Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedeij in praznikov.
i)
Naroda

List slovenskih delavcev v c>4.meriki.
—i

The first Slovenic Daily in i
the United States. Issued every^ day' except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, Sep teinber 21, 1S03, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 211. — ŠTEV. 214.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1906. — V SREDO, 12. KIMOVCA 1906.
VO LUME XIV. — LETNIK XIV.
Na Ellis Islandu. Banke v stiskal). Vedno več naseljencev, v Californiji in lliinoisu.
VČERAJ SE JE NA NASELNI-NIŠKEM OTOKU IZKRCALO NAD 4000 NASELJENCEV.
Delovanje naselniškega urada v mi-nolem tednu.
STATISTIKA.
Veers ku Ellis celo živ; nad 4«K»
SCttlfwl ]
Kr»x udiL ser Will doslecev držan ih p »sla Iz
bi! ■ na našel niške-ao. oto-htndu v newyo-rskej ju4ci
kajti izkrcal« »e je tam i^djeneev, kteri so prišli - aniri Nieuw Amsterdam, ... 1. <Jr»>.-ser Kurfuerst in Kai-Ilieliii II. Pred izkivanjem teh i- bil« na otoku >e 1000 pri-naseljencev, ««1 kterih so jih 4"» nazaj v Evropo., ..latkov o naseljevanju v mi-tednu je razvideti, da bode naseljencev v septembru zelo
naras;Io. \	minolem	ednu so na
Ellis Islandu	vknji/.ili	17.(k{7 nase-
Ijencev.		
Tek-m mir	.»lega. meseca prus o je	
na Kil is lslj	in ti til..232	uaseljence^*.
Največ jih je	dospelo iz	Avst ro-Ogr-
ske, namreč:	iz Avstrije	4")40 možikih
in 2.1.VS /.eii>k	in iz Odrske 3010 mož-	
kih in 1260 že	nsk: potem	>le»le Italija,
Nemčija, lius	ija in Švica	. Madjarov
je prišlo le 0	74, kteri s.	prinesli se-
boj le >3«».3(	V>i na	šel jenei sku-
pa j - » prine	.ii v deže«	, $1.3o7,2<>4.
Nazaj v F.vro	poslali v minolem	
n«MT[| f.H)9 d	ošlecev.	
VLAGATELJI HIBEF.NIA SAVINGS BANKE V S AN FRAN-CISCU SO NAVALILI NA HRANILNICO.
Fu'lman Loan and Savings Bank v Chicagu v stiskah..
BANKA NI V DENARNE J DREGI.
ZA-
San Francisco, C al., 12. sept. Vlagatelji t tiliaj.šnje lii berili a Savings banke so včeraj navalili na imenovani denarni zavod. Banka ima kaeih SO tisoč vlagateljev, kteri imajo v njej shranjenih -$30,000,000 in velja za trotovo . Ko so policaji napravili med vlagatelji red, pričelo je pet bla-jajničarjev izpačevati. Izplačevanje ji* trajalo ves dan. Čemu .so vlagatelji navalili na banko, ni znano.
Chicago, lil.. 12. sept. Vlagatelji l'ullman Loan an 1 Savings banke so včeraj ves dan jemali i/, banke denar, l'etsto mo/.kih in žen sik zahtevalo je kričaje svoj <lenar nazaj in policija je e težavn « vzdrževala resi.
Ustaja na Filipinih. Se vedno Pulajane
DNE 10. T. M. VRŠIL SE JE JUŽNO OD BARANENA BOJ MED KONŠTAB-LERJI IN VSTA-fii.
Konštahlerjev je napadlo nad 100 do-t.ačinov. — Poročnik Tread-well ubit.
PRI SITI ONARABO.
12.
*** J
st milj južno l»oj med kon-Pulajanezi. v k K. H. Tread-ii oddelek kon-potem jr> noči V.la.janezi. Sle>d-Sedaj jih za-
FRANCESCO ZOTTI EN" "TRUST".
Imenovani Tuljan in "trastkiller" se t epet ponuja parobrodnemu * * trustu" za agenta.
( 'itat< 'jeni našega Ii-;-a. Uteri tuj>a-:•'!! idijo i udi "lirvu:-iki" list ''Na-■ i' li>l *\ ji! got v » se v sixuninu, kako ji lani imenovana reklamna kr-:.ia "detra"' 7* ttijn !;< uia a in la--'a ;i v s ve i, .la bo,le imenovani Tuli - s\ j. parni-:o ilružbo zavil • ■ :i l " ; a: • ■!m.drii-n:.1 inistti 'y ali kon-. Na a i ! j - prodal ubo--ri'i ii: ": 1;• 111 p;ir de! lic in najel neki 'i . ti-■•••ga pa .sedaj "nema više *
T. .1 (udi "Zetti Steamship Com-v" "m-ma vi>," in "admiral" -	- 'daj, ko ti: več zaslužka.
' ' v.....ii<alt da pmi/iio prosi zgoraj
't eno van i trust, naj ga sprejme za •i- :'a. Temjxira nuitantixr in dego -<* >: :;"ni:ija z njimi.
Revolucija na Gubi. Prvi korak posredovanja.
ZJEDINJENE DRŽAVE SO POSLALE KRIŽARKO DES MOINES PROTI CUBI.
Uradoma se glasi ta ekspedicija: "služba ob floridskem obrežju' \
PALMA BODE PEJBEZAL NA KRIŽARKO.
-o--
Washington, 12. aapt. Položaj na Cubi je ]>ostal za tamošnjo vlado in predsednika Palma tako nevaren, da je tukajšnja vlada storila prvi korak posredovanja Zjedinjenih držav na Cubi. Križarka Des Moines je dobila povelje, da mora iz Norfolka nemudoma odpluti v Havano. Uradoma se trdi, <la bode križajte a vršila služIli ob floridskem obrežju, da vjame eventuelne flibustirske ekspedieije. V inoraaričnem oddelku je pa dobro znano, da vstaši sedaj v Zjedinjenih državah ne snujejo takih ekspedicij. Naloga križanke Des Moines je povsem drugačna. Križarka pluje v Havano, in sicer radi, da bode za-mogel predsednik Estrada Palma 11 a njo pribežati in jxdein bežati v Zjedi-njene države, kar se ibode gotovo zgodilo, ako se revolucija tako razširja, kakor dosedaj. Kakor hitro se pa to z^.^li. -priču* »*e posredovanje. n-aše vlade na Cubi.
Ti.Aajšnja vlada k«r najpj7.onieje sli !i raz v« »ju revolucije na Cubi.
Južne republike.
ico, Ecuador.
ŠTIRI VODJE MEHIKANSKIH REVOLUCIJONARJEV SO DOVEDLI V ZAPORE V TUCSON, ARIZ.
Potres v Ecuadorju. Prebivalci mesta Ambato bivajo na prostem.
VULKAN TANGURAHUA BLUJE.
Tucson, Ariz., 12. sept. Semkaj so dovedli one štiri vodje mehikanske revolucije, ktere so nedavno aretovali v Douglasu. Sedaj so vsi štirje zaprti v zaporih tukajšnjega countyja. Tem so pridejali še tri nadaljne ustaše, ki so jih zaprli v Nogalenu. Sotnija A od 5. polka konjiče, ktera je dospela semkaj iz Fort Huachuca, odpotovala je od tu v Noirales, kjer ostane do IG. t. m., kterega dne se prične v Mehiki splošna ustaja.
Guayaquil, Ecuador, 12. sept. Semkaj se poroča, da se je v ponedeljek v Ambatu, glavnem mestu pokrajine Tangurahua pripetil jak potres, kte-remu je sledil zvečer še jeden. Potres je napravil izdatno škodo. Prebivalci mesta so prestrašeni bežali iz hiš in sedaj •bivajo na prostem.
Potres je bilo tudi čutiti v glavnem mestu Quito in sosednih vaseh. Tudi vulkan Tangurahua je pričel bluvati.

Vsa puucila t in da je bil
'" £

> «na^a;i viauinm stotine vstašev I n.bit i 1. -1» liava-iiia izmišljat ina i:i vstaši s» bili usnirleni le v domišlja-n 1 eulwyn.ske v'ade. Že dejstvo, da je vlada tad i za tla. van.) ]rogla>' i:; vi.jtio stanje.	da j t? Pahneva
vhvla -zgu". Ijtttia.
IUs
ceznaiK isffub.
General general-negi je Remkaj L#»gan«tm.
>ja>tvo. itio Nt Jelek » tudi am ur.1
taki na-
li
»ni ih d< Hnačim >v, evali, toda p«rtem Vojaki niso imeli
ues T. Smitii, naslednik guvernerja Ideja, dosj>el t r ansj * j^ln lil paro ikorn
Ne urad tie*li ▼ini.
-o
Oropali pošto.
M>/nani roparji so udrli v poštni v Betbelju, Me., od kjer so od-r.a $000 znamk in 0100 v goto-
Denarje v staro domovino
po Ulj am*:
m $ to.fio............ 100 kron,
M $ 40.90 ............ 200 kron,
s» $ 204.00 ............ 1000 kron,
aa 11020.00 ............ 5000 kron.
Poitarina j« všteta pri Uh vsotak. Doma w nakazan* vsot* popolnoma iaplaŽajo bres vinarja odbitka.
Nhie denarne pošiljatve l*|WtJi c.kr. poštni hranilni urad ▼ 11. de 12.
iMk
Denarje nam poslati J« najprlliž-o«j« de $25.00 v gotovimi ▼ prlporeio-oem ali registrovanem pisma, reije neske po Domestic Postal Menej Or d« sli p« V trm York Bank Draft
FRANK SAKS EE, Mt Oreeawich Street, Nnr Terk. ti 04 BtOlair Ave N E. OleveUad. a
KRETANJE PARNIKOV Dospeli m :
Ivai-er Wilhelm II. II. sept. iz Bremena s 17-">4 »»otniki. (Jros-er Knrfuerst 1. sept. iz Bre
mena s 184d jxdniki. Furne-sia 11. sept. iz Glasgowa s 1003 jx>tniki.
Dsspeti imajo;
Smolensk iz Libave. Bovic iz I^iverjHiota. Ivoniigin I^uise iz Genove. Teutonic iz Liverpool«-'iraf WaJder.~ee iz Hamburga. Oceana iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. La Touraaine iz Haavre. Ktruria iz Liverpoola. Hniv iz Trsta.
New York iz Southamptona. Vaderland iz Antwerpena. Pisa iz Hamburga. Stat en dara iz Rotterdama. Barbart>ssa iz Bremena. Cretic iz Genove. Carmamia iz Liverpoola.
Odpluli so:
Oceanic 12. sept. v Lirerpool. X<x»rdam 12. sept. v Rotterdam.
Odplnll bede:
La Ijorraine 13. sept v Havre. Kaiserin Auguste Victoria 13. eept.
v Hamburg. Fried rich der Grosse 13. sept. t Bremen.
Francesoa 13. sept. v Trst. St. Paul 15. sept. v Southampton. Campania 15. sept. v Liverpool. Kroonland 15. sept. v Antwerpen. St. Cuthbert 15. sept. v Antwerpen. Koenigin Luise 15. sept. v Genovo. Fitrnessia 15. sepfc. v Glasgow. Pretoria 15. sept. v Hamburg. Grosser Kurfueret 15. sept. t Bremen.
La Brata^ne 15. sept. v Havre.
Beguni, ki so jrniii iz Havane, j >-iMeajo, <Li vlada tprava panika in da se nihče ne u].a priti iz mesta. ;er \sta.'si že ]x> T»ej okelici.
Havana, 11.	V ]f;krajino i/.-
1«n"-n.) «:.! i'onsidaeiiTa de S ur, oziroma >ii'..> ne'_ra mesta, kjer s.t vstasi raz-
<l'i'j:v!i v«i** /:eiezzu&aSi in^stov,
a je vla'ia au štiri brz*.-strelne t -pove. Vstaši vdetraj tamkaj napadli dva vla&a.	vstaskih čet je prišlo v Poso liedo, od kjer so kasneje odšli pmti Ki«> Santa Clara. ■— V Ilavani in <Jkoliei sv) zaprli GO <>d ličnih liberalcev.
