalističnega. To vsekakor zatrjuje »Literarna-ja Galeta« iz Moskve, ki pravi: »Milijoni nadarjenih ljudi v zahodnem svetu nimajo niti časa ni-iti načelnega znanja niti javnih podpor za ugoditev številnih želji. Milijoni posameznikov ne morejo — vse dokler ostajajo individualisti — doprinašati nobenih kulturnih stvaritev.« Praznih ameriške aseodolsnosti s * - ■................................................................... - ZNAMENITI ZGODOVINSKI ZVON SVOBODE. - Otroci predstavnikov posameznih držav pri OZN si logledujejp zgodovinski zvon, ki je leta 1776 naznanil ameriškemu ljudstvu njegovo neodvisnost. Na zvonu lahko beremo te-le besede: »Naznanjaj svobodo po vsej deželi vsem njenim prebivalcem«. snosti visoko dvignili. Pred tem ČUDNO POROČANJE komunističnega tiska VESTI z GORIŠKEGA Slabi izgledi za trdnost vlade samih pristašev demokristjanov Kot sem že napovedal v enem prvih člankov po volitvah od 7. junija, so izgledi za stabilnost kake demokristjanske vlade precej slabi. Demokristjanski zavezniki se drug za drugim branijo vstopiti v vlado z njimi in jim samo obljubljajo pogojno parlamentarno podporo od časa do časa. De Gasperi je podal ostavko svoje vlade in predsednik republike, Einaudi, se posvetuje z raznimi političnimi prvaki glede sestave nove vlade. Seveda dobi poverilo za rnjeno sestavo De Gasperi sam, ki jo bo skušal sestaviti pa s samimi demokristjani, ko mu vsi njegovi dosedanji zavezniki (liberalci, republikanci in Saragatovi socialisti) odrekajo sodelovanje. Monai-histi bi pa v vlado stopili, toda demokristjani tega ne marajo, ker so ti proti nekaterim načelnim točkam demokristjanske socialne politike, zlasti proti agrarni reformi: De Gasperiju se bo gotovo posrečilo sestaviti novo osmo vlado, ki pa bo slonela na pičlem številu večine glasov. Za navadne upravne zakone dobi njegova vlada verjetno precej časa podporo drugih strank, toda kaj bo, ko pridejo na vrsto načelni socialni in politični zakoni!? Saragatovi socialisti in republikanci, verjetno tudi liberalci, zahtevajo vse več kot samo antiko munistični program. Zaradi dosedanjih neuspehov demokristjanske politike so oni plačali z neuspehom pri volitvah. Zato se hočejo pred javnostjo nekoliko rehabilitirati s 'tem. da z demokristjani ne sodelujejo več. Nesoglasja med Saragatovimi socialisti in demokršeansko vlado postajajo vedno večja. Ti socialisti so sklenili, da bodo celo volili proti vladi demokrščanske stranke. Tudi liberalci se upirajo demo-krščanom; -te dni so izglasovali o-ster protest proti svojim dosedanjim zaveznikom zaradi zatiranja svobode liska. Samo ena sila lahko reši težek položaj, v katerega je izid volitev spravil italijansko politiko. To so Nennijevi socialisti, katerim svetovno mnenje pripisuje odločilno ■važnost v rešitvi -vladne krize, ki je nastala. Nennijevi socialisti štejejo le 75 .poslanskih mest, ki pa zadostujejo za stabilnost vlade z demokristjani. Toda važnost Nennijevih socialistov sloni na njihovem socialnem •in gospodarskem programu, ki je in hoče biti učinkovit, poleg političnega, ki teži za tem. da reši državo kakršne koli vojne nevarnosti. Komunisti so po Togliattiju izjavili, da nimajo načelno nič proti vstopu Nennija v demokristjansko vlado. Izrecno je Togliatti rekel, da niti Atlantska pogodba ne predstavlja oviro za ta vstop, s pogojem, da se tej pogodbi potrdi samo •strogo obrambni značaj in ne tudi napadalni! Nenni je povedal, da je pod določenimi pogoji pripravljen, stopiti 7. demokristjani v vlado. To želijo danes vsi italijanski socialisti, tudi saragatovci! Ti pogoji so: 1) podpreti vsako iniciativo za mir na svetu, 2) naglo izglasovanje ustavnih zakonov ter 3) učinkovita gospodarska politika za odpravo brezposelnosti med delavci, kmeti in srednjim slojem. Toda vstopu Nennija v vladb se upirajo -razni epigoni demokristjanske stranke, kot na primer Gonel-la, Scelba in par drugih. Kaže, da jih vsaj zaenkrat De Gasperi uboga. Toda 'kaj bo, ko dobi prvo nezaupnico v parlamentu? Na drugi strani pa prihajajo iz Vatikana vedno jasnejši glasovi o nezadovoljstvu z izidom volitev. Glasovi, ki govore o veliki potrtosti vatikanskih krogov, ki baje zahtevajo odstranitev Gonelie, tajnika demokrščanske stranke, in notranjega ministra Scelbe teir De Gasperija samega! Ti krogi trdijo, da bi demokristjani dosegli na volitvah pravi poraz, če ne bi bilo papeža, kardinalov in škofov. To verjamem tudi jaz!... Gedda, predsednik