_tetrtek ta velja s peátaioa trei ali * Mar*»®™ s pnjjfrajsni laé* 32 ata. idrf tria na dom za «a pustimo to. Njegovo ime je na posebni način zvezano z gasilnimi društvi na Murskem polju, on jim je oče in zgodopisec. Bilo je menda leta 1881. Obiskal je deželno razstavo v Gradcu. Kar je tu videl, tozadevne vtise opisal je v «Slovenskem Gospodarju«. Tam ga je med ostalimi predmeti zanimalo orodje, kakršno rabijo požarne brambe. Vozeč se po žitorodnem polju domov, opazoval je v neki vasi blizu Gradca gasilno spravišče. Navdala ga je misel: Ako je nemški kmet lahko gasilec, zakaj bi to ne mogel biti tudi slovenski kmet in kmetski sin. Dozdaj so namreč gasilska društva bila znana samo med gospodskimi mestjani in tržani. Ti so imeli svoj «Feuerwehr«. Mladi mož je svojo zamisel razodel v Posojilnici v Ljutomeru, takratnemu načelniku, sedaj od leta 1908 v Bogu počivajočemu Kukovcu. Gospod je zadevo vzel na znanje. In uspeh? Posojilnica je obljubila za snovanje gasilnih društev med kmetskim prebivalstvom denarno podporo. Prvo društvo s poveljnim jezikom slovenskim, ustanovilo se je v občini Cven— Krapje—Mota. Dandanes je gasilstvo razpreženo po celem okraju, združeno v lastni Zvezi prostovoljnih gasilnih društev v političnem okraju Ljutomer. Zveza je ob svoji 15 letnici dala kovati speminske kolajne, za dvajsetletnico gasilstva je rojak s Cvena, gospod Vladimir Pušenjak, v lični knjižici društveno zgodovino sestavil po zapiskih Josipa Karba, tajnika Zveze, ob 25 letnici društvenega obstanka je deželni odbor naklonil častno kolajno vsem še živečim, od začetka poslujočim 27 društvenikom za 35 letno zaslužno delovanje v stroki gasilstva; na Krapji—Mota—Cven je bilo odlikovanih deset. Zveza je leta 1930 svojega tajnika imenovala za častnega člana. Nedavno je tajništvo prevzela mlajša moč. Dosedanji tajnik je še duševno in telesno krepak. V tem stanju ga dobri Bog ohrani tudi po sedemdesetletnici! Novice od Sv. Kriia pri Ljutomeru. V lljaševcih so za kapeio dobili nov zvon. Tega giasilca ob času vsakdanje molitve, ob sprevideronju bolnikov in oznanovalca smrtnih slučajev je g. župnik slovesno blagoslovil in ob enem zbranemu občinstvu povedal primerne nauke. — Letos je 35 let, odkar ima naš kraj pošto, začela je poslovati leta 1889, istočasno kakor pri Malinedelji. Z novima uradoma so razbremenili pošto v Ljutomeru, ki posluje od leta 1836. Pri sosednjem Sv. Juriju so pošto dobili leta 1873, v Radencih pa 1885. Danes so sponameščeni po raznih krajih nabiralniki,in po župniji raznaša pošto sel. Imamo tudi po-"♦f>ie: telegrafično, telefonsko, železnično. Torej znater prometni napredek. — V Starivesi je umrla blaga žena M. Krajnc. Oplazila jo je po levi strani života kap, ostala je pri zavesti, a čez teden dni zaspala v Gospodu. Svetila ji večna luč! Dne 25. februarja so v hiši imeli »gostüvanje«, dne 10. sušca pa »karmine.