Predsednik Palma je proglasil pre ki sod za pokrajine Pinar de. Kio. Havana in Santa Clara. O tem je vla<la tudi nemudoma naznanila vojaštvu, da se lnjde vedelo ravnati.
Iz Cienfurgoa mm po»>ča. da jc samo v okraju Santa Clara 9000 vstašev. Mesto Manza-nillo je ostavilo več liberalcev, med kteriiui sta tudi dva u-rednika, da usUam novo vstaško četo.
Havana. 11. .-^ei*!. Posebni sodnik Arostegny, Uteii preisikuje sedanje revolueijonarno gibciy* na Cubi, od-redil je aretacijo 100 uglednih državljanov, kteri so ob»i>iieni zarote. Mei jetniki so člani kongresa Osna, Gonzales Perez, Pelayo Garcia itd., Barren profesor, dr. Duque i", obeinski svetovalec Alfonso Louez. Tudi se n ;tor DeJgado je aaprt. Mnogo se eato'jev se je pridružilo vstalem. '\r)a<ia je sedaj primorana bujevati se za s-, v i obsianak, kajt vstaši bod 13 jfotem miroia;; sko vlada s predse«!'"kom vred nijfc*
\ t-lasi so v Mauaann! i izkrcali vse po!> <• orožja Lit sesei^iva.
Norfolk, Va., 1 f. s*pt. Tz Floride je odpotovalo ftifcsstirskih ekspe-dieij na Cubo. Ilibv»tirji vozijo se l>oj oroij« m.
Iz Avstro-Ogrske. Se vedno izgovori.
FRAN JOSIP N3 POTUJE V JUGOSLOVANSKE DEŽELE IZ POLITIČNIH VZROKOV.
Ker Herceg-Eosna ni avstrijska pokrajina. je raja ne obišče.
Vesti iz Rusije. Dogodki v Siedicah.
MESTO JE ŠE V POPOLNEJ OBLASTI VOJAŠTVA. MNOGO ŽENSK IN OTROK U-SMRTENIH.
Podrobnosti o izzivanju čifutov in njihove kazni.
V VARŠAVI.
SAMOMOR
FROFESORJA MAKA.
CER-
KA IVO!
Zj edin j ene driev* m poslale konj ico ne mek&Mflko mejo.
BMm, Aria, IX eept. Eakadrona A 5. polka svecisce konjiče jezdila je včeraj zvečer na #w»jem potu v Douglas skozi lfaea A£*drone je na potu proti mehtkaaAel meji, tako, da bode taja akrUjwe proti eventualni revoluciji proti mtH/bmtkmi vladi ali pa proti drSAT)|M0» gjed. držav. Zvečer pride nsi|frf	ktfnjioe
v Douglas.
Dunaj. 12. sept. Vladino časopisje >e vedno skuša ;><> itičen jnunen nepričakovanega cesarjevega sklepa svoje .j^jtovanje v jugos ovanske dežele zakriti, toda ves trud tega časopisja je zaman, kajti splošno je znano, da cesar zgolj iz političnih razlogov ne jH)tti(je na jug.
Te raz}>olage smo >:e včeraj navedli, pridejati moramo le še to, da Bosna ni avstrijska pokrajina, temveč tur-Š-ka. i i da je le v avstrijski upravi. To je glavni vzork, da cesar Bosne ne obišče.
Inomost, 12. sept. Tukaj je profesor praske univerze W. Cermak izvršil samomor.
Trije delavci usmrtenl.
Bushville, Ind., 12. sept. Danes zjutraj prišli so trije delavci v dotiko z električno žico in so bili na mestu usmrteni.
PODUČLJIV SLUČAJ.
Mr. John Noclita, 100., 1. ulica v Charleroi, Pa., nas je naprosil, da ob javimo naslednji podučni slučaj njegove lastne izkušnje. ''Star sem 54 let -in moram preživljati rodbino s težkim delom. Devet mesecev sem eutil v želodcu velike bolečine, tako da nisem zamogel niti delati, niti hoditi, sedeti in spati. Ni jedno zdravilo mi ni pomagalo. Dobri sosedje so mi svetovali,, da poskusim Trinerjevo a-meriško grenko vino in sedaj potrjujem, da sta zadostovali dve steklenici za dosego zdravja. Dober tek se mi je zopet povrnil, želodec je zopet pričel delovati in kmalo sem bil sposoben za delo." Ta slučaj je podučijiv, kajti Mr. Nochta bi se lahko izognil vsemu trpljenju, ako bi rabil Trinerjevo a-meriško grenko vino, ko so se pojavili prvi znaki bolezni. Ljudje bledih in rumenkastih lic, bolehni in oni, ki ni majo teka ter ne morejo spati, naj nemudoma rabijo Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero oč-isti njihovo kri in okrepi vse organe. V lekarnah. Jos. Triner. 799 So. Ashland Ave. Chi-
Varšava, 12. sejit. Dopisnik Ass. Press dobil je dovoljenje obiskati mesto Siedlce. Kolodvor v imenovanem mestu je bil, ko je prišel dopisnik tjekaj, napolnjen z zidovi, med kteri-mi je bilo mnogo lačnih žensk in otrok. Nakrat se je začulo miljo daleč od kolodvora streljanje in med zidovi na kolodvoru je nastala panika. Moški in ženske, ki so se tresli strahu, prosili so vojake milosti, ker so mislili, da je napočil zadnji trenutek njehovega življenja. Nato so prišli orožniki, ki so stražili pred kolodvorom, v čakalnico, in ukazali Židom, naj mirujejo, ker se ni ničesar bati.
Dopisnik je potem odšel v mesto in je prehodil Varšavsko ulico. Pro-dajalnice in delavnice so bile zaprte in na vseh jo bilo poznati, da so ople-njene. Na mnogih hišah so visele podobe svetnikov, ktere služijo vojakom v znak, da v teh hišah ni Židov. Ulice so polne vojakov, kteri so pripravljeni vsaki čas streljati. Po tleh leže klobuki in raztrgane obleke Židov. Največ ja škoda je na Pienknej ulici, kjer so hiše deloma razdejane.
Od tu se je moral dopisnik vrniti, ker se je streljanje zopet pričelo. Dopisnika so tudi vojaki ujeli, toda na povelje gubernatorja so ga izpustili.
Gubernator Englke je pred tednom dni zbolel in njega sedaj zastopa polkovnik Tučanovskij. Židje pripovedujejo o raznih brutalnostih vojakov. Tako je neki častnik, ki se je spod-taknil nad nekim ranjenim Židom, slednjega jednostavno ubil. Ko je nekdo vodil svojo ženo in otroka v bolnico, so vojaki nanj streljali in ustrelili ženo in otroka. One zidove, kteri so vojakom plačali po ">0 rubljev. niso ustrelili. Na ulicah so pobrali do sedaj 14!) mrtvecev, toda mnogo jih je skritih še v kleteh. Samo jeden kristjan je bil ubit. Čifuti beže sedaj proti jugu.
Petrograd, 11. sept. Iz Siedlec se poroča, da preti tamkaj lakota. Pro-dajalniee in uradi so še vedno zaprti.
Grodno, 11. sept. Na vojaškem vež balisču je nekdo z revolverjem ustrelil policijskega šefa Grizojedova. Morilec je ušel.
Kijev. 11. sept. V Bjelazerkovu je tolpa postopačev napadla podružnico diskontne banke. Lopovi so odnesli £40.000.
Varšava, 11. sept. V nekej bližnej vasi je nekdo vrgel bombo med orož-niško patruljo; 8 orožnikov je ranjenih.
Zvečer so prišli štirje teroristi v nek restavrant na Elektoralnej ulici, kjer so ustrelili lastnika. Na begu so morilci ranili dva vojaka in jednega policaja. Ko so vojaki v nekej bliž-njej vojašnici slišali streljanje, so prihiteli na ulico in so vsakogar, kte-rejra so srečali, ranili z bajoneti. V židovskem delu mesta prišlo je do boja med čifuti in vojaško patruljo. Dvajset čifutov je ranjenih.
Na glavnem trgu v Radguzowski je nekdo vrgel bombo in ubil jednega policaja.
Lodz, 11. sept. Štirje vojaki, kteri so bili v minolej noči na straži na Drewnowskej ulici, ustrelili so dve in ranili tri osebe. Vojake so zaprli.
Odesa, 11. sept. Vojno sodišče obsodilo je židovko Schakermanovo v smrt na vešalih, ker je vrgla proti policaju Poltavčenku bombo, ne da bi ga pogodila.
Riga, 11. sept. Dva revolueijonarja, ktera sta včeraj streljala na vojaško patruljo, je vojno sodišče danes obsodilo v emrt, na kar so ju takoj u-strelili.
Petrograd, 11. sept. Danes se prične v Kronštadu pred vojnim sodiščem obravnava proti bivšemu članu dume
mornarjev v Kronštadu. Onipko je sedaj v strogem zaporu. Njegova žena bode prosila carja milosti.
Semkaj se poroča, da se je pričela v Kamišinu v odsotnosti vojaška re-volta. Zveza z imenovanim mestom je pretrgana in vesti o tamošnjem položaju ni mogoče dobiti.
Varšava, 11. sept. Policija je pričela s splošnim lovom na teroriste in samo v minolej noči so policaji preiskali 200 hiš in zaprli nad 1000 osob. Jetniki so po večini čifuti. Med areto-vanci je mnogo otrok. Čifuti so namreč strahopetci in ker se sami ne upajo izvršiti kake napade, plačajo otrokom, da mečejo bombe na vladine u-radnike. Rezun tega tudi nihče ne misli, da bi otroci izvršili kake napade. ublasti so ukazale policiji, naj vse sumljive ljudi izžene iz mesta.
Varšava, 11. sept. Klanje v Siedicah je sedaj ponehalo. Na ulicah to-bori vojaštvo in policija preiskuje vsa stanovanja. Oblasti so pričele s preiskovanjem o vzrokih tamošnjega po-groma. Zdravnikov zelo primanjkuje, kajti število ranjencev je veliko. U-smrtenih je bilo le sto osob, ne pa toliko, kolikor se je početkoma poročalo. Med boji je mnogo ljudi bežalo v razne cerkve, dočirn so zopet drugi ležali 2 dni na tleh v svojih stanovanjih, da so se tako izognili krogljam. Ves čas niso imeli niti jedi niti pijače. Glavne ulice mesta so popolnoma opustošene in oplenjene; 27 his je zgorelo.
Varšava, 11. sept. Dopisnik Ass. Press se je danes razgovarjal z nekim begunom iz Siedlec, kteri pripoveduje:
Bazne novosti
iz inozemstva.
NOVE ZNANSTVENENE EKSPE-DIC1JE NA SEVERNI IN JUŽNI TEČAJ.
Anarhisti so baje skušali na Poljskem pognati cesarja Viljema v zrak
ABD UL HAM3D IMA RAKA
Bruselj, Belgija. 12. sept. Tukn.i je ravnokar zaključil kongres raziskovalcev zemskili tečajev. Chnrioi je tem povodom naznanil, da pripravlja novo ekspedit-i.jo na južni te. a j, dočim se pripravlja Bernard na pot proti severnem teeaju.
Berolin, 12. p: Tuka išnja |v<!i cija naznanja, tiri je prišla a ---M anarhistične.]' zaroti, ktere rai.a <• spustiti cesar-a V: -ma v zrak. 1 tem. ko se mu i ia J'- V m p jaških vajah. Vest j, -. veda poh> viška izmišijot i ..
Carigrad, 12. se;.t. Sultan Ab 1 nI Hamid ima raka in je pozval k -elii profesorja Berguana iz Beroiina. da ga natančno pr. -!-e.
Pariz, 11. sept. Jezuiti so pričeli tukaj in po drugih mestih Prane- je kupovati hi-e, ktere spreminjajo v kapele. Papež je, kakor se iz verodostojnih kr«'_<'. pero-a. jNipolnoma v oblasti jezuitov, kteri so sedaj po njegovem naročilu nastopili proti "V soboto sem bil v Kupieckim | francoskim ob astim. Sploh so Jezuiti hotelu v Siedicah, ko sta se na ulici , sami uprizorili ves kulturni h. in za ul a dva strela, kterim je takoj od- j sicer v svojo korist. Oni ji oče. jo l.a a-govorila salva. Kasneje je pribežalo | ieč v Frani-i i izp"drr:iri drmre du-več židovk z otroci v hotel in njim hovne in -i prilastiti njihova me- .. so sledili vojaki. Streljanje na ulici je Pri jezuitih s • ■. ve«"-i ni X- i:ci in ja po jednej uri prenehalo i:i slišati je vsa stvar j.: več rt i^i i--zna. let:: bilo le klice na pomoč mnogih ranjen- j politična. Rim in Ben-iin dehijel. v cev. O polunoči je korakalo mimo ho-, tc-i 7-3devi ]k h■«•:-. ^xirazuuirw. tela mnogo vojakov, kteri so peli voj-I Madrid. 11. sept. Dvaisei fleluv-:.:h ne pesmi. \«jaštvo je po hišah iskalo | f^anizaeij na -. , lie.iar po skrite teroriste in tako s,> prišli vojaki tudi v hotel Victoria, kjer so se
lato 3'e «>-
krožnico predsednikom raznih ameriških republik s prošnjo, da jim a-znanja o	in isivdstvih. s kt< if-
pomočjo bi se zam«»gli izseli!;, pa i že bode kamorkoli. Vzrokom svojega . sklepa navajaj" zah-stno iii istvo. aa kljub vsej inat ijivosti in stedljiv
za!>avaii v vinskej kleti. Ko so se o-k repeal i, so na ulicah zojiet pričeli s streljanjem in plenit vi jo.
*'\ nedeljo ob 2. uri zjutraj so
.-,	... . ...	.	i Kijuo	inai ijivoslT m stemiiv(<s:i
zidovi vrgli iz neke hise na Pienknej L o \
)(t. - , ,	i • i - ^ . i1"1 španskem i l uioy-o<-.- vec živeti, /a
izselitev je pripravljenih 000 mdl
nastopilo topništvo, ktero je bombardiralo hiše na Pienknej in Varšavske j ulici. Tako je bil tudi Kupieeki hotel razdejan. Vojaki so zasledovali beirune in streljali na nje. Jaz sem bežal v neko cerkev, kjer sem ostal do 4. ure zjutraj. Ko sem šel potem jm) Sokolowskej in Polonej ulici, sem videl, da je glavni trg v plamenu. Po dveh dnevih so morali beguni radi pomanjkanja vode in jedi ostaviti cerkve in so po večini bežali v vas Roskosz."
Stavropol, 11. sept. Semkaj se br-zojavlja. da je topništvo streljalo na
vas Sulguti, ker so se tamošnji kmetje upirali aretaciji bivšega poslanca Onipka, kterega bas danes sodi vojno sodišče v Kronštadu. Topništvo je sedaj na potu proti upornej vasi Pe-trovskaja.
-o--
Farmer j a umorili.
Amsterdam, N. Y., 11. sept. Na Thaverjevej farmi je 201etni delavec John Gardiner z železnim drogom u-bil 451etnega farmerja ~Wm. Stinsona, s kterim se je spri radi poljskega o-rodja. Gardinerja so zaprli.
Prepovedano poljubovanje.
Middletown, N. Y., 11. sept. Policija je prepovedala zaljubljenim parom tukajšnjega mesta ob večerih obiskovati park ob Aeadamy Ave. Tu so se parčki ob večerih na klopeh tako strastno in glasno poljubovali, da se je poljubovanje slišalo tudi izven parka. Ker se pa zaljubljenci niso o-zirali na policijsko odredbo, je nekdo (policija?) namazal včeraj vse klopi s terom in tako je po noči, ko so se parčki vračali domov, vse mesto dišalo po teru. Kdor dobi onega, ki je "nastrihal" klopi, dobi $25 nagrade.
Gibraltar. 3J. sept. Parni k Prinz Adalbert, ktt•: . pride dane.- semka j, odpluje v Tanger. Maroko, kjer se ukrca nanj Paul O. Stensland. ubeirli predsednik chicaške bankerotne Milwaukee Ave. State banke, kterega s., tamkaj ujeli. Stenslanda dovedi» nazaj v Chica«_" .
DEČKI POGNALI ŠOLO Z DINA-MITOM.
To so storili radi tega. da jim ni treba hoditi v šolo.
Trenton, N. .7.. 31. sept. Dečki v Prospect Iliiiu so zelo resolutni in_ podjetni. Včeraj se je namreč pričel šolski poduk, kar jim pa nikakor ne ugaja in radi tega so v minolej noči pognali šolsko poslopje z dinamitom v zrak.
Poslopje je deloma razdejano, toda par sob so vendar le popravili, tako. da se je šola kljub dinamitu in na veliko žalost dečkov pričela.
ženo, otroke
ali pa
lo si namenjen
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti. piSi za pojasnila in volne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y, ker tu bodeS najpošteneje in najbolje postreže n. Fr. Sakser je priznani zastop-Onipku, k ten je agitiral ea upor vik vseh ir^itaih parobrodnib dry»-
Premogarji pričeli z delom.
Mahanoy City, Pa.. 11. sept. V 39 premogovih rovih Philadelphia & Reading Coal & iron Co. v okraju Schuyhill je pričelo včeraj 30,000 pre-mogarjev in dečkov delati. Praznovali so od 1. se"pt. nadalje.
Roparski umor.
Dallas', Tex., 11. sept. Trgovca Mat. Blocka so našli danes zjntraj v nje-gov»j fi^tkijalniei umorjenega. Mori-Iee mu j« p sekiro preklal glavo. Sekira je ležala kraj trupla nesrečnika. Sorodniki umorjenega so takoj dognali, da je morilec odnesel iz prodajal nice ves denaj*. Kot umora sumljive so zaprli Jesse Jonesa in Mat. TVil-liamsa, ktera sta preje pri -Blocku ielcfo.
-";■ ' ■	V-'■■-i.

"GLAS NARODA"
. -®t slovenskih d-^Iavcrv v Ameriki.
•.ledniic:	Editor:
ZMAGOST^AV VALJAVEC -ik:	Publisher
FRANK. SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
Slovanska ali nemška Iz slavjanskega sveta, nevarnost?
4a leto velja list za. Ameriko
** pol ]-ta..........
Ca Evropo, za vse i^to ♦ ♦ . . "	pel leta . . „ .
" četrt leta . . .
. $3.00 . L 50 . 4.50 . 2.50 . 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
"GLAS NARODA ^haja vsaki dan iz-vzcciži nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA1*
t" Voice of the People")
rtouec eve^y dav, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.0C. Advertisement on agreement.
Za oglase So deset vrstic se plača. 3C entov.
Dopisi jrez pudpisa in osebnosti se M. natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po lion-.y Order.
Pri spremembi kraja naroCnikor
jrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali
le n&aiani, da hitreje najdemo naslov jiica. - Dopisom in pošiljatvam naied&te
"Gfai Naroda'* <J2 Greenwich Street. New York Citv.
Promet na Pacifiku.
fekmovanje g-Iede pridobitve kon-ti<».e nad prometom na Pacifiku postala bode tekom prihodnjih It-: še bolj živahno, netro je bilo dosedaj. Na ikodo Američanov so se tamkaj deloma udomačili nemške parniške dru&be in severonemšlki Lloyd namerava svojim tamosnjim i>ro£ram sedaj pridejati še šest nadaljnih parnikov in ustanoviti novo progo Yokohama-San Franisco. Ker so se Angleži na Pacifiku pričeli že umikati, ostanejo sedaj še Japonei s svojima parobrodil ima družbama Nippon Jusen Kaisha in Tayo Yu>en Kaislia. kteri obe dobivata od vlade podpo-ro; potem ostane >e ameriška Pacific Mail S. S. Co., po J. J. Hiliu ustanovljena parniška družba; ona, ktero vzdržuje Canadian Pacific železnica. Vendar pa izgleda vse ta;ko, da bodo imeli Japonci največje koristi od prometa na Pacifiku.
Iz Californije se namreč poroča, da Japonci nameravajo kupiti Pacific Mail Steam.-kih Company, k t ere <5 modernih parnikov pluje po Paein-ktt — z zgnbo. Tozadevna nakupna P"gajanja se že vrše. In aiko končno Japmei kupijo tudi oba velika parnima (Jreat Northern železnice — Dakota in Minnesota — potem so oni ji '-jx>darji Pacifika in večina naših pridelkov in izdelkov pluto bode na Orient japonsko zastavo.
Jai*>n-*.ca vlada ]*> možnosti podpi-i i';i /.v« tj svoje trgovinske mornarice i: >kn>a, da si prilasti ne le samo pro-
ni i Jupm.sk') in Zjedinjeniini državami. temveč tudi one med Japon-s,-; . in Indijo ter Južno Ameriko, ka-... že -eiiaj vozijo japonski j a miki, i:v..o da resn<• prete plovitbi starega ->.*'ta. kajti kmalo bode zavladala ja-p« :i-ka M.dnena zastava po svetov-nih morjih.
(Konec.)
Klanje v Sjedlcah.
Kedo i imet. > volil.
tru
kr
TTi<
je poslal vojake nad življenje e mesta Sjedlcc in kedo je da so brezobzirno j>obijali te-iste. oziroma čifute? Izzivanje Li iov od strani terroistov je bilo a\- gix>zno in oni niso zamegli več lati svoje jeze in svojega besa. :o je bila končna katastrofa neiz->■ a in ta je v Sjedlcah tudi na-a. Teroristi <v> javno napovedali ikoni uničevalni boj. Zavratni ■ilci j »reža i na vojake na stre-in na oknih. Jednega vojaka so ratno ustre.ili kakor psa in temu dedilo še več J" m-r. Besni od ' so višili vojaki svojo službo, pa-irali po *-i;oah in tako izvrševali »Ija svojih predpostavljenih po fali, namočenih z njihovo lastno .j"1- Zavesi, da proti za vratnim nl<m ne morejo ničesar opraviti, rala je jezo vojakov tirati do •ajno-ti. toda disciplina jim ni f>tiš*"ala osvetiti svoje umorjene to-
Toda kedo je kljub temu vojaikom dovolil osvetiti se T Generalni gtfber-nator Skalon je dal dovoljenje topni-čarjem streljati na hiše, iz kterih so čifutski teroristi streljali na vojake in s tem je prevzel velikansko odgovornost. Njega so teroristi že davno "<*bsodi;i" v smrt in najbrže ne bode svojej osodi. Da pa ta "obsodba" ni vpliv-ala nanj, ddkazal je s t<sn le svojo osobno srčnost, kajti za-vratnim morilcem ni dolžan odgovoril -<ti. Toda on je danes v očeh vse-tra »veta obtožen, kajti on ee ni ravnal po Stolvpinovih obljubah: da L-rozi ne bode odgovarjal e grozo.
A la guerre comme a la guerre I — kajti ako eifutske. bombe more, potem naj more i granate vojakov ■ Ji la guerre!
*■ LrEmancipazione*' je za skupno jmlitičuo akcijo, to je: za sporazum-Ijenje med Italijani in Slovani. Tako sporazumljenje smatra za koristno in celo nujno potrebno za obe narod-.ii - ti. Le šioda, da si je italijanski demokratični list ustvaril nekako čm-den ] >jm o predpostayah za tako spo-raziflnljenje. Mi da bi morai posnemali ustvaritelje reške resolucije, ki hočejo respektirati Istro kakor italijansko deželo! Na kratko in po slovenski povedano: mi naj abdici-ramo v Istri, mi naj žrtvujemo vso to pokrajino, ki pripada po dveh tretjinah našemu elementu! Ali so <ro-spodje fikolo tlEmancipazione'* res taki tujci v deželi, da jim ni pravnic znan ta narodopisni fakt?! A če jim je znan: kam, za božjo voljo, mislijo • i pišejo take absurdne insimuacijel Pr<*d par dnevi smo rekli na tem me-^Tu. da je za nas Si.ovenee in Hrvate, i\ snm maloštevilno pleme, vsaka dn-->a potenca, da moramo torej voditi najstrožji evidenci' vsoko dušo svo-in uveljaviti vso pažnjo in vso energijo, da se nam ne izgubi nijedna. Tu j>a nam prihaja naenlkrat italijanski demokratičen list z insinuaeijo, naj se v imenu sprave z Italijani odrečemo tisočem in tisočem duB, ki tvorijo dve tretjini prebivalstva jed-ne cele. tudi ]X) svoji geografski legi z.a nas -ila važne ^»krajine!!
To je žrtev, ki je ne položimo mi nikdar, ker je za nas sploh ni niikake kompenzacije za tako žrtev. Ali menda se ne motimo, ako si domnevamo, la tudi po umevanju iista "Eman-cipazione" bi morala biti žrtev za porazumljenje z Italijani še večja, veliko večja. "Emaneipazione" sicer ne omenja irecno Trsta. Toda po vseh antecedencijah, po vsem, kar se je diivslej pisal oz italijanske strani b vprašanju evetuelnega sporazum-ljenja med Slovani in Italijani, smatrati je ik akor g>tovo: Če demokratični list zahteva Istro kakor žrtev na oltar 11 skupne politične akcije", je s tem rečeno že impiicite, da moramo tudi tržaško ozemlje "respek-tirati" kaikor italijansko deželo!
Vprašamo sedaj: ako bi od naše lovensko-hrvatske grude imputirali IstP> in tržaško ozemlje — kaj nam ostane potem?! Kako v smisel bi melo potem sploh že "sporazumevati" se z Italijani?! Taikovo sporaz-umljenje mora vendar imeti kako do-očeno, konkretno nalogo! In list •Emancipazione" pravi sam, da svr-ha sporazumljenja bi bila: obramba kupnih interesov pred nemško nevarnostjo. A sedaj vprašamo: kje je isti naš narodni interes, ti naj bi ga ■ .čuvala skupna politična akcija pred nemško nevarnostjo, ako bi mi že v naprej slovesno izjavili, da nimamo braniti nikaikega nacijonalnega interesa ne v Istri, ne na tržaškem ozemlju.?!! Morda mislijo gospodje na Dalmacijo! Naj se ne delajo smešne. Dalmacija bode še najlaglje čuvala v. i j narodni hrvatsiko-srbski interes tudi brez skupne politične akcije z Italijani. Če so in morda še želijo tudi razsodni hrvatski in srbski pa-trijotje sporazumljenja z Italijani, jih gotovo pri tem ne vodi misel na samo Dalmacijo, ampak na ves kompleks hrvat si^o-srWko-slovenskega teritorija. ki naj bi ga i>o sporazumljenju ■-čuvali pred nemško nevarnostjo! Mi naj bi najprej žrtvovali svojo -nacijo-nalno eksistenco v teh pokrajinah, da bi ]>otem mogli skupno z Italijani braniti... kaj naj bi branili po'em z.a vraga?! Naj bi z Italijani sklenili * v skupno obrambo pod po-troji. vsled kterih mi — ne bi imeli več kaj braniti! V to, da se rešimo pred nemškim volkom, naj skočimo v italijansko morje, kjer naj utonemo!
Ne, taikih paktov ni sklepal še noben narod, ako ni že popolnoma degeneriral, ako ni že sam obupal nad seboj!
S svojo insinuaeijo o '' respektira-nju Istre" so nam gospodje pri "E-mancipazione" dokazali samo jedno: da se v njihovih glavah kaj čudno mešajo pojmi o naeijonalnih aspira-eijah in razmerah v teh naših krajih. Tako prav jx> — ita:ijansko nacijo-nalno!	Ed.
Vzroki protigrških izgredov.
Ne]xrsredni povod za preganjanje Grkov na Bolgarskem so daili grški konzuli sami, ki so na debelo tržili z grškimi srečkami, dasi je na Bolgarskem vsaka tuja loterija prepovedana- Toda Grki so mislili, da smejo na Bolgarslkem samovoljno teptati zakone. A najlepše še pride: dohodke srečk so porabljali za protibolgarske namene, posebno za podpiranje grških vstašikih čet, ki pobijajo Bolgare® v Macedoniji. Potem ni čudno, da je nastala v Bolgariji jeza proti Gikorn, ki uživajo tamkaj gostoljubje, v zahvalo pa zbirajo denar za uničevanje bolgarskega e.ementa.
Spor mui Bolgarijo in Rusijo ravnan.
po-
slika iz volitev na Madjars' em.
Pri zadnjih volitvah je hotel v Ča-koveu kandidirati grof Pavel Feszte-ties. K njemu sta prišlia v Budimpešto dva gospoda, ki sta se predstavila kot brata Adalbert in Viktor Csolnay iz Čakm-ca ter se ponudila za glavna agitatorja. Grof je ponudbo sprejel ter jima izročil za stroške 8000 Ikron. Ko pa je prišel v Čako-vec protikandidat Rakovsky, pričakala sta ga na kolodvoru ter se mn tudi ponudila za agitatorja, češ, da je grof Fesztetics umazanec, ki nič ne plača. In tudi Rakovsky jim je dal 8000 ikron. Grof Eeszteties je prekajena agitatorja prijavil sodišča, ki je jednega brata že zaprlo, dočim je drugi pobegmL
Po posredovanju bolgarskega diplo-maiičnega zastopnika v Petro gradu je spor med obema državama mirno poravnail. Bolgarski minister zunanjih zadev Petrov je podal potrebna pojasnila in zagotovilo, da bode bolgarsko ministerstvo v bodoče storile vse, da se ne ponove taka nespo-razumljenja. Vs.ed te izjave se je ruskemu diploma t ičnemu agent u v So ti j i naročilo, naj obnovi z bolgarsko vlado vse prejšnje zveze.
Nemčija proti Poljakom.
Pruska vlada se hoče v zatiranju Poljakov poprijeti novega nasilnega redstva. V ministerstvu notranjih zadev baje izdelujejo zakonski načrt, Iki bode dajal naselbinski komisiji v Poznanju in v Zapadni Prusiji pravico, vsako posestvo razlastiti- To je celo Poljakom sovražnim časopisom prehud poper in splošno dvomijo, tla bi bilo tako nasilje izvedljivo. Prvič ne dobi viada za tak korak dovoljenja od zbornice, v kteri imajo še vendar večino pošteni elementi. Pa t tuli nemški graščalki v poljskih pokrajinah bi se temu nprli, ker bi potem ne mogli od naselibinske komisije izsiliti visokih odkupnin za svoja zemljišča z grožnjami, da jih sicer prodajo Poljakom.
Češko-madjarsko zbliževanje.
Znani prijatelj (?) Slovanov, ogrski državni posdanee dr. Ko vacs se mudi sedaj na Češkem, da prouči češke razmere in kako bi se dalo pospeševati češko-madjarsko zbliževanje. Iz Prage je odšel v Liberec, da vidi, kalko se godi Čehom tam, kjer so v manjšini. V Pragi so mu priredili češki radikalei banket, na kterem je navdušeno govoril za svobodno češko državo.
V češki Besedi v Libercu je govo-il v ceščini proti pangermanizmu in zagotavljal Čehe popolnih simpatij >iri-ske neodvisne stranike.
Madjari nroti Slovakom.
Ogrski naučili minister grof Appo-nyi je sedaj že določil, v kterih župa-nijali se verske in komunalne šole podržavijo. To so velike županije, v kterih prebivajo Slovaki, kakor Požun, Nitra, Turec, Gemer, Tren-čin, Zvolen, Liptov itd. S tem hoče vJada zadati slovaški narodnosti smrtni udarec. Dosedaj se slovaške
doče na Ogrskem izdajati le madjar-^ke časo«pise. Predlog je bil z navdušenjem sprejet ter se je takoj brzo-javil just ičnemu ministru Polonyiju.
Nove Šolske naredbe v Rusi j L
V prejšnjem ruskem ministerstvu je bil sest a v. jen načrt za mre j en je ljudskih šol. Po tem načrtu bi bilo treba ustanoviti vsega skupaj 265,012 novih osnovnih šol. Tako bi bila vpeljana šolska dolžnost, ki bi vezala prebivalstvo cele Rusije. fV 1 A rl rža vo bi razde.ili v ta namen na šolste o-kraje. Sple bi morale sezidati šol->vke občine, a učitelje bi plačevala država. Najnižja plača bi znašala 390 rubljev, to je okoli *200. Za te plače bi
ron. Načrt so mislili predložiti dumi, a ta je zdaj razpuščena.
Sedanji nauč-ni minister namerava preosnovati v^ nižje Šolstvo. Na jednega učitelja -ne sme priti več kot 50 učencev. Obveznost šolskega obiska določajo organi mestne uprave, ako imajo za število otroik tudi dovolj
šol. Za vse novoustanovljene šole mora na učno ministerstvo prevzeti minimalne plače za učiteljstvo. Drur ge stroške mora nositi mesto ali občina. Najpozneje v 10. letih se namerava ]x> celi K u si j i uvesti splošna Šolska obveznost. V ta namen je dobilo na učno ministerstvo za leto 1907 kredita 5,366,380 rubljev, a od leta 190S do 1917 bodo znašali tozadevni stroški skupno 103,3tiG,3SU rubljev.
JAVNA ZAHVALA.
Ji potrebovali pno leto 205,550,605 Dragi dr. Leonard Landes,
New York. Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali.— Vaša zdravila so meni tako nucali, kakor ste Vi meni sporočili.. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dragi zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Terezija Jordan, Beach Park, Cleveland, O.
Jaz storim vse, da se doseže popolno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kožne bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bolan, naj piše ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo lGletno prakso na zdravniškem polju.
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N. Y.
Panteon ruske literature.
Ruska vlada se poleg vseh političnih neredov živo zanimlje tudi za umetnost. Nedavno je Ikupna Puškinovo knjižnico in jo namestila v pe-trogradski akademiji. Tam bode tako dolgo, dokler ne bode dovršen že projekt o van i panteon ruske literature, ki bode imenovan '1 Pušfkinov muzej". Tui se bodo nahajali vsi dokumenti za zgodovino ruske literature od Puškinovega časa do današnjega dne.
Panslavistična
propaganda na Ogrskem.
Madjari niso, kakor znano, nikoli v zadregi, kadar hočejo s kako pretvezo zopet pritisniti z madjarizacijo ne-madjarskih narodnosti. Jagnje božje, ki naj jemlje na-se vse nasilje Madjarov proti narodnostim, je navadno fraza o — panslavistični propagandi. Talka fraza v prvo nič ne stane, v drugo pa napravlja posebno pri Nemcih največji efekt.. Pansla-vizem je seveda grozna pošast, ki vzbuja grozo po vsej civilizirani Evropi. Kdor odpravlja to nevarnost, ta si pridobiva zasluge za — evropsko civilizacijo. In ker so Srbi, Slovaki in Rumuni na Ogrskem sami parrslavisti, je popolnoma opravičeno in zaslužno delo, da jih Madjari zatirajo in duše.
Tako tirajo Madjari v blato naj-sveteje pojme in jih onečeščajo s tem, da najvišje človeške ideale zlorabljajo v opravičen je svojega nasilja in azijatsSko-brutalnega nastopanja proti dragim narodom. Ti narodi so " panslavisti", torej nevarnost za civilizacijo; v resnici pa nimajo te sirote nič druzega panslavističnega na sebi, nego da ljubijo svojo kri in svoj jezik, in da se nečejo dati pogaziti kakor črv na cesti od njih, ki jih lvtonomne in cerkvene občine niso hočejo oropati vsega, kar je vsakemu
strašile stroškov za vzdržavanje šol, da se je v njih vsaj deloma poučevala materinščina. Iz podržavljenih ljudskih šol pa bode slovaščina popolnoma izginila.
Hočejo uničiti dunajske Oehe...
Nemški narodni svet je izdal imenik čeških obrtnikov in rokodeleev na Dunaju in svati Nemce, da bi pri njih ne kupovali. Ni dvomiti, da s tem mnogega dunajskega Čeha oškodujejo ali pa popolnoma uničijo. — Nemški narodni svet si že šteje v zaslugo, da je razbil češko slavno^t v Kufrsalonu, preprečil slavnosti cirilo-. metodijskega društva, izpodil iz dunajskih gostilen nekolilko čeških društev itd. Upamao, da češki narodni svet dunajski vzame češke obrtnike na Dunaju v varstvo in mnogim dragim mestom priporoči mesto Dunaj v izgled, da bi se tako v kratkem v poinein obsega uresničilo geslo '' S /o-ji k svojim.!"
Proti n emadj ar skemu časopisju na Ogrskem.
Pod novo 1' moderno *' vlado Kossu-thovo se godi nemadjarskemu časopisju hujše kot za časa liberalne vlade. Ni ga skoraj nemadjardkega časopisa, da bi ne imel naprtane kake tožbe zaradi veAeizdaje, šenvanja proti madjars k i narodnosti itd. Mnogo urednikov pa sploh sedi v ječah. Anton Bielek, urednik slovaškega lista "Ljudove Noviny'Iki izhaja v Skalici v nitranskem komitatu, ima že sedmi proces na vratu.
Sedaj so se začeli oglašati zastopi velikih župani j. Tako je municipij v Nitri nedavno zahteval posebne odredbe v uničenje nemadjarskega časopisja. T temevaiskem nranicipiju pa je bivši poslanec Avarffy predlagal,
človeku najdražje.
Tudi ravndkar pošiljajo Madjari v svet vesti, glasom kterih panslavistična propaganda na Ogrskem siilno napreduje. Izlasti slovaški listi da prinašajo članke, naperjene proti ma-djarski državni ideji, to je da bi bilo vse prebivalstvo na Ogrskem zma-djarizirano, da bi govorilo samo jed-•nim jezikom — madjarskim. Državno pravništvo da je uvedlo že ibakih dvajset tiskovnih procesov.
Namena, ki ga imajo te vesti, ni ga težko nganiti: opravičile naj bi pred svetom nove roparske napade na narodno eksistenco Slovakov, ki jih namera je za bližnjo bodočnost naučili minister grof Apponvi! Madjari hočejo Slovalke udušiti, in ker se ti poslednji branijo, so — nevarni panslavisti.
Kakšen je ruski car.
Bivši ruski prometni minister knez Hilkov je opisal nedavno v pariškem žurnalu "Matin" sedanjega ruskega carja, Nikolaja II. Knez trdi, da ima ear zelo liberalne ideje ter je prepričan o potrebi parlamenta. Nadalje piše "Rilikov:
"O carju si navadno napravlja svet popolnoma napačno sliko. Car je popolnoma zmožen za samostojne, odločilne sklepe ter jih tudi izvesti. To lahko potrdim jaz, ki poznam earja 14 let; dokler sem bil minister, sem ga vsak teden dvakrat obiskal ter ž njim delal. Car ni nikoli pokazal strankarstva. Da si razne zadeve predlagati ter jih odobri, ako jih smatra za prave, toda še le tedaj, kadar se mu na dolgo in široko razložijo. Car, ki je mlad in nekoliko eksalti-ran, ljubi narod in je pripravljen vse žrtvovati za državo. Narod ve to dobro, in celo revolncljonarji niso nikoli naperilo svojega maščevanja na
naj se vlada poeove, da dovoli v bo- ^^ temveč le na birokracijo. Edi-J
no, kar bi mu mogel očitati, je to, da prihaja preporedko v Petrograd. Tega jva je kriva edino le carica-vdova, ki se boji atentata na sina. Car sam I>a je -pogumen ter bi se izpostavil vsaki nevarnosti."
Proti podraženju voznine na železnicah v Nemčiji.
kjer so po avstrijskem zgledu dne 1. avgusta uvedli davefc na vozne listke, se je ustanovilo posebno društvo: '•'Zveza proti podraženju voznine na železnicah". Zveza je takoj nabrala nad 100,000 članov, ki so se zavezali, da se bodo ali vedno vozili v ni ž.jem razredu! ali pa celo v 4. razredu, ki ga ne zadene davek, in sicer toliko časa, da se davek zope t odpravi. Člani nosijo za medsebojno spoznanje posebne znake.
Boj za brke se bije po Italiji
Gre se za to, da bodo smeli v bodoče lakaji nositi brke istotako, kakor vsi drugi mož/ki. Pravijo, da je prepovedano nošenje brk in brade "veliko žaljen je človeštva sploh, neumen konvencijonalizem, zaničevanja vreden privilegij'
Škofi proti papežu.
Francoski škof v Avigonu je izdal {Kistirski list, v kterem izrecno obeta državi pokorščino v vseh njenih odredbah ter opominja tukli vernike, naj sledijo njegovemu zgledu.
Policijski štrajk.
V	Rimu nad sto policajev je zapustilo službo, ker se jim je že dovoljena predplača zopet odtegnila.
Turški vohun.
V	Sofiji na Bolgarsikem je dobila l>olieija v roke pismo, ki je bilo naslovljeno na turški komisarijat in ki opisuje bolgarske komunikacije na turšiki meji. Pismo je pisal urednik v bolgarskem in turškem jeziku pisanega časopisa, bolgarski rezervni častnik Jurukov.
slo v ©risk -> katoliško
Kje je JOSIP HRIBAR, po domače Martmovec 1 Doma je iz Krke na Dolenjskem. Pred petimi meseci je prišel iz Barbertona v Cleveland ter se pri meni zadolžil za $45 in ne ve se Ikam izginil, ne da bi preje poravnal svoj dolg. Omenjeni je velike postave, kostanjevih las ter ima kazalec na jedni roki malo spriden. Dela se boji. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj mi blagovoli niaznaniti njegov naslov. — Joseph Nosse, E. 55th St., N. E., Cleveland, Ohio.
(12-18—9)	SS
a
podp. društvo
-jr
svete Barbare
*a ZJedlnJene države Severn© Amerike.
Sedež: Forest City", Pa
■^feceporireno clrao a<> januarja 1902 -v	PennMVt h ff,
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAL AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bos 3, Moon Run' Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest Citv, Pa. n. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest Citv, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,"Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. * ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
V
PREPRIČAJTE SE SAMI!!!
Želi mo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso nio^rli ozdraviti( drnffl zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na poskušnjo, da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi se je mogoče popolnoma ozdraviti.
Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo.
Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proučaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let. On dela zdravila po predpisih Ijudij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-eavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kteriini se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj Loče delovati javno, da pomaga ljudem, kterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki.
Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo.
Kje^ je^ resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
S temi zdravili se človek gotovo ozdravi: trika zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih boleznij, kakor jih iinaje vi; a tudi Vi ozdravite.
Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil.
Naš zdravnik Vas ozdravi!

Vabilo na
PLESNO VESELICO,
ktero priredi Slovensko narodno mla-deniško podporno društvo (l Danica" št. 44 S. N. P. J.
dne 15. septembra t. 1. v dvorani sv. Alojzija v Conemaugli, Pa. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške $1, dame proste, pivo prosto.
Tem potom vlgudno vabimo cenjene rojake, rojakinje in vsa bratska društva iz Conemaugh in- dkolice, kakor tudi pevsko društvo *'Bled", da se te veselice mnogobrojno udeleže.
Za izvrstno godbo in dober prigrizek bode preskrbljeno.
Odfcor.
Nova knjiga za Slovence.
Izdala America-Europe Company po zakonih države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. A' tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so na pravljenj a zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh otseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovence v
AMERICA=EUROPE CO.,
161 COLUMBUS AVE..
NEW YORK, N. I.
POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodb« u francoske dec e U u doc« za kadi. Posodimo tudi potrebi! denar za izdelovanje dog. Ako imate dog e na prodaj, pilite nam, nail pogoji so ugodaL FRTEDLAENDE* ft OLIVEH OOm Shreveport. La.	P. O. Bex 60S.
Spominjajte se ob raznih prilikah nai« prekoristne družb* sv. Cirila iz Metoda ▼ Ljufljaalt Mal položi daz domu aa oltar?	d)
JOHN VENZEL, 1017 E. 52nd St., N. E., Clevsland, O. Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoči rojakom za izdelovani« in popravljenje harmonik. Delo n«r pravim na zahtevanje naročnikov. Cese so primerno nizke, s delo trpel* no in dobro. Cene tri vrstnih od |21 do |45. PloSže so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim i* od 145 do fcflO
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. in okolici
naznanjam, da j."1, za tamošnji okraj moj
; edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
1 4824 Blackberry Alley"
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer.
gm teplo priporočam.
Frank Sakser, m^tmmm^ i gfr n Vfr ■



Jugoslovanska
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. G larni t:, j.lik: JUBIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomo/ni tajnik: ANTON GERZIN, 30<5 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornetra odbora,
JI47S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B. x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, ITT. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaba, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chieago
Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in dni-je listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in m benem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GO rži: Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem družen Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Y>e pritožbe od sti-ani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4*324 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe.	B ______ ________ <_1
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Noi
PROŠNJA.
I rust'.o sv. Floranja želi pristopili k Jugoslovanski Kat. Jed-noti )>• >d št. 04 v South Range, Mich. Imena članov:
,T.i ob Banovec rojen 1878 cert. ~>4(i2 I. razred, Anton Mušie 1872 cert. 5403 I. razred, Josip Lašič 1871 cert. 5404 I. razred, Pavel Luka-nie 1S7S cert. 5465 I. razred, Martin A. Bačar 1870 cert. 5406 I. razred, Filip < "p 1872 cert. 5407 I. razred, .Josip Špehar 1SS2 cert. 5468 I. razred. Štefan Pleše 1881 cert. 5469 I. razred, Andrej Testen 1883 cert. 5470 I. razred, Leo Podbevšek 1809 cert. 5471 I. razred, Josip Švegel 1S79 cert 5472 I. razred, Ivan Verderbar 18S7 cert. 5473 I. razred, Mihael Pavlin 1^70 cert. 5474 I. razred, Valentin Starin 1889 cert. 5475 I. razred, Ožanir 1872 cert. 5470 I. razred, Fran Starin 1882 cert. 5477 I. raz-Mat. Kmetie 1SS8 cert. 5478 I. razred. Josip Gregorin 1881 cert.
razred. Mat. CibaŠ, k 1870 cert. 5480 I. razred, Ivan Cotman 1881 5481 I. razred, Marko Bukovec 1SG5 cert. 54S2 I. razred. Pavel Mav-> n 1SS0 cert. 5500 II. razred, Josip Majerle 1S81 cert. 5501 II. razred, Jurij šutej 1875 cert. 5562 II. razred, Ivan Gradišek 1S79 cert. 5563 II. razred, Ivan Brojan 18G1 cert. 5504 II. razred, Mihael Florjančič 1881 cert. 5505 II. razred. Društvo šteje 27 udov. Vsprejeto v J. S. K. Jed-noto 16. avg. 1900 jx>d Št. 04.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Mat. red, 5479 cert.
OROBNOSTi
KRANJSKE NOVICE.
Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 74 Ma-cedoneev, 50 Hrvatov in 30 Slovencev.
V Ameriko je hotel odpeljati neki jxi>estnik iz Jaške Martina Vukšiniča iz Grabrovega pri Črnomlju ia ara hotel na ta način rešiti vojaške suknje. Ni jim pa bila usoda mila. kajti ko sta hotela vstopiti v vlak in se odpeljati proti Gorenjski, ju je zadržal in naposled aretoval na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik.
Umrli so v Ljubljani: Marija Rem-žgar, delavka, 33 let; Ivarol Fuchs, računski podčastnik, 36 let; Matija Bodlaj. zasebnica, 65 let: Ludovik I* tunik. paznikov sin, 3 dni; Uršula Vaupotic, strežnica, 46 let; Franja Cerar, trgovčeva žena, 36 let; Marija Pavšler, dekla, 20 let: Marija Golob, perica, 42 let; Ana Schley, zasebnica, 82 let; Ivan Lulič, delavec, 57 let; Neža Ranguš. delavka. 20 let; Marija Kan, posestnikova žena. 4S let; Fran Pack, zidar, 28 let.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Uboj. Jakob Hladnik, posestnikov brat iz Spodnjih Pavlove, je bil
potem pa še na drugo oko. Čutil se je po -tej katastrofi jako nesrečnega, sovražil ljudi, ker si je domneval, da se mu zaradi njegove slepote posmehu-jejo; zato je iskal povsod prilike, da se nad njimi maščuje. Sovražil je tudi svojega gospodarja Jurija Čima-žarja, ker ga je večkrat kaj pokaral in ker je ta enkrat tožil, da mu nekdo denar jemlje; Perko je to sumničenje takoj nase obrnil. Sovraštvo do njega je pa doseglo svoj vrhunec, ko mu je < 'imažar očital, da mu klobase krade. Vedno je mislil, kako bi se nad njim maščeval; nameraval mu je hišo za žgati, kar je pa opustil, da ne bi požar uničil cele vasi, in ne bi bilo pri tem več nedolžnih ljudi prizadetih. Dne 24. julija zgodaj je šel Čimažar na njivo ajdo sejat. Predno je ne-da njegova žena v spremstvu starejše hčer ke kosilo možu na njivo, opozorila je pastirja Perka, ki je na vrtu krave pasel, naj bi nekoliko pozibal enoletno hčerko Tončiko, ki je ležala v čum-nati, ako bi začela jokati. Ko je bil Perko sam, šinilo mu je zopet v glavo, da bi gospodarju zažgal. Premišljeval je, kje bi dobil za to užigalic. Med tem otrok zajoka. Perko je opustil nameravani zažig in sklenil otroka umoriti. Šel je v čumnato, vzel krušni nož. zatipal otroka, nato ga je sunil dvakrat v vrat in enkrat v glavo. Krvavi nož je nato obrisal z roko in ga
22. julija t. I. na Rovih v hiši pri Cesarju blizu Kolovca. Tja je prišlo še j vtaknil v svojo malho. Oblekel se je več drugih fantov in deklet. Pili so j v svojo boljšo obleko, vzel gospodar-žganje in plesali, prepira ni bilo med jev klobuk in telovnik in pobegnil iz njimi. Proti mraku se je odpravila ( hiše. Okoli desete ure dopoldne sta se družba proti domu. Blizu Cesarjeve ( vrnila zakonska Čimažar domov. Ko hiše sta se jela Hladnik in kajžarjev . je stopil mož v čumnato, našel je otro-sin Jernej Kališnik nekaj med seboj j ka v zibeli v krvi; telo je bilo Še to-prepirati, oba sta se delala korajžna,, plo, a življenja ni bilo več v njem. cc'<. da se dmg drugega ne bojita. Te- ( Kdo da je storilec, je bilo takoj jasno, mu je Lila. posledica, da sta se udarila, Drugo jutro so pri Kranju orožniki da je močnejši Hladnik Kališnika | aretovali Perka, ki je dejanje takoj
odkrito priznal. — Perko je bil hudodelstva umora krivim spoznan ter obsojen v smrt na vislicah. Obsojen je mirno poslušal.
Nepoboljšljiv tat. Še ne 20 let stari Janez Kržišnik, delavec iz Žirov, je bil že večkrat radi tatvine kaznovan, in ker je znan kot vlaeu-gar, oddan je bil že dvakrat v ljubljansko prisilno delavnico. Le štirinajst dni je služil pri Francetu Rebolju v Dražgošah, kteremu je izmaknil za 26 K 40 vin. raznih reči ter ž njimi pobegnil. Dne 28. junija je izvršil v Topolu zopet tatvino in Mariji Dob-nikar iz zaklenjene skrinje vzel šestnajst kron gotovine, dva zlata prstana in nekaj moške obleke, last Alojzija Dobnikarja. Dva Jni preje se je ntihotapil na Verjn v hišo Reze Bukove ter ji vzel knjižico z vlogo 1431 kron 56 vin., njenemu možu pa par nesreča, da je oslepel, najprvo na eno, čevljev. Kržišnik je hotel v Ljubljani
dvakrat zapored vnrel ob tla. Pri drugem padcu je bil Kališnik po svojem nasprotniku z odprtim nožem dvakrat sun jen, in sicer enkrat v glavo, kjer mu je bila predrta lobanja, kar je povzročilo krvavitev levih možganov, drugi sunek je dobil na tilniku. Težko poškodovan je Kališnik obležal in dne 18. avgusta vsled zadobljenih ran u-mrl. niadnik zagovarja dejanje s silo-branom. — Po daljšem posvetovanju so porotniki pritrdili vprašanju zaradi prekoračenja silobrana in sodišče ga je obsodilo na štiri mesece strogega zapora.
Slepec umoril otroka. Na zatožni klopi je sedel še ne 24 letni Jernej Perko, pastir v Orehovljah zaradi hudodelstva umora. Perko je bil od svoje mladosti pri Čimažarjn kot rejenec. V mladosti je bil priden in marljiv, pred 8 leti ga je pa zadela
Prvi in ed ini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©)
Zdravimo vse plucne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^ vratne, krvne in kožr.e bolezni, mrzlico, revm&tizens, je tik o, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z cropejsko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem Jj jB p redpisu. Kecept je vsakemu bolniku na vpogled. W	Govori se slovenski in hrvatski.
£	Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer,
sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 1» zjutraj do 3 popol.
THE WORLD S MEDICAL INSTITUTE,
3« EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y
s posredovanjem nekega neznanega krojaškega pomočnika po Francetu Levcu, zidarskem pomočniku, 800 K dvigniti iz posojilnice, češ, da je knjižica last ICržišnikove matere. Leve se je v to navidezno udal, pa le zaradi tega, da bi zrelega ptička ovadil, kar je res drugi dan storil. Kržišnik tatvine skoraj do cela priznava. — Jan. Kržišnik je bil hudodelstva tatvine krivim spoznan in obsojen na šest let težke ječe; po prestani kazni se bo oddal v prisilno delavnico.
PRIMORSKE NOVICE.
Nasilen klepar. V Trstu je klepar Franc Košuta na cesti mučil in pretepal deklo Cecilijo Kralj, ker ni hotela ustreči njegovi pokotnosti. Suro-veža so zaprli.
Zblaznel je med delom na polju 30-letni Anton Bremic od Sv. Lucije na Goriškem. Prepeljali so ga v biaznico v Gorico.
Mater umoril in sebe končal. Upokojeni orožnik Franc Baher v Bovcu je bil velik pijanec, vsled česar ga je mati večkrat zmerjala. Da naredi konec temu življenju, je v soboto umoril mater, nato pa še sebi prerezal vrat. Našli so ga mrtvega.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Taka je hvaležnost sveta! 281etni hlapec Jožef Letonja in 201etni posestnikov sin Anton Maher sta pila v Poberžu pri Mariboru v gostilni vsak zase. Ko je bilo treba plačati, je Letonja trdil, da je že plačal. Ker se je bilo bati pretepa, je Maher plačal za tovariša, nakar sta odšla. Na poti je pa nastal med njima prepir, v kte-rem je Letonja Mahe rja tako osuval z nožem, da je težko ranjen obležal.
BALKANSKE NOVICE.
Srbija. Odposlanstvo srbskih trgovcev je prosilo ministra financ Pa-čuja, naj se skoro sklene trgovinska pogodba z drugimi državami, ker je trgovski položaj skrajno neznosen. Paeu je izjavil, da je treba pred vsem trgovinske pogodbe z Avstrijo, za kar pa so se razmere zelo poslabšale. Av-stro-Ogrska sklene pogodbo le pod uvetom posebne vojaške koncesije. —
V	Kruševcu so izvolili novega poslanca Milutina Pavloviča, ki je pristaš vladne stranke.
Bolgarsko-ruski nesporazum, ki je bil nastal s tem, da je povzročila bolgarska nezaupnost pri ruski vladi nezadovoljnost, je poravnan.
RAZNOTEROSTI.
Koliko se porabi kruha na svetn.
Statistik Sunborg je izračunal, koliko kruha pojedo posamezni narodi. Do leta 1870 so bili na prvem mestu Francozi, kojih vsak je povprečno pojedel na leto 258 kg kruha. Potem so prišli Danci z 250 kg, Belgijci z 240 kg, Nemci z 201 kg, Rusi s 173 kg, Avstrijanci s 155 kg. Najmanj kruha je pojedel Portugalec, namreč 102 kg.
V	zadnjem desetletju se je stanje spremenilo ter poje največ kruha Danec, namreč 287 kg, za njim pride Belgijec z 274 kg, Francoz z254 kg, Nemec z 230 kg.
Vojna nči varčevati, vsaj na Japonskem se je to uresničilo. Do koncem leta 1904 so namreč Japonci naložili v bankah 22,750,494,960 K prihrankov, t. j. za 5200 milijonov več kakor v letu pred vojsko. Razen tega so se tudi vloge v poštni hranilnici, kamor vlagajo svoje prihranke večinoma le delavski sloji, pomnožile za 20 milijonov kron. Sploh pa je Japonska v zadnjih desetih letih sledeče napredovala: narodni dohodki so narasli od 1,90,340,040 kron na 054,933,-800 K. število tovaren se je pomnožilo od 1287 na 2848, izvoz se je pomnožil od 272,224,340 kron na 643,067,220 kron, uvoz pa od 234,963,900 kron na 977,076,020 K.
Izstopi iz socijalne demokracije. Moravska Ostrava. Iz soc. demokra-ške zveze "Union" je v zadnjih dneh tu izstopilo nad 1000 članov, ravno tako je v Vitkovicah 600 kovinskih delavcev tej soc. demokraškej zvezi pokazalo hrbet. Znani voditelj stavk in blagajnik Kollarcz je pred dnevi defravdiral 500 kron. Bivši vodja soc. demokratov Soukop je izdal brošuro v češkem in nemškem jeziku, v kteri sedanje voditelje dolži podkupljivosti in korupcije in poziva delavce k izstopu iz socijalno-demokraške organizacije.
Najbogatejši jockey na sveta je
Stern, ki je v službi Edmunda Blan-ca, zakupnika igralnice v Monte Carin in lastnika velikih konjaren. Stern dobiva letne plače 60,000 frankov za to, da pri dirkah jezdi Blancove ko-
nje. Ako pa se Blancovi konji ne udeleže dirke, jezdi pa konje Maurica Ephrussia ter dobiva za to zopet 20 tisoč frankov na leto. Razen teh 80 tisoč frankov dobi vse honorarje in posebne nagrade dirke. Tako je n. pr. 1. 1904 zaslužil 17,000 frankov, a star je bil šele 21 let. Splošno se cenijo vsi negovi letni dohodki na 200,000 frankov.
Ženske na švicarskih vseučiliščih.
Na šestih švicarskih vseučiliščih je bilo v preteklem semestru vpisanih 1518 žensk, in sicer 480 v Brnu, 399 v Lausanne, 343 v Ženevi, 270 v Cu-rihu in 14 v Baselu . Na vseučilišču v Freiburgu ne sprejemajo žensk, te-muč se prepuste le kot slušateljice. Izmed vseh teh žensk pa je bilo le 140 domačink, do<-'m jih je bil 1378 iz inozemstva, in sicer 1247 iz Rusije, 40 iz Nemčije in 87 iz drugih držav. Nad polovico vseh vpisanih slušate-ljic je študiralo medicino, namreč 973, dočim je bilo v modroslovnem oddelku 333, v naravoznanskem oddelku 174, in v juridičnem 36.
Fakirji. Znano je, da so indijski fa-kirji najbolj fanatični verniki na svetu, ki si nalagajo prostovoljno razne telesne muke, da bi bili enkrat vredni uživati rajska blaženstva. Skoraj vsi fakirji leže na goli zemlji na deskah, iz kterih štrle dolgi žeblji, seveda morejo tako ležati le nekaj minut. Drugi se sploh nikoli ne vležejo, temuč spe stoje. Neki fakih je dvanajst let tako delal, potem je ovil roke okoli glave ter ni več vzel z glave. Nohti so mu tako zrasli, da so mu šli skozi roke liki žeblji. Končno je umrl v ognju, ko je hotel iti preko petih, na Čast solncu gorečih kresov. Mnogi fa-kiri se zareko, da drže celo življenje roke kvišku. V tem položaju ostanejo toliko časa, da roke otrpnejo ter so mrtve, da se ne dajo več nizdol spustiti. Govori se, da je neki fakir vzel v usta nekoliko zemlje in slakovega semena, a ni odprl ust poprej, da je seme pognalo bilke (?). Nekteri fakirji napravijo dolga potovanja s trdno skupaj zvezanimi nogami in z raztegne nim vratom, da komaj dihajo. Najvztrajnejši pa so fakirji, ki se usedejo na breg kake svete reke ter tako presede celo življenje, ne meneč se za zimo ne za vročino ne za nadležni mrčes. Dogodi se, da se jim v laseh in bradi naselijo celi roji mravljincev. Čudno je le, kdo pita prismojene lenuhe.
FRANK S. BATJDEK, 342 Reed Street, Milwaukee, Wis.
Sprejema naročnino za "G.as Naroda" ter upravlja vsa druga posla.
V zalogi ima razne zabavne in poduči j i ve knjige.
Vsim rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Ako ste bolni, slabi ali v nevoSji?
Na svaki način sanio oni zdravnik, kateremu so dobro zmiiie vso človeške bolezni,
trpljenja in slabosti i
ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših molih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni iu po celein svetu znami in slavni :
Dr. E. C. COLLINS Medica! Institute,
edini, kateri zamore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje m bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni iu prsni kašelj, bluvanje krvi mrzlico, vročino težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu] rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onunije (samoizrabli-evanja), šumenje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste iu rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na materniui i. t. d., kakor tudi vse ostalo notranje m zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse
tzijrie spolno bolezni nioskc in ženslio.
..	! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav-
ljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo.
Tudonašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah iu nogah, JOŽO PERN AR,
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti.
VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind.
Bo* 212.
Richmond, W. V a.
Ozdravljena:težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. KUMOR,
10113 Commercial Ave.. Chicaso. 111.
Ozdravljen : Rheumatizma in
stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, Box5i Boston. N Y.
Ozdravljen: Dispepsije In želodčnega katarja. MILOŠ IiAVRNIC,
A. V. S. Co. _Ltadville. Colo.
Ozdravljen: prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVIČ,
23 River Bank,	Kansas City. Kans.
Imamo še na stotine dragih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naeukrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! Pred no se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prasajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki mso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne znake bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastonj ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov •
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	AEW YOHK? IV- Y,
potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja,—^ - ~ -
Kedorhoge osobno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 pred poldnem do s popoludne. — ob nedeljah in praznikih od to do i.
Ozdravljena: ooležni v prsih želodčnega tata; ia te2k£E6dihanja in bolezni srca.
MICHALINA MOKRAWICKA,
•15—5th Street, Passaic, N. J
Za vsako hišo*
koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
nik "
HI A J 75 cent.
Dalje:
artiika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, lcafreno olje, kolmež, U-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pri poteč, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40tb Street Brooklyn, N. Y.
Zlata ura in verižica zastonj
in brezplačno fountain pero.
Pravo črno gumijasto pero *'Para" ki je jamčeno, je izdelano iz kovine in dobro pozlačeno z 14k zlatom. Dobite ga v krasnej škatlji z napolnjevalno čevjo. Taka peresa se prodajajo povsodi po $2.00. _	Pošljite nam Vaš naslov
in 50c. in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po lOe. komad; ko to prodate za $2.50, obdržite si 50c. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaže. Moška ali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo jeden cent. Žensko bisirno pero, ali verižica in križ namesto fountain peresa- mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino.
CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 1«3L
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Sla?nemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND 8T
To je prva in jedina slovenska go stilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz borno pijače in finim prigrizkom ter dobrimi smod kami
Pogovorite se z menoj lahko po do inače; telefon štev. 2213—M lows 'Phone.
Obeevalni jezik: slovensko, hrvat dko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. rt. j ako m toplo priporoča
Anton Flori, lastnik gostilne
NAZNANILO.
Slovensko katolisfeo podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtvemkom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo inesečnino na nefoterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; L tajnik: Cefkuta Louis, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell Street, Allegheny; delegat: Vollk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsburg. — Odbor: Borštnar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Povše Nik., 28 Tell Street, Allegheny; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šercelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Aveniue, Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.
Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo IL tajniku: Josip Cekuta, 34 Villa St., Allegheny, Pa.
Rojakom na znanje
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- v nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja-
mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. $
Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker ' je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
Napratljati žganje in likerje ni težko.
Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; ♦ tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- : čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa i Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi 5 morali izdati, plačate le 20 centov.
SPRIPFVAI O Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 juniia jrixiVDVALU 1 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav- • nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat.	f
Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.	f
Kdor še ne pozna tega dobrega in finepa izvlečka "Orosi," mu pošlerr.o • v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja:
1 liter Chartreussa
1 liter Pelinovca
mi v
• 1 liter slivovke
I 1 „ 'Vlahova	1 „ Konjaka	1 „ Ferneta	t
, 1 i, Maraskina	1 ,, Brinovca	1 ,, Absinta
1 „ Kimljevca	1 „ Ruir.a	1 „ Anisetta.	*
12 litrov (3 salone) samo za ti-J dolarje.	(f
Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako 'j se delajo razna žganja.
Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- 'v koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja.	i
nadaljh prodajamo
vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. Prodajemo zdravilno milo za lišaiasto kožo in razne prišle na njej; naše l milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago Z iz telesa.
Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.	!f
Pišite nam ZEuplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju.	'(
I Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- č ko bolezen.	v
Pisma in vse poizvedbe naslovite na	f
(f
AMERICA-EUROPE COMPANY
161 COLUMBUS ATE.,	NEW YORK, X. Y.
fi
Tudi ako je hiia, t kterej prebijte, U tak* majhma, je t njej vedno dami j m Sidro Fmb Ezpellar ptott in droge bo-p» 5»ta S
Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
ZAHVALA.
Tem potom izrekamo najiskrenejo zahvalo vsim, kteri so kaj darovali ■za društveno zastavo, Iktera je bila dne 3. septembra t. 1. blagoslovljena. Darovali so: Marija Rahotina $20, Helena Bovha $5, Jera Podpeenik $3 in neimenovani $1. Skupno $29. Bog jim povrni I
Odbor društva sv. Martina št. 44 J. S. K. J. v Barbertonu, (11-12—9)	Ohio.
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y.
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje paro b rod De listke, ttilkarte) za razne prekomorek« Črte.
V zalogi ima veliko število m-bavnih in podučljivih knjig.
"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
1 9
(Nadaljevanje.)
"Pes smradljivi!" vzklikne on. "Ali naj bodem jaz, kteri udari?"
On dvigne pest, jaz pa odgovorim:
"Lt- udari, če se ne sramuješ, toli-i nekoga, kteri se ne more braniti. Vi govorit« tukaj o zaslišanju in pravici? Ali je to zaslišanje in pravica, če človek nt.- sme povedati, kar ve? Kako se zamoremo braniti? Ali je to sploh mogoče, če nam obetate, da nas do krvi pretepete, če spregovorimo le j.'dno b» -odo več ? Inču-čuna posluje kot krivičen sodnik. On stavlja vpra-anja tako, da nas morajo poi-ubiti naši odgovori; drugih odgovorov ne smemo dajati. Če hočemo imvedati resnico, ktera bi nas rešila, se nas ustavlja in >e nam žuga - trpinčenjem. Taee_a zaslišanja in take pravice ne rabimo. Kajši preeej začnite s trpinčenjem, ktero ste nam odmenill Vi ne bodete -li>ali od nas niti najmanjšega z«liha nad bolečinami."
'•Tn utT!" se zasliši občudujoč ženski glas. Bila je Winnetouvova sestra.
•TlT. ufT. nn!" za klice 7.:i njo več Apacbov.
p,.-„m je. kar Indijanci vedno spoštujejo in priznavajo eelo nad njih ™ovra ni,i: zato torej ti vzkliki občudovanja. Jaz nadaljujem:
"K.. - m prvič zagledal Inču-euno in Winetouva. mi je reklo srce. da -la poL-umna in pravična moža, ktera bi mogel čislati in ljubiti. Toda jaz ^em s.- iiiotil. Nič nista boljša od drugih, ker poslušata glas lažnika in ne .ust it a - ■ a .lan. Sam Hawkensa ste ugnali; mene pa ue brigajo vaše n, !., z;,!! i. i;. -11. vsacega. kteri ustrahuje vjetnika. ker se ne more braniti. I)a sem prost, bi govoril popolnoma drugače z vami."
♦ ♦p,.s ti mi praviš la/.njivee!" kriči Tangna. "Jaz ti zdrobim kosti!" Z-ralii jiiiško \ roke in jo zavihti, da bi me udaril s kopitom; kar pri--koei Wit netou, ira zadrži in pravi:
"Ki.»w:uški glavar naj ostane miren! Ta Old Shatterhand je govoril elo drzno, a jaz strinjam v nekterem ž njim. Inču-čuna, moj oče in nad-Javar v^eli Apachov, naj mu da dovoljenje, da vse pove, kar ve." ^
Tangua m' je moral pomiriti in Inču-čuna se odloči, da ustreže želji svojega sina. Pristopi bližje k meni in pravi:
"Old Shatterhand je kot roparska ptica, ktera še tedaj kljuje, ko je že vjeta. Ali nisi Wiunetouva dvakrat pobil? Ali nisi mene omamil s tvojo pestjo?"
"Ali »em naredil to prostovoljno? Ali me nisi ti prisilil?" "Prisilil?" vpraša začudeno.
"I)a. Mi smo x- hoteli udati brez boja, a vaši vojniki niso poslušali i -a, kar smo jim reklu Napadli so nas tako, da smo se morali braniti, mia vprašaj dotičnike, ali smo jih samo ranili, dasi bi jih zamogli usmrtiti, ti >ni.. be.'al i, da nam ni bilo treba nikogar raniti. Nato prideš ti in me na-Itadeš, ne da bi pazil na moje besede. Jaz sem se moral braniti in bi te bil i.diko zabo« lel ali ustrelil, a sem to samo omamil. V tem pride Tangua, kiowaski glavar in ti hoč-e vzeti skalp; ker nisem tega privolil, se je začel I .»je vat i z menoj, a sem ga jaz zmogel. Nisem ti torej rešil le življenja,
..jipak tudi skalp. Potem ko---."
"Ta prokleti coyote laže, kot bi imel sto različnih jezikov!" zaknči
Tangua jezno.
"Ali je res laž?" ga vpraša Winnetou.
"Da. Moj rdeči brat Winnetou upam da ne dvomi nad resničnostjo
mojih besedij."	_ ^	_
"Jaz sem prišel zraven. Ti si ležal nepremično in moj oče tudi. To
>o ujema. Naj Old Shatterhand nadaljuje!"
"Jaz sem torej premagal Tanguo, da rešim Inču-čuno; kar pride Win-i etou. Ker ga nisem videl, dobim o.l njega udarec s puškinim kopitom, .'.t ri ]>a ni zadel moje glave. Winnetou me je sunil z nožem v usta in skozi zik: nisem torej mogel govoriti in mu nisem mogel povedati, da ga imam .id in da hi bil ra.l njegov prijatelj in brat. Bil sem ranjen in imel otrplo
•	.ko; t.-da kljub temu sem ga premagal; ležal je omamljen pred menoj prav lak > kot Inču-čuna; oba bi bil lahko usmrtil. Ali sem to naredil?"
"Ti I »i bil to vendar naredil, toda .rihitel je neki apaški vojnik in to [►►bil kopitom," dostavi Inču-čuna.
"Ne. tega bi ne bil naredil. Ali niso prišli ti trije bledoličniki, kteri , / n mm K i j privezani h kolom, prostovoljno k vam in se vam udali brez boja? ,.li bi bili to naredili, da so smatrali vas za sovražnike?"
••(> >.. t«, naredili, kor so sprevideli, da no morejo ubežati. Zato so •..	iKunctnejše, če s.1 uda jo. -laz priznavam, da je v tvojih besedah
1 i <;oro vrjel; toda ko si omamil mojega sina Winuetouva ,)!•>:■'•. liisi bil prisiljen k temu." "Gotovo."
"Kako to?"
"Wle.l pi- vi.lil Sti. Mi smo to hoteli rešiti. Vidva sta kre]>ka vojnika n bi bila prav gotovo braniia; pri tem bi pa bila ranjena ali celo ubita. \> Ml o hol,. i jiie;»i*« .'".ti: zato sem pobil Wiunetouva jaz, tel*? so pa preina-rali moji trije tovariši. Upam, <la vrjameš zdaj mojim besedam."
"La/.i, nič dnizega kot same laži!" zakliče Tangua. "Jaz sem prišel zraven, ko te je bil ]->bil. Xe jaz, ampak on ti je hotel vzeti skalp. Intel .-eni ga zadržati, a zadene me njegova roka, v kteri stanuje menda . • !•; i. i:udobni duh; njej se ne more nikdo upreti, niti najmočnejši mož ne." Obrnem >o zo|>et proti njemu in pravim preteče:
"l>a. nikdo ji no more nasprotovati. Jaz jo samo uporabljam, ker ne : aram prelivati človeške krvi; toda kadar se bodem zopet boril s teboj, ae :ečem več 7. roko, ampak z orožjem: potem ne odneseš zdrave kožo. To ai , a pomni!''
"Ti z menoj bojeval?" se posmeline on. "Mi te sežgemo in tvoj pepel na vse strani razpršimo!"
"Jaz mislim, da ne. Jaz bodem prej pro3t kot ti misliš in bodem pot«n zahteval obračun od tebe!"
"Tega lahko dobiš.: ti ga že dam. Jaz želim, da se kmalu izpolnijo voje be-ede. Potem se bodem rad bojeval s tel>oj, ker vem, da te sterem r prah."
Inču-čuna naju prekine in pravi:
"Old Shatterhand jo zelo drzen, če misli na prostost. Naj pomisli, ko-iko slučajev je navedenih napram njemu; če se jih tudi nekaj oprosti, ne more to vplivati na koneeni izid. On je le trdil, ne pa dokazal."
"Ali nisem pobil Rattlerja, ko je streljal na Winnetoura in zada! Klekih-petnuf Ali ni to dokaz?"
"Ne. To %si naredil lahko iz drugih vzrokov. Ali imaš Še kaj povedati?"
"Zdaj ne; mogoče pozneje."
"Povej zdaj. mogoče ne bo.leš nič več mogel pozneje povedati." "Ne, zdaj ne. Če bodem hotel pozneje govoriti, bodete poslušali, ker
•	i Old Shatterhand človek, kterega besede bi se zametale. Jaz molčim Kdaj, ker sem radoveden, kakšno obsodbo izrečete."
Inču-čuna se obrne od mene in pomigne. Precej pride več starih vojni-kov in posede okrog treh glavarjev v posvetovanje. Pri tem se je trudil Tangua na vse moči, da obsodbo kar mogoče poostri. Medtem pa smo imeli asa dovolj, povedati si medsebojna mnenja.
"Radoveden sem, kaj bodo apekli," pravi Dick Stone. "Kaj posebno ;>*n>etriftgfc gotovo na."
"Jaz sem prepričan, da so gre za naSo kožo," dostavi Will Parter. "Jaz tudi," godrnja Sam Hawkens. "Ti adutje itak ničesar ne vrja-
•	<vo. pa naj jim jh>vc človek, kar lioee. Vi sploh niste slabo povedali, Sili .Jaz *em se Inču-čuni lo čudil."
"Zakaj?" ga vprašam.
"Ker je vas pustil toliko časa blebetati. Meni je pa takoj usta zaprt, ko sem jih hotel odpreti."
"Blebetati? Ali mislite to resno, Sam?" "Da."
"Hvala za ljubeznivost!"
"Blel>etanje imenujem vsako govorjenje, ktero nima uspeha, Se m m motim. Uspeha ste pa toliko imeli kot jaz."
"Jaz mislim drugače." «4 Tofla brez vzroka !''
"Ne. ampak z dobrim vzrokom. Winnetou je govoril od plavanja; 4» '■"i bila sklenjena stvar; zato mislim, da so bili v zaslišanju nalašč »trogi, da nas zastražijo. Bodba pa bode vsekakor mnogo milejša!" "Sir, ne domišljajte si! Ali mislite, da nam bodo dali prilflfo m plavanjem?"	^
(Dalje prihod* ji J.)
V slučajih nesreče
izVijenja vdor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-
Tiketi-
tl^ V vseli lekarnah po 25 in 50 centov.
F.AD. RICHTER&CO.
215 Pearl Street,	New York.
Parniki Austro-Americana-črte:
Francesca____13. septembra opoldne.
Georgia......26. septembra opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Kroonland. .15. sept, ob 2. uri pop. Vade rl an d. .22. sept. ob 8.30 zjutraj. Finland____29. sept, ob 2. uri pop.
V Hamburg:
Aug. Victoria. .13. sept, ob 12.30 pop. Graf Waldersee..22. sept, ob 7.30 zj. Amerika----27. sept, ob 1. uri pop.
V	Rotterdam :
Noordam----12. sept, ob 10. uri dop.
N. Amsterdam 19. sept, ob 5. uri zj. Statendam. .26. sept, ob 10. uri dop.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New
Yorka.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
BR.ZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Ha vre :
La Lorraine. .13. sept, ob 10. uri dop. La Touraine. .20. sept. ob 10. uri dop. La Savoie..27. sept. ob 10. uri dop.
V Bremen:
Kaiser Wilhelm II.
18. septembra ob 5.30 zjutraj. Kronprinz Wilhelm
2. oktobra ob 6. uri zjutraj. '.
VHamburg:
Deutschland. .20. sept. ob 6. uri zjutr. Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - Črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
GLAVNA SLOVENSKA
IBIXILglCP II POSOJIL
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg lo,
n .sproti minske c rkv * sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih ol restnje po
lo/
"2/O
to je od vsacih 100 kron 4 K HO vin., in fdcer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vi ži
bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vlož e knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica št ..je 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistvga premoženja. Ti člani jamčijo, vs e.I registrirane ne«.mejzaveze zav da, s e I m svojim premoženjem za vloge, tako da se kake iz«ul>e ni I at i. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se mis'i po-vn.iti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v t-lu-vensko hrauilnico v Ljubljano, s čeim.r se ob\ aru je nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedue.u to dobro, da mu ta t.ikoj obresti r ese. Naslov je to:
GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
v Ljufc>lj£tni, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Gompagnle Generale Transallampe.
|Francoska parobrodna družba.j
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO:
^La Provence" na dva vijaka.................14,2oo ton, 30,000 konjskih moči.
"LaSavoie" „ „ „ .................12j(MH( f) 25,<KI0 ,
"I a T nmiif"	.n ... n	______"
"La Lorraine" „ "La Touraine" ,, "L'Apuitaine" „ "La Bretange"... "La Chamqagne" "La Gascogne" ..
12,fM>o
.. 10,000 .. 10,000 . . 8,000 .. 8,000 .. 8.0"O
25,< m »o 12.niii»
1 »;.-•< o
0,00'• 9,000
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča 6t. i2 NortkHiter, ob Morton St., N.Y.
♦LA LORRAINE La Bretagne
•LA TOURAINE *LA SAVOIE La Gascogne
Parnika z
13. sept. 1906 *LA PROVENCE	4. okt. 1906.
15. sept. 1906.-LA LORRAINE	11. okt. 1906.
20. sept. lv)0t> La Bret aim e	13. okt. 1906.
27. sept. 1906 «LA TOURAINE	IS. okt. 1906.
29. sept. 1906.*LA SAVOIE	25. okt. 1906.
zve/do zaznamovani imajo po dva vijaka.
JV1. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
F^VRINIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM,
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKIIIT PIJOSTOIŽ M KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R t Zli EDA.
flj * odpluje iz New Yorka dae 25. septembra.
o/|]duje i; X»'\v Vnrkjt »tu« IG <»ktobra.
odpluje \v Vorka i!n»- 30. oktobra.
OLiav UiUn

m
. , TILT0XIA, SLAVOXI i in PAW0XIA so parniki na dva vi. Jaka. Ii parniki s> nap uv jeni po najn »ve jH^m \roia iu y. ' - - - i le 11, ni za t ret ji razred. JEDILA so dobra in p®uiko-n trikrat na d n ,-ri mizi i »ost rez na.	1
Vos n e listke prodaj jjo j»oobiašc-ni ft^entj- in
The Cunard. Sieasiip Co., Lffl,
^'^EAPOLIS:	CHICAGO:
I2& ^tiite St. Guaranty Eiuiilcilr^. C>T LearfcornSt 21=24 STATE ST., NEW YORK.


BANČNA PODRUŽNICA
FR. SAKSER CO. I SLOVENSKA
6104 St. Glair Ave. N. E. Cleveland, 0.
POŽIUJA NAJHITREJE
— DENAR V STARO DOMOVINO =
C. kr. postna hranilnica izplačuje vse vsote.
KUPUJE IN PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR
PO DNEVNEM ICURZU.!
Sprejema denarne vloge ter jili nalagra v zanesljive hranilnice ali posojiluiee j o4in4A# o. bresti. Vsak uložnik di>bi izvirno hranilno knjižico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u-loge na hranilne knjižiee in daje posojila uanje.
^PRODiUH PAROBRODNE LISTKE^__
sa razne parobrodne družbe ]»o izvirnih cenah* Kdor od rojakoT kupi v Clevelandu listek za p»rnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter odpelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev-«me se fidi vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo truda in denarja.
Sprejema naročila na
GLAS NARODA, KOMARJA
in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski po. s«l spadajoča d?Ia.
GOSTILNA -:- -:-
Kdor hoč biti ditro io p ^tnopstrefen, naj se obrae na podružnico, g ^ gg
KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL)
V CLEVELAND U
-: JE -.-
Vi
Geo. Travoikar-ja
-6102 St. Clair Avs., N. E.
GEINE INIZKE.
PRIŠTINO VINO
od 50e. do $1.25 gal
Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri I Vas v sili ne poznajo.
MmNMBilCAI UP
Re^ulurnl potni p«rnikl

FRANCESCA'* odplujo 13. septembra. "SOFIA HOttENBERG" odpluje 3. okt.
vozijo mt<j New Vorkom, Trtttom in f^ko.
Najpripravnejsa in najcenejša paiolrcdna frta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Totniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., Ntw York.
''URiHiuwp'inmpiiif JI nyr fTF'

Telefon 2034.
Frank. Petko?§ek
•	214-118 Market Street. Waukegan, III.
priporoča roj ako* rvoj
^SALOON, ^
■s
► v kterem vedno toči sveže plTO, dobn Tina in whiskey, ter i
*	ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNI« k»a vedno sveže groce- ^
rije po nizkih cenah.	(
Pošilja denarje v staro don)ori»# selo hilro in ceno; v < zveri je z Mr. Frank Sakserjem y Unr Torkn.

AUMi