italijanske Katoliške akcije, nastopa proti omenjenim demo-kris-tjanskim politikom ter zahteva ustanovitev in nastop italijanske Katoliške akcije kot politične stranke s precej diktatorskim programom! Ne verjamem, da mu bo to uspelo. Menim, da se demokristjani ne bodo več opomogli tako hitro :n zlepa! Njihov neuspeh na volitvah ima v kali večje in zanje hujše posledice, kot sami mislijo! V Ged-dovem nastopu in v vatikanskem nezadovoljstvu pa vidimo dokaz, da je šlo za nadmoč demokristjanske stranke, in sicer s težnjo po pravi diktaturi! Pametni in trezni volivci so to preprečili. Ce se De Gasperi odloči za kak način sodelovanja z vsemi socialisti pod Nennijevem vodstvom, potem poudarjam, da verjamem v trajnost take vlade in v napredek države v vsakem oziru! — j Koncert s spomin skladatelju fi. Vodopiocn V soboto 27. in nedeljo 28. junija je goriško Katoliško prosvetno društvo priredilo na Placuti pevski koncert, posvečen spominu pok. skladatelja Vinka Vodopivca, ki je umrl meseca junija lanskega ■leta. Na sporedu je bila kot prva točka »žalostinka« za pokojnim skladateljem, ki jo je spesnila gospa Ljubka Šorli, uglasbil pa g. Mirko Filej. »Zalostinko« so udeleženci poslušali stoje in s tem izkazali čast spominu slovenskega narodnega skladatelja. Sledile so zaporedoma: »Sijaj, sijaj lunica«; »Ptici«; »Mejnik« (balada); »2e sonce za gorb gre«: »Imel sem ptičico«, »Ubežni kralj« (balada); »Bolečina«; »Hej, kupil si jaz pipo bom«; »Ze cvete roža gartroža«; »Noč na Ad-riji« in balada »Knezov zet«. Pevski zbor je pod vodstvom prof. Mirka Fileja izvajal program lepo in si zaslužil priznanje občinstva. Posebno dobro so bile podane -balade, (tako v recitacijah kakor v petju. ZVESTOBA NARODU Zvestobo svojemu narodu je človek dolžan izkazati povsod in ob vsaki priliki! Kdor zataji svoj narod, zataji svojega očeta in svojo mater! To pravilo velja od pamti-veka in Ido veljalo v pamtivek. Izdajalce svojega naroda lahko primerjamo z izdajalci svojega o-četa in matere ter izdajalci proti samim sebi. Judež Iškarijot je ;izdal svojega Učitelja, Sinu božjega! Primerjajte to izdajstvo z izdajstvom sivojih lastnih roditeljev! Zločin je vsekakor velik, sramoten in gnusen. Isto velja za izdajstv ; svojega rodu! Zvestoba narodu pomeni zvestobo svojemu očetu ih materi, svojemu rodu. Vsak narod ima svoje veličirfe, ki dicijo narod sam in posamezne pripadnike tega naroda. Zato se ni treba bati za kako ponižanje prod drugimi narodi, ampak ponosno poudarjati pripadnost k svojemu narodu! Zvestobo narodu moramo izkazati vselej in povsod, pred vsem svetom in pri vsaki še tako težki priliki! Zvestoba narodu je d tka in ponos vsakogar, ki ljubi svojo mater in svojega očeta. Je krepost in je značajn-ost! Izbira kake politične doktrine in pripadnost h kaki politični stranki ne sme izključevati ljubezni in zvestobe svojemu narodu! V tem oziru smo dolžni vsi, kar na-s je zavednih Slovencev, paziti, da nam komunisti ne ugrabijo naš» mladine, kajti komunisti narodnost kot tako zanikajo. Učimo že svoje otroke zvestobo narodu, poveličujmo svoj narod pred našo deco in bodrimo jo k ljubezni in zvestobi do njega. Zvestoba narodu ni v nasprotju s spoštovanjem države, kateri pripadamo, ni v navzkrižju z zvestobo tej državi, ker so naš jezik, naša omika, naša izobrazba in sploh vse naše življenje od .našega naroda, medtem ko smo državi dolžni, le toliko, da smo pokorni pravič- nim državljanskim zakonom, ki Iv likvidacijo. V celi pokrajini se naše narodnosti ne ogrožajo in ne pa to število dvigne na 153. Te šte- zapostavljajo! Kaj.ti država sama je dolžna našo narodnost spoštovati in ščititi. Zato se nikomur ni treba bati, če mu kdo grozi in ga zaradi narodnosti zapostavlja. Krepko naj se postavi za svoj narod in zahteva njegovo spoštovanje, saj živimo v dobi uzakonitve in splošnega spoštovanja vseh človečanskih pravic po vsem svetu!« Tako morajo tudi cerkvena o-blastva spoštovati vselej in povsod našo narodnost, in mi sami moramo to zahtevati! Kmetje lahko zopet prosijo za državno posojilo, kot ga predvideva zakon št. 949 od 25. julija 1952. To posojalo mora služiti samo za nakup kmetijskih strojev, za gradnjo kmetijskih poslopij in za izboljšanje zemljišč. Prošnjo je treba napraviti na posebnih tiskovinah, iki jih daje Kmetijsko nadzorništvo v Gorici. k'oješfei dopust zn hmefilsSa dola Vojno ministrstvo, je odredilo, da dobe desetdnevni dopust vojaki, ki so potrebni na domačem polju za žetev ali košnjo. Navodila na Kmečkem nadzorništvu v ulici Duca d’Aosta v Gorici. GaspoMo hiranje Nekdaj cvetoča gori.ška pokrajina se po zadnji svetovni vojni gospodarsko še ni uredila, ampak se vedno ' životari kot kroničen bolnik, ki je včasih boljši, včasih slabši, a zdrav in močan nikdar. Neprestano padanje in višanje števila trgovinskih in industrijskih malih podjetij, ki največkrat ne dočakajo niti prve petletke, so zelo slab znak za gospodarstvo naše pokrajine. Po uradnih podatkih Trgovske zbornice je samo v mestu Gorici po zadnjem uradnem štetju iz leta 1951 87 podjetij šlo vilke zgovorno pričajo, da se gospodarsko življenje na Goriškem klavrno razvija. Nižji tečajni izpit Nižji tečajni izpit so v Gorici izdelali sledeči: Razred III. A. nižje gimnazije: Bednarik Jožko, Bravč Ben. Renat, Breganti Anton, Cotič Virgilij, Jarc Jožko, S-tigari Branko, Toma-sino Roman in Černigoj Andrej. Ponavljalne izpite ima devet di-, jakov, dva sta pa bila zavrnjena. Nižji III. B razred s 23 dijakinjami: Izdelale so: Bresciani Lilijana, Biumat Irena, Budihna Ana Marija, Dorini Adrijana, Grudina Ivanka, Lavrenčič Ada, Lavrenčič Marija, Lavrenčič Milena, Levpušček Eda, Mikulus Aleksandra, Pacori-ni Marjeta, Peric Jožica in Soban Štefanija. Ostale imajo ponavljalni izpit. Izpit čez peto gimnazijo Od štirinajstih dijakov je izdelal: Drago Cvitkovič. Osem jih ima ponavljalni izpit, pet jih je bilo pa zavrnjenih. Izpitne komisije Odlok, ki vsebuje določila glede sestave izpitnih komisij na državnih šolah in ki ga je ministrski svet pred kratkim sprejel, določa med drugim tudi to, da so v bocen-s-ki in goriški pokrajini člani^ izpitnih komisij za nemški in slovenski jezik lahko tudi nepoklicni profesorji (non abilitati), ki poučujejo že najmanj tri leta na srednjih šolah, če le imajo doktorat. Sporočijo šolskega skrbništva Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da ima na, razpolago tiskovine, ki jih. kandidati za natečaj profesorskih mest na državnih šolah mo.rajb izpolniti in priložiti k pro- SOCIALNA VPRAŠANJA Momur primerno stanovanje! Pomanjkanje stanovanj, ki ga v povojnem času hudo občutimo po vsej Evropi, zlasti pa v najbolj obljudeni državi, kot je Italija, je postalo pereče socialno vprašanje, ki predstavlja hkrati zopet sramoto ne toliko naše dobe, kot vladarjev našega povojnega časa, ki ne znajo iz težke zagate, v katero je zašla stanovanjska kriza. V naši državi občutimo v stanovanjskem vprašanju več vrst krivic, ki zajemajo hkrati vse sloje ljudstva. Zapora stanovanjskih najemninskih pogodb z raznimi zaporednimi določili, ki raztezajo v .nedogledni c;muditi ob članku o »Vladi kraljevine Srbije i Slovencih«, ki ga je znani slovenski publicist Vekoslav Bučar, ki živi v Rimu, objavil v počastitev 75. obletnice rojstva slovenskega naprednega znanstvenika in politika, dr. Nike Zupaniča. * * * Avstrija je napadla malo in junaško Srbijo. Vrhovno poveljstvo srbske vojske je 4. avgusta 1914 izdalo na narod proglas z označitvijo vojnih ciljev kraljevine Sr- KRIK ČEŠKEGA IN VZHODNONEMŠKEGA DELAVSTVA: „NOČEMO BITI SUŽNH!“ Delavstvu tržaškega ozemlja v resno premišljevanje in trezno presojo) Za strahotna krvoprelitja delavstva v Češkoslovaški in v Vzhodni Nemčiji nimajo monopolistični poklicni zagovorniki komunističnega delavstva in samozvani »boritelji« za delavske pravice pri »Delu« i.n ostalem komunističnem tisku drugega kot nekaj osladnih izmišljotin. Zato pa poskušajo s široko zasnovanim tam-tamom prav v teh dneh' poveličevati dogodke, ki sc v primeri z zločini nad delavstvom na Češkem in v Vzhodni Nemčiji le manjpomembne rekriminacijc bližnje in daljne preteklosti. To samo zato, da bi prikrili krvavo delavsko dramo v Berlinu. O pomenu in dalekosežnostih najnovejšega boljševiškega krvoprelitja posnemamo iz misli vodilnega socialista, neplačanega delavskega borca in nepodkupljivega zagovornika delavskih pravic, Denisa de Rougemonta, nekaj najvažnejših odlomkov. Priporočamo delavstvu našega ozemlja, da to analizo dogodkov pazljivo prebere, o njej resno razmišlja in presoja. Z vsebino seznanite tudi tiste svoje to-varišet ki jim »Demokracija« po zaslugah revolucionarnih užitkar-jev ne prihaja pod roko! v »Streljali so! Streljali so na delavce!« Stari bolestni krik mest in predmestij Evrope je znova zadonel po praških in berlinskih ulicah in trgih, med praznimi pročelji in belimi bloki stanovanjskih hiš partijskih privilegirancev. Sovjetski tanki, rdečearmejci. »ljudski« miličniki so streljali na delavstvo, ki se je predrznilo neoboroženo zbrati svoje vrste s klicem na ustih: »Nočemo biti suž- SOLSKE PRIREDITVE Na slovenskih ljudskih šolah se zaključne šolske prireditve stopnjujejo iz leta v leto in zavzemajo vedno večji in pestrejši spored. Zdi se, kot bi si bile zapovedale tekmo razite vasi ali bolje vse vasi na Tržaškem, kjer je ljudsko-šolski pouk poverjen zdravim, i-dealnim učiteljskim močem, ki se zavedajo, da ni njihova dolžnost omejena samo na strogo službene šolsko delovanje. Morda rodi 'epo uspela šolska prireditev ob koncu leta več uspeha tako med otroki kot tudi med odraslimi vaščani, zlasti med starši in sorodniki teh otrok! Ko to premišljamo, se nam zdi nerazumljivo dlakocepstvo nekaterih policijskih predstavnikov, ki zadnji trenutek prepovedo prireditev na prostoru, kot se je to na primer zgodilo v Stivanu. Postava je res postava, toda postava brez duha je mrtva in škoduje in ne koristi nikomur! Med najboljšimi prireditvami je ■gotovo prireditev ljudske šole v Zgoniku. Nepozaben pečat tej pri-retitvi sta dala domači učitelj' in učiteljica, ki sta vsak na svojem polju dosegla res poln uspeh. Učiteljica je poleg vsega drugega posvetila lep del svojega časa in moči skrbni pripravi dekliške razstave. Na tej razstavi se res odraža požrtvovalnost in velika zavest i-dealne slovenske učiteljice! Tudi druge vasi so se izkazale: Boršt, Salež, Stivan in še druge, kjer je bil spored morda še pre-pester in preobširen za tako majhne igralce, ki so se pa res dobro obnesli. Pohvaliti moramo zlasti sodelovanje domačih kulturnih društev, ki so v nekaterih primerih poživili potek prireditev. Dopolnilo ii jounemu nastopu gojenceu Glasbene šole SFM V našem poročilu o nastopu gojencev je pomotoma izostalo tekaj imen gojencev, ki so z lepim usp“-hom izvršili svojo nalogo in jih naknadno navedemo: klav. gojenec Saša Rudolf; harmonikarji N, Ravbar, D, Luin, M, Markezič, Fer. O-rel, M. Mahne, G. Vovk, J. Furlan, V. Cunja ter violinisti C Pregare in Marij Maver.- OBflESmO H Hi E TOi! AL C E IH dvolastnikom! Kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce - dvolastnike, naj čimprej dvignejo obnovljene dvolast-niške knjižice, ker je s prvim julijem potekla veljavnost vseh začasnih dovoljenj. Nadalje sporoča, da se je Urad za dvolastništvo preselil iz ulice Roma štev. 20-1 na sedež kmetijskega nadzorništva v ulico Ghega štev. 6-1, soba štev. 9. nji!« Tako je sovjetska sila zatrla delavsko stavko s pošastnim krvo-prelitjem, ki takega Evropa ni doživela od mučeniškega leta 1905 dalje; od tiste rdeče nedelje, na katero je ukazal car streljati na množico, ki je korakala proti Zimski palači. V Pragi in v Berlinu so bili prav potomci tistih delavcev, morda njihovi vnuki v uniformah »ljudskih zaščitnikov« ali rdečearmejcev, ki so na svoje neoborožene tovariše odprli ogenj iz čeških in sovjetskih strojnic. Sovjetski tanki so streljali na delavstvo. Komunistični tisk o tem ne govori, naši otroci in otrok o-•troci bodo o tem prebirali v zgodovinskih učbenikih. Ta resnica je neovrgljiva! To ni nobena laž, kajti na sto in sto mrtvih in ranjenih so krvave priče. To resnico morajo povedati ne samo posamezniki, ki so v službi kakršne koli polemike, ne časniki ene same dežele, ene same stranke, ne zarsidi napihovanja, ne kot nekaj, kar je mogoče odpraviti z dialektičnim sofizmom kakega Marxovega, Leninovega ali Stalinovega izreka, pa je treba spregovoriti o vstaji, o .ranah in mrtvih delavcih na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji ter razodeti vsemu svetu resnico, ki ie ni mogoče pozabiti: TOTALITARNI USTROJ JE ZLO CIN PROTI ČLOVEŠTVU, IN NJEGOVI DNEVI SO SESTETI. Vstajo na Češkoslovaškem in v sovjetskem delu Nemčije so zatrli z mlakami krvi, vendar ta vstaja označuje konec določenega obdobja: konec komunističnega mita, ki je 36 let dolgo zavojeval proletarsko zavest (predvsem v Franciji in v Italiji) in se vtihotapil v podzavest milijonov meščanov. Konec mita pa pomeni tudi konec pošastne prevare. Vi filozofi, ki ste proslavljali silo in dejanja delavstva, »jedro in moč komunistične partije«, dopovedujte Pražanom in Berlinčanom, da »se razraščajo spoznanja delavskega razreda v preizkušnjah moči, ki jih komunistična partija vodi v njihovem imenu« (Jean Paul Sartre!). Stopite pred mrtve v delavskih bluzah in povejte, da ie imela komunistična partija že zato vnaprej prav. ker je to stranka delavcev! Vedeli smo, da je to stranka, ki je odpravila pravico do stavke pod nesramnim izgovorom, da v socialistični vladavini delavci stavk ne potrebujejo.... Vedeli smo, da ie bila KP stranka prisilnih delavcev, ki je ukazala z rokami sto tisoč sužnjev zgraditi prekop Don-Vol-ga. Krvavi praški in berlinski dne- vi pa so to stranko ožigosali kot stranko krvavega zatiranja in stranko množičnih ugrabitev delavstva. Cas in kraj je, da zopet ponovimo: tudi drugi in ne samo bolj-ševiki so streljali na delavske množice, ki so terjale svoje pravice. Tudi drugi delavski poicolji so od 18. stoletja dalje bogatili našo zgodovino. V imenu zakonitosti in reda, v imenu posvečenih pravic osebne lastnine, v imenu interesov proizvodnje so stražniki vseh vrst našega meščanstva streljali na delavce, ki so se puntali za dosego svobode in človeškega dostojanstva. Vse to je bilo pošastno, sedaj pa smo doživeli še vse hujše stvari. Komunistični vladavini je bilo pridržano, da ta početja vrši V IMENU DELAVSTVA in da svojemu zločinu pridruži še nesramno laž. Komunistični vladavini je bilo pridržano, da tovarniškega delavca postavlja pod policijsko nadzorstvo 'in da ta ponižanja delavskega stanu razglaša kot delavsko svobodo; da zahteva od delavstva namesto povišanja mezd povišanje delavskih norm za 10 odst. pri neizpremenjehi mezdi. Ko so lakomni kapitalisti 19. stoletja zahtevali podobne usluge in celo .trikrat večje, so to delali v imenu lastnih interesov ali v imenu vrednot, ki so jih postavljali kot krinko njihovih interesov, niso pa tega počenjali v imenu -pravičnosti in svobode ljudstva. Dve stvari se mi zdita še hujši od najhujše krivice. Prva je poskus opravičevati grehe meščanstva z utemeljevanjem, češ glej te, kaj pa počenjajo sovjetski komunisti. Drugo — in to imejmo stalno pred očmi — je poskus, lastiti si pravico zastopanja borbe delavskega razreda in pravičnosti ter v istem imenu po prevzemanju oblasti zatirati prav delavski razred, pod raznimi lažigesli enotnosti, boljše življenjske ravni in borbe proti fašizmu in izzivačem. Kdo pa so bili »tuji izzivači«, ki jih je Guotevvohi tako jezikavo ovadil? Kako pa so se mogli tuji izzivači v »ameriških uniformah« kretati po sredi sovjetskega sektorja, kakor so to komunisti v svojem paničnem strahu poskušali zagotavljati? Kaj ni prav tako mogoče, da so bili ti tuji izzivači ruski boljše-viki ali pa ljudje, ki jih plačuje Moskva? Ali nismo doživeli prav od komunistov nešteto podobnih potegavščin? Danes zahtevajo od delavstva, naj te izzivače ovaja, saj so prav to storili delavci nedvoumno 17. junija 1953. S svojim krikom: »Nočemo biti sužnji!« so delavci na Češkem in v Vzhodni Nemčij.i z enim samim udarom razkrili dejansko stvarnost in razodeli resnico, ki velja za vse njihove tovariše ,v priprež-niških deželah in v Sovjetiji. Nasilniki so to resnico potrdili v trenutku, ko so se oglasile njihove strojnice, da požanjejo cvet zavednega delavstva. Komunistična laž je razkrinkana. Njihovim plačancem v demokratičnih državah ne preostaja drugega, kakor da zanikajo dejstvo, da je po tolikih letih molka in nasilja v Pragi in v Berlinu zopet zadonela socialistična pesem: »Bratje, k soncu, k svo- bodi...!« Ničesar danes ni mogoče več izbrisati, ničesar ukreniti, kar bi potrjevalo, da so junaki v Pragi in Berlinu padli zaman. Nekega junijskega dne, ob času, ko je Zahod izgubljal pogum, so ti delavci ponovno utrdili upanje v moč uporniškega duha. Življenjska sila nove Evrope se je izkazala v Pragi in v Berlinu, sila, ki je pognala iz korenin dveh zatiranih narodov. Ta Evropa ni Evropa kravjih kupčij me dnarodd, ki bi radi samo jemali in ki mislijo, da je izdajstvo, če bi morali nekaj tudi dati. Je to nova Evropa, ki gradi svojo bodočnost in utemeljuje svoj obstoj s pomočjo mož, ki so pripravljeni dati tudi življenje za svobodo. bije. V tem proglasu poudarja vrhovno poveljstvo voljo, da po nenapovedanem zločinskem napadu Avstroogrske vodi borbo do končne zmage in do osvoboditve vsega narodnega srbskega in hrvaškega •>-zemlja. Slovenci v tem proglasu niso bili omenjeni. Dr. Niko Zupanič, ki je tedaj živel v Beogiadu, je takoj odpotoval v Niš, kjer je bil sedež srbske vlade, toda zaman je skušal priti v stik z zunanjim ministrom 'Paši-čem. Pašič je le po svojem tajniku sporočil Zupaniču, da je še prerano. govoriti o Slovencih! Zupanič je bil zaradi tega zelo užaljen, a ni obupal. Javil se je pri ruskemu poslaniku, ki ga je sprejel in pazljivo poslušal .ter obljubil pomoč za .uresničenje slovenskih narodnih ciljev. Nato se je Zupanič javil pri prosvetnem ministru Ljubi Jovanoviču, ki je še pred vojno imel dobre stike s Slovenci. Ta je začel Zupaniču dokazovati, da je glede Slovencev vse v redu in da je Zupanič proglas vrhovnega poveljstva srbske vojske slabo prečita). Zupanič je tedaj skočil v tiskarno, kjer 50 proglas tiskali, in takoj prinesel en izvod Jovanoviču, katerega je prepričal o usodni pomoti, ki je bistveno prizadela slovenske koristi. Zupanič je tako prepričal Jovanoviča, ki je obljubil, da se bo pri vladi zavzel za Slovence. Zupanič ni miroval. Obrnil se je še na znane zgodovinarje in zem-ljepisce, med drugimi tudi na Stojana Novakoviča in Ljubo Kovačeviča, katerima je na podlagi zgodovinskih in statističnih podatkov dokazoval, da je slovensko ozemlje kompaktno naseljeno po Slovencih, da so Slovenci kulturno in gospodarsko visoko razviti, zaradi česar bi bila za bodočo Jugoslavijo ogromna škoda, ko ne bi bili tubi Slovenci osvobojeni izpod av-stroogrskega jarma in vključeni v novo narodno državno tvorbo. Saj je Slovencem grozilo popolno za-sužnjenje po Italiji! Stojan Novakovič je nato Zupaniča večkrat pozval k sebi in zahteval točne podatke o Slovencih. Novakovič se je pri srbski vladi zares zavzel za slovensko stvar. Zupanič je pridobil še Voja Veljkoviča, Stojana Protiča, Jovana Cvijiča in Pavla Popoviča, ki so mu vsi z navdušenjem pomagali. Pomočnik zunanjega ministra je bil tedaj Joca Jovanovič, ki je slovensko in jugoslovansko stvar dobro razumel. Zupanič se je z njim često sestajal in mu natančno orisal položaj Slovencev. Zupaničev opis so prevedli v francoščino ter ga izročili diplomatskim funkcionarjem, ki so ga odnesli v Pariz, London, Petrograd in Zedinjene države Amerike. Joca Jovanovič se je resno zavzel za Slovence in jih vključil v skupni program osvoboditve in zedinjenja jugoslovanskih narodov. Na večer pred sestankom Narodne skupščine je na seji vladnih zastopnikov vso zadevo odločil v slovensko korist. Joca Jovanovič je namreč s svojim tajnikom Milanom Gavrilo-vičem vplival na zunanjega ministra Pašiča, ki je končno tudi Slovence vključil v izjavo srbske vlade, ki so jo prečitali 7. decembra 1914 pred Narodno skupščino v Nišu. S tem je bila dana podlaga za osnovanje Jugoslovanskega odbora v tujini, sestavljenim z jugoslovanskimi zastopniki iz Avstro-Ogrske. Po objavljenju izjave o vojnih ciljih srbske vlade je Zupanič zapusti! Niš ter odpotoval preko Soluna in Aten v Rim, kjer so se začeli zbirati člani Jugoslovanskega odbora. Hvaležni smo Vekoslavu Ručar-iu, da .je prav ob 75-letnici dr. Nike Zupaniča objavil -te važne po-datkč za slovensko zgodovino. Zu-paničevega narodnega dela zares ni mogel bolje počastiti! * « * Almanah »Sloge« 1953 lahko naročite pri uredništvu našega lista, ki bo ^posredovalo dostavo. Almanah stane 1500 lir. jj. IZLET V RAVASCLETTO Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v nedeljo dne 19. julija enodnevni izlet v Ravascletto in k jezeru »Sedmih občin« (»Laghi di Cavazzo«), V prihodnji številki našega lista bomo objavili natančen program izleta. Ker se izleta udeleži tudi pevski zbor »Avgust Tanče«, bo število ostalih prostorov omejeno, zato naj se vsi, ki se mislijo udeležiti izleta, čimprej javijo bodisi na sedežu naše organizacije ali pa pri posameznih naših odbornikih. Izletniški odsek SDZ v Nabrežini VESTI s TRŽAŠKEGA Loflika naših iredentistov »Giornale di Trieste« nam v svojem uvodniku od 23. junija proži zgovoren primer doslednos-ti tukajšnjih iredentistov. Na potovanje ministrskega predsednika De Gasperija v London zrejo tukajšnji iredentisti z neprikrito zaskrbljenostjo, ker se boje, da bi z britanske strani mogla pasti izjava, ki bi izključila dodelitev Trsta Italiji. »Giornale di Trieste« opominja zaveznike na to, da bi s so bili ti protesti osnovani na nepobitnih dejstvih, se je rodilo spoznanje, da se Italijanom zaradi njihove .nestrpnosti ne more poveriti usoda mesta, ki je bistvenega pomena in življenjske važnosti za usodo Srednje Evrope. Tudi zadnja komisija Socialistične internacionale ni mogla priti do drugačnih zaključkov. Povsem razumljivo je torej, če *o italijanski iredentisti nad takim stanjem stvari razočarani. Vendar je zanimivo, do kakšnih zaključkov prihaja zaradi tega »Giornale di Trieste«. On prihaja do trditve, da je komunistični napredek pri zadnjih italijanskih volitvah neposredna posledica dejstva, da izjave od 20 marca 1948 niso izvršili. Ce naj pomanjkanje vsake a-čelnosti na italijanski strani šele dokažemo, nam najboljši dokaz za to proži prav ta trditev tukajšnjega iredentističnega glasila. Za nas sta namreč komunizem in demokracija dva načelno nasprotni idejni stališči, ki imata ne le določene .neposredne socialne posledice, temveč zahtevata t-udi u-veljavljenje določenih oralnih načel. Ce je nekdo prepričan, da je komunizem dobra stvar, je pač pri-rodno, da bo na volitvah glasoval za komuniste. Ce pa je nekdo kakor mi prepričan, da je komunizem nesreča in da pomenja propad vsakega osebnega dostojanstva bo pač glasoval za demokratične stranke. Ta opredelitev za ali proti komunizmu je za normalne ljudi plod' in posledica zrelega razmišljanja in obenem izraz globokega notranjega prepričanja. Na-glašamo za normalne ljudi. Ne pa za ljudi, ki se zbirajo okoli »Gior-nala di Trieste«. Zanje krščanska protikomunistična načela niso glavni, temveč le spremni pojav, zaradi katerega niso dobili Trsta. To se pravi, če bi Trst tudi proti njegovi izrecni volji izročili Italiji, tedaj so oni za demokrščane. Ce pa naj bi Trstu v smislu mirovne pogodbe dali samostojnost, tedaj so o.ni za komunizem. Koga pa naj bi s tem kaznovali? Po sodbi lista »Giornale di Trieste« pač Ameriko in zaveznike sploh, po našem pa ker smatramo komunizem za nesrečo, samo Italijo. Vsa Italija naj bi bila torej podvržena komunistični strahovladi zaradi tega, ker ji nočejo ali ne morejo dati Trsta!... Ce pa ljubezen do domovine pri ljudeh okrog »Giornala di Trieste« zavzema tako obliko, naj nam bo dopuščeno, da izrazimo dvom, če so ti ljudje res Italijani, za kakr.5-ne se postavljajo, ali če niso navadni plačanci. Otroški urfec na Proseku Končno bo tudi naša vas dobila otroški vrtec, katerega smo tako težko čakali zlasti zadnje čase. Preureditev starih prostorov nek-, danje-ga italijanskega vrtca in poznejšega Prosvetnega doma dobro napreduje in prihodnjo jesen bo slovenski vrtec gotovo dostojno sprejel v svoje lepe prostore naše malčke, ki bodo tako odtegnjeni pocestnemu igranju brez nadzorstva. Pri popravi-lu in preurejevanju prostorov so zaposleni domači bre2-poselni pod vodstvom in nadzorstvom furlanskega preddelavca, ki ni sicer slab človek, a se navidezno precej xobato obnaša z delavci, ■na kate.re kriči in vpije, da se sli šx daleč okrog delovnega središča. Morda bi lahko dosegel -isto ali še večjo storilnost od svojih delavcev, če bi bolj umirjeno z njimi postopal. Poleg -te razveseljive vesti — o otvoritvi slovenskega otroškega vrtca — moramo sporočiti pa še vest. ki pa ni prav nič razveseljiva. Kot vsako leto ob zaključku sole, so tudi letos že začeli vpisovati otroke za prihodnje šolsko leto Pri teh začetnih vpisih smo opazili, da so se nekateri pristni Slo-venci-domačini ne vemo iz kakšnega ralzoga odločili, da izroče že svoje šestletne otroke tujim neslovenskim učiteljem, ki prav gotovo ne bodo mogli nadaljevati vzgojnega dela slovenske matere, ker imajo pač drugo miselnost, srce in dušo. Vsak narod ima namreč nekaj svojstvenega, ki ga loči od drugih narodov. To pa ni samo jezik, ki je le zunanji dokaz in priča nekega notranjega bolj zapletenega sveta. Prisiliti otroka, da že v nežni mladosti pretrga in tako grobo pretrga odnose s tistim svetom, v katerega ga je Stvarnik >-b rojstvu postavil, je pravi zločin, narodni in moralni zločin, ki bo prej ali slej maščevan! r.Trrra]i, ."i. mrr )> SACRE TERRE c< Blagoslovitev zvonov v Štivanu in Mavhinjah Pred kratkim smo imeli v Mav-'hinjah birmo in blagoslovitev novih zvonov. Oba ceifevena Obreda je opravil goriški nadškof mons. Ambrosi. Skrbno pripravo pa je izvedel g. župnik Zorž. Ta veliki praznik vseh Mavhinj-cev pa je precej motilo dejstvo, da je nekaj dni -prej g. nadškof v bližnjem Stivanu pri istem verskem obredu govoril o »sacre terre«, čeprav je poudaril potrebo, da se moramo Slovenci in Italijani med seboj ljubiti. Kar se krščanske ljubezni -tiče, jo pogrešamo samo pri svojih italijanskih bratih v Kristusu; pri nas je je več ko preveč! To je splošno znano. Zato smo uverjeni, da so bile nadškofove besede v Stivanu v glavnem namenjene najnovejšim italijanskim priseljencem, ki so prišli k nam ne prav s krščanskimi nameni. Glede poganske iredentistične terminologije »sacre terre« pa moramo poudariti, da ni ta prav nič v skladu z obredno 'liturgijo Katoliške cerkve, zlasti ko nam jo prihajajo propovedovat iz »Sante Go-rizie«. Ni pa nobenega dvoma, da g. A K »JADRAN« priredi AKADEMIJO na Opčinah, na prostem v Konkon-elski ulici 1 (poleg šolskega poslopja) v nedeljo, dne 5. julija 1953 ob 20. Na sporedu so pevske točke, recitacije in narodni plesi. Sodelujejo: Moški pevski zbor »Jadran« pod vodstvom dr. Zorka Kareja, Folklorna skupina tržaških dijakov in recitatorji. nadškof ni imel pri tem v mislih sosednjega »Doberdoba, slovenskih fantov groba«, čeprav je zagledal luč sveta kot šentjakobski Slovenec Ambrožič., Najstarejša flpenfca Pred svojo hišico na Opčinah vsak dan sedi in prebira vsakovrstne knjige stara mati Katarina Sosič, po domače Kata 5Peračeva, ki bo v novembru dopolnila 93 let. Imela je osem otrok, od katerih sta živa samo še dva. V življenju je morala trdo delati, da je preživljala svojo družino. Vsak dan je peš nosila v Trst mleko, in to skozi 40 let, da je preživela svojo številno družino. tPravi, da jeza najbolj škoduje zdravju, zato se ona noče nikdar jeziti. Ce se pa kdaj zjezi, se hitro pomiri, ker bi rada dočakala vsaj 100 let, čeprav je življenje v današnjih razmerah pekel 'v primeru z življenjem pod... Francem Jožefom! GLASBENA SOLA S P M V petek, dne 3. t. m. ob 20.30 bo v prostorih šole v ul. Machiavelli 22 razdelitev letnih izpričeval, združeno z internim nastopom gojencev, na katerega vabimo tudi starše gojencev. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17 - li> TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15. - 17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite teli št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/III lizarii | kmetovalci 1 jscdjEtniki * Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in por-kete nudi najugodneje CULE M TEL. — 90441 T UST Vlala Sonnlno, 2 HLADILNIKI NA ELKETRIKO IN LEDENICE ŠTEDILNIK I KUHALNIKI NA PLIN, ELEKTRIKO IN BUTANGAS DVOJNI ŠTEDILNIKI NA LES IN PLIN, NA PLIN IN ELEKTRIKO SAMO IZDELKI DOBRO ZNANIH TOVARN: FARGAS-ZOPPAS g 1 FARGAS itd. Najlepša in najkoristnejša darila Servisi iz porcelana in umetnostne keramike Svila za sita in mline - Krogle za igro Velika izbira pribora za bare, menze, kuhinje in dom K ERŽE Trg. S. Giovanni št. I - Telef. 50-1B PLAČILNE OLAJŠAVE Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHTNJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP -- TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K R M I N Cormont - prov. Gorizla Darilne pakete po osel Evropi dostavlja T9HDHH Najhitrejsa in najso-lidnejša postrežba ] Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke CITRUS TRST 1MPORT & E X P O R T _______ Lastnik: Aleksander Goljeošček lil. Torrebianca 27 - Telefon 24-467 - P.O.B. 522 /Ve izgubljajte časa po nepotrebnem1 Agencija Celerifas TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404 Vam v najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske izvlečke, preš oode d in iz tujih jezikov, ooerovljenje uradnih aktov Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev. Vse v najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo ! Kam bomo šli letos na nedeljske izlete ali na letovanje? Na REPENTABOR vendar, kjer Vam v novodograjenem hotelu „ KRAS“ bivša gostilna AUBER postrežejo z izvrstno domačo kuhinjo in vinom vseh vrst. Posebnost domači pršut, piščanci in slaščice ter kraški teran. Oddaja sob bodisi v poletni sezoni kot za stalno. Cene nizke! Obiščite nas in se boste pi-epričali. DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo ilIY£HEXPOI?T-TRST BREDA RUS-HUKUL.ETIČ&MILAN BJELiCA-ŽIVKOVIČ Via Ktilsno <4.1. - P. O. Box 1213 Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljko \jMtE m c Tj a deftf m ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA Z9DH. HI] TR6B9CEV Z 3ESTU1HBM1 TRST - Ul. Valdtrivo 3 - Tel. 50-34 POZOR! POZOR! Vsem Slooencem in Jugoslovanom SlosBRsbo dobrodelno društvo v Trstu TRST - Trieste - Ulica Machiavelli 22-11 organizira pošiljanje darilnih paketov v Jugoslavijo, in sicer Živila, tekstil in vsakovrstne tehnične predmete - Zdravila Vse po naj zmernejših cenah in samo prvovrstno blago Podprite dobrodelno akcijo, ker boste na ta način pomagali svojcem Obrnite se zato vsi na gornji naslov I S C E M O ZASTOPNIKE V INOZEMSTVU - Za pojasnila se obrnite na gornji naslov!.-