« Kako že reče stavek: Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti! Iz ormoškega okraja. Okrajna posojilnica v Ormožu je začela razpošiljati po okraju svojo bilanco za preteklo poslovno leto 1923. Proti temu ne bi imeli prav ničesar, ako ne bi skušala na podlagi zgodovinskih dejstev med narodom širiti mnenje, kakor da posluje še vedno po istih smernicah in na isti podlagi, kakor nekdaj. Nekoč so v tej posojilnici sodelovali po večini naši odločni narodnjaki, dočim vidimo danes v njenem odboru in nadzorstvu samo najbolj zagrizene liberalce vseh ban'. Ker pa čutijo, da se jim že majejo tla pod nogami, so izkopali še blage pokojnike, da jih držijo kot svitel ščit pred seboj in da zakrijejo s tem svojo delovanje. V uvodu k bilanci pravijo: »Pod prvotnim načelstvom gg.: Leopolda Petovar, Franca Gom- ! zi, Ivana Kolarič, Jakoba Zadravec, Štefana Pernat, AIo£a i Miki, ter nadzorstvom gg.: Ivana Kočevar, Ivana Bohanec, j Ivana Veselic, Mihaela Školiber ter Franca Zabavnik, je | stopila zadruga v življenje ter leto za letom vršila vestno svojo zadružno nalogo, pred vsem pa je bilo opora našim ljudem v tistikrat težkem nacijonalnem boju proti našim narodnim n «prijateljem.« Vprašamo, koliko pa je bilo med naštetimi liberalcev? In sedaj našteva pokojne člane in pravi dobesedno: »Pod vodstvom vseh teh uglednih mož (podčrtali mi), kakor tudi pod sedajnim načelstvom (pod-i črtali mi) zadruga ni spremenila najmanj e (podčrtali mi) že uvodoma naglašenih smernic svojega plodovitega dela ter vrši vedno in povsod svojo zadružno in kulturno misijo.«. Ako bi se zbudili iz večnega spanja blagi pokojniki, ki so ustanovili in nadzirali prejšnjo okrajno posojilnico ter tudi videli sedajno gospodarstvo, »zadružno in kulturno misijo« n. pr. ob času zadnjih občinskih volitev v Ormožu, ko s« je kar razsipaval denar, pa ne v smislu težkega »nacijo-nalnega boja«, bi si mnogi želeli nazaj v hladni grob. Težko so nam šle te besede izpod peresa, toda tako čifirt-skega izrabljanja idealnega delovanja in stremljenja blago-; pokojnih mož še menda ni doživel naš okraj. In zato s» | morajo narodu odpreti oči. Novice 12 Sv. Bolfenka pri Središču. Na fašensko ne-: deljo smo imeli kar tri veselice. V šoli je uprizorilo naše ; marljivo bralno društvo s pomočjo orlovskega odseka dve | gledališki predstavi: »Petelin« in »Začarane gosli.« Obe i igri ste krasno uspeli in mladim diletantom želimo še vec ; takih uspehov. Veselica se je tudi v denarnem oziru prav 1 dobro obnesla in šola ter ubogi otroci so dobili lep delež | od vstopnine. — V gostilni Zabavnik je imela požarna bramba svojo veselico, ki je bila itudi precej dobro obiska-j na, akoravno se je opažalo, da so nekateri maloštevilni požarniki zapustili svojo lastno veselico ter šli rajši k tretji : prireditvi v gostilno Ran, kjer so se zbirali orjunci in soko-I laši. Tem požarnikom moramo pač reči, da ne razumejo I napisa: »Kdo trpi, ne vprašamo, kjer gori, pogašamo!« Požarna bramba je pobirala prispevke pri vseh občinah in po celi fari in vsak je rad dal, sedaj pa hočejo nekateri razbiti to ustanovo v škodo vseh Bolfenčanov. Ustanovitelji požarne brambe so imeli blag namen. — Zadnji sneg je napravil take zapreke, da še niti lovski tati niso šli iz hiše. Pravijo, da je eden bil zadnjič obsojen na petdnevni ričet in 1000 dinarjev globe, ker je streljal uboge zajčke brer dovoljenja in pasoša. Iz Visol ob vznožju Pohorja. Če jo mahneš iz Slov. Bistrice skoz Gor. Bistrico in po okrajni cesti proti Tin-' ju, si čez četrt ure v Visolah. Visole, to čudno ime, nekateri bi mislili, da tukaj ljudi obešajo, pa to ni res, naš kraj takorekoč visi na vznožju Pohorja in odtod to ime — Visole. čeravno nimamo bogzna kako imenitnega imena, pa ne bi menjali s komur bodi. Imamo lepe vinograde, v katerih zraste prav dobro vino. Lansko let» sicer nismo veliko pridelali, ker nam je toča prej obrala, pa kar je bilo, je bilo boljše, kot leta 1922. Delo na» zastaja v vinogradih, zdaj bi že pridno kopali, pa še za rezati imamo veliko. Presneta zima) mrazi nas in dolgo nas ne zapusti. — Umrl je v ^Visolah obče spoštovani posestnik Andrej Pliberšek, po domače Lebrt, bil je večletni občinski svetovalec in načelnik krajnega šolskega sveta, skrben gospodar, pridobil si je precejšnje premoženje, katero je razdelil svojim otrokom nekaj dni pred smrtjo. Pomagal je rad drugim, če je le mogel; kako priljubljen je bil, je pokazal njegov pogreb. Njegovi sorodniki, občinski odbor z županom in nešteto ljudi ga je spremljalo na zadnji poti. Na grobu mu je govoril slovo č. g. župnik tinski, vsi smo bili ginjeni do solz. Zloraba božje poti. Iz Starega trga pri Slov. Gradcu j poročajo: Vsak petek v postu se vrši v romarski cerkvi | na Gradu pobožnost, ki se je udeležujejo božjepotniki i od blizu in daleč. Tako tudi minuli petek. Po opravil« ! je gospodinja Neža Vitrih od Sv. Antona na Pohorju kupovala pred cerkvijo semena. Pri tej priložnosti ji je neznan uzmovič izmaknil denarnico z več ko 4000 Ki Treba je pač previdnosti, ker ravno božja pota zlorabijo brezvestneži za svoje tatinske posle. Novice ¡2 Pameč pri Slevenjgradcu. Kakor zvemo, pri-| de k nam za župnega upravitelja č. g. Ivan Schiffrer, do-| sedaj župnik v Sežani pri Trstu. Ker je zvest ostal svojemu i narodu, ga je italijanska ohola nestrpnost pregnala iz kra-| jev, ki jim je posvetil nad 30 let svojega__Cerkvi in narodu [ posvečenega življenja. Prepričani smo, da ga bo vdana ljubezen Pamečanov odškodovala za vse bridkosti, ki jih je moral prestati od oholih Italijanov. — V minulem pustnem času je tukajšnja dekliška Marijina družba izgubila dve vrli članici. Roza Voniš se je poročila s sobnim slikarjem Gaš-parjem Pernat; Marija Močnik pa, prednica Mar. družbe, iz znane krščanske in narodne hiše Vrbnjakove, je sklenila zvezo za življenje z mladim gospodarjem Antonom Hovnik na Selah. Dal Bog mnogo sreče! — Na dan zad-i nje poroke pa nam je zopet živo v spomin poklicala nagla in neprevidena smrt komaj 37 let starega gospodarja Pavla Lorenci, p. d Pogač, resnico, kako se v človeškem življenju menjata sreča in nesreča. Ko je trebil led raz mlinsko kolo, se mu je spodrsnilo in kolo mu je zdrobilo glavo. Našli so ga mrtvega. Zapušča ženo in dva mala otročiča. Pijanost vzrok smrti. Iz Velenja poročajo: Pri tukajšnji graščini Herberetein je bil zaposlen kot kočijaž Josip Bre-čič. Vračal se je proti domu v objemu vinskih duhov in kolovratil po ledeni poti. Spodrsnilo mu je, padel je po ledu tako nesrečno, da je radi padca kmalu za tem umrl. Sleparji in hazardisti. Po deželi se pojavljajo razne ig-I ralnice, ki na videz zelo nedolžno izgledajo, a so uravnane na prav nevarne igre, na pravi hazard, kjer se ljudi oguli do zadnjega beliča. Tako so v okolici Ljubljane prijeli orožniki nekega Dalmatinca, ki je prav predrzno obiral lju di. Imel je čisto enostavno igro s 6 kegeljčki v dveh kolobarjih. Na vsak kegelj se je stavilo poljubno in kegeij. ki ga ni podrl prt, je dobil svoj zastavek dvojno. Od po-četka je pustil premeteni hazardist, da so nekateri dobili. K igri pa sta navzoče goste vabila dva dogovorjena tovariša, ki sta igrala in dobivala. Seveda so šli ti dobitki v skupno blagajno, vzpodbudili pa so nevedne navzoče, da so začeli pridno igrati. In zgodilo se je, da je ta čedna družba obrala večkrat naše ljudi po raznih krajih na prav občutne eneske, Ko so jih pripeljali v Ljubljano, se je pa glavni obtoženec pri preiskavi zaničljivo nasmejal, češ, kaj pa mi morete, jaz imam dovoljenje, da smem to igro igrati javno, samo da se javim na županstvu in da plačam takso. In res je pokazal hazardist dovoljenje notranjega ministrstva, da sme igrati to igro, samo da se javi in »zaplati takso.« To je vendar nekaj čudnega. Pri nas se navadna hazardna igra, ki je še vrh tega poštena, strogo kaznuje, tu pa se dovoli hazardna igra, ki omogoča brezmejno izkoriščanje našega prebivalstva v Sloveniji. — Taka igralnica je bila tudi do nedavno več tednov na mariborskem Glavnem trgu, pa jo je mestni magistrat konečo le prepovedal, ko je bilo več siromašnih ljudi obrano do zadnje pare. Tudi mariborski slepar in hazardist se je skliceval na vladno dovoljenje za svojo »obrt.« Takih in podobnih sleparjev se klati še mnogo po deželi in zato — pozor! Mladostni samomorilec. V Ljubljani stanuje v železniškem vagonu rodbina strojevodje Perhavec. Dne 17. t. m. se je mlajši sin Alojzij, ki je bil učenec 4. ljudskošolskega razreda, obesil. Fant si je zadrgnil zanko okrog vratu, stopil na stol, nato stol izpodmaknil in obvisel za vrv. Ko je dospela njegova mati v vagon, je bil fant že mrtev. 50Ietnica zagrebškega vseučilišča. Včeraj na Jožefovo je slavilo zagrebško vseučilišče svojo 501etnico. Sestavil se je velik odbor, kateremu pripada tudi zagrebški nadškof dr. A. Bauer in veliko število najodličnejših osebnosti na Hrvatskem, ki bo započel energično akcijo za zbiranje velikega narodnega darila za zagrebško vseučilišče, da bo moglo dopolniti in izgraditi svoje znanstvene naprave. To akcijo bodo razširili tudi na Jugoslovane v Ameriki. Univerza sama pa bo izdala ob tej priliki krasen spominski almanah, ki bo obsegal poleg natančne zgodovine zagrebškega vseučilišča tudi najrazličnejša znanstvena dela hrvatskih vseučiliških profesorjev. Po vsi Hrvatski so ta ian slovesno praznovali. Strašen ?ločin 681etnega starca. Hudo je za ženo, če je mož ljubosumen, še slabše pa je pri tem, če je mož že zelo star. Če se starcev loti ljubosumnost, naravnost pobesnijo, kar nam dokazuje slučaj kmeta Jovana Tešiča iz Vinice na Hrvaškem. S svojo ženo, ki je kakih 20 let mlajša od njega, je živel dolgo časa v najlepšem miru in slogi. Ko pa je mož prekoračil 60. leto, ga je začela mučiti ljubosumnost, ker je žena še vedno izgledala mlada ter so se moški radi ozirali za njo, dasi se ona za nje ni zmenile.' Ljubosumnemu možu pa je bilo to dovolj, da je jel sumiti v njeno poštenost. Celih osem let jo je mučil s svojim sumničenjem, da je ženi že vse presedalo ter je nazadnje možu v resnici povedala, da ga je varala, samo da bi enkrat utihnil z večnim pikaniem in zbadanjem. To je po bilo seveda za ljubosumnega preveč, zgrabil je nož ter ga zasadil ženi v prsi. V smrtnem boju je žena možu povedala pravo resnico, da mu je bila vedno zvesta ter je bilo njeno priznanje nezvestobe zlagano z namenom, do bi že enkrat prenehal z Ijifboaumnostjo. Po tem priznanju je žena izdihnila in vse kesanje ter jokanje nesrečnega starca je bilo zastonj. Javil se je sam orožnikom ter skesano priznal svoj zločin. Kako je s slavonskim razbojnikom čarugo? Razboj nik Čaruga je še vedno s svojimi tovariši v verigah in v osijeških zaporih. Osiješko sodišče razglaša, da se bo začela glavna obravnava proti Čarugi in tovarišem kma lu po Veliki noči. Preiskovalno sodišče se sedaj ukvarja z izkopavanjem onih žrtev, katere je ustrelil čaruga iz lastnih — tolovajskih vrst ter jih zagrebel v slavonskih gozdovih. Čaruga je sam na karti pokazal preiskovalnemu sodniku, kje ja zakopan ta ali oni tolovaj njegove družbe, ki se je na ta ali oni način pregrešil proti predpisom roparske družbe in bil radi tega takoj na licu mesta ustreljen in pokopan. Velika železniška nesreča. Dne 14. t m. sta trčila na progi Niš—Knjaževac osebni in tovorni vlak. Pri tem se je več voz popolnoma zdrobilo. Strojevodja in kurjač osebnega vlaka sta bila ubita, 10 oseb je bilo težko ranjenih. Pri železniških nesrečah smo metvda že dosegli žalostno prvenstvo na svetu, sramotno je pa to, da se že leta in leta govori o trohnelih železniških pragih, a da vlada nič ne stori in da prometni minister samo železniške cene rvi-šuje ter železničarje stiska. Prlcki! Ali ste našli v kakem listu tako lepo opisano in opevano vašo ljubo Prlekijo kakor v »Našem domu«, št. 3. Opisal vam jo je živahno, resno in šaljivo, a vedno duhovito dr. Antonij Biserjamski. če hočete brati svojo slavo, ki gre z »Našim domom« po celi Sloveniji in se med naše koroške in primorske slovenske brate, naročite si mesečnik »Naš dom« pri upravi »Našega doma« v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila. Stane celolno samo 12.50 D. A hitro, ker naklada 3. štev. Že pohaja. Št. IIj pod Turjakom. Pri g. Vrhnjaku v Pamečah se je v veseli družbi nabralo za tukajšnji orlovski odsek 185 D. Vsem darovalcem, posebno pa g. Verhnjaku se odsek najtopleje zahvaljuje z željo: Bog vam povrni. Dijaški kuhinji v Celju so darovali 330 D na pogrebu veleč. g. Fr. Sal. Cizeja, duh. svetovalca in župnika v šmartnem pri Velenju zbrani duhovniki kot spomenico blagemu duhovniku. Gostija šipec— Repnfik v Rajnkovcu je darovala Dijaški kuhinji v Mariboru 141.50 D. Prisrčna hvala! Na gostiji Zorjan—Sulek v Frenkovcih pri Ormo- žu se je nabralo za Dijaško kuhinjo 41 D. Prisrčna hvala. Iz & marina pri Velenju. Pogrebci na pogrebu veleč, g. Cizeja v Šmartnem so nabrali za Društveni dom 320 K mesto venca na grob pokojnega predsednika izobraževalnega društva v šmartnem pri Šaleku. Istotako namesto venca na grob veleč, zlatomašnika g. Cizeja so darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru po 100 D gg. Josip in Marija Demšič ter Rihard Tischler v Velenju. Prestrašen je zamorc popihal, Ker mislil, da ga vrag naštrihal. Po časnikih pa zdaj se bere, Da »Zlatorog« zamorce pere! GosgoMyo. VINSKI TRG. V Sloveniji «o cene neizpremenjene. Letnik 1922 se prodaja po 18 do 20 K, boljše blago od 22 do 24 K liter. Letnik 1923 od 22 do 25 K, boljše kakovosti pa po 24 do 28 K, sortirana vina od 30 do 36 K. Na Hrvatskem stane vino letnik 1922 12 do 14 K, mestoma tudi 14—18 K. Na zboru vinogradnikov v Zagrebu se je splošno opažalo, da še ne vemo ceniti dobrot posameznih vinarskih okolišev, ampak da še mečemo vse v en koš. Vse se sodi po »Mali-gandu«, kakor da bi konje kupovali po kilogramu. Najslavnejša renska vina svetovnega slovesa nimajo n. ipr. toliko maligenda, kakor kak boljši Banatčan in vendar se plačujejo stokrat dražje. V konjih in vinu še leži nekaj več, kakor samo teža. Precejšen del žalostnega položaja našega slovenskega vinogradništva leži morda v tem, da smo se požidovili na podlagi maliganda in da ne čuvamo dovolj lastnega tipa. — V Dalmaciji so vinske cene neizpremenjene. Beograd porabi precej vin iz okolice in cene so nekoliko poskočile. Oddaljeni kraji, ki še trpijo vsled neugodnih prometnih zvez, pa nimajo kupcev. Konsolidacija notranjega vinskega trga na podlagi zadrug spojena z natančno statistiko zvezano z ustvaritvijo tipa dotičnega vinskega okoliša je prvi pogoj za uspešen razvoj vinskega trga in za izvoz naših vin. Upajmo, da bo novo ustanovljeno društvo slovenskih vinogradnikov ščitilo vinogradnike in da ne postalo igrača v rokah veletrgovine. Naše odbornike v pokrajinski zvezi pa prosimo, da pazno zasledujejo te smernice v prid slovenskim vinogradnikom. V Avstriji stanejo vina letnika 1922 7000—13.000 aK, letnik 1923 9000—15.000 aK. Vinske cene so tam tudi po naši valuti mnogo višje nego pri nas. V Čehoslovaški stanejo navadna vina letnika 1922 4—5 čK, letnik 1923 5—7 čK. Na Madžarskem so vinske cene vsled padca valute silno poskočile. Vse hoče kupiti, a nikdo prodati. Najslabša vina stanejo 2000 mK, boljša 4000—6000 mK. — Splošno 6e govori, da so vinske trte kljub ostri in dolgotrajni zimi dobro prezimile, ker je les dozorel in je bilo tudi dovolj zertieljske vlage. Mrzlo vreme zavlačuje rez in kop, toda upajmo, da bo kmalu bolje. Nevarnost uvoza italijanskih vin v naše kraje odstranjena. Na opetovano posredovanje poslancev Jugoslovanskega kluba, naj vlada pri sklepanju trgovinsko-carinske pogodbe z Italijo zaščiti naše vinogradnike in naj nikakor ne dovoli nikakega uvoza vina iz Italije v Jugoslavijo, je minister za trgovino izjavil dne 12. marca poslancu Žebotu, da naj bodo vinogradniki mirni, ker bo na italijansko vino tako visoka uvozna carina, da bo vsak uvoz tujega vina v naše kraje absolutno nemogoč. Glede desetka pri prevzemanju posestev med živimi sorodniki, kakor tudi za slučaj smrti na številna vprašanja še enkrat sledeče pojasnilo: Ugodnost, da se desetek pri cenilni vrednosti do 2,000.000 kron ne plača, velja samo v slučajih, kadar oče (mati) umre in zapusti svoje premoženje otrokom. Ista ugodnost velja tudi za slučaj, ako otrok umre in zapusti svoje premoženje staršem. To velja pa samo za slučaje, ako so dotičmi umrli po 15. nov.1923. Samo v teh slučajih se ne plača nikakega desetka. Prvotni sklep, da veljajo te ugodnosti tudi za slučaj, ako umrje zakonski mož ali žena in tudi za slučaj ko prevzemajo otroci pe-sestvo po živih starših, so Pašičevi vladinovci v finančnem ministrstvu kar na lastno roko črtali. Poslanca dr. Hohnjec in Žebot sta pri ministrstvu poljoprivrede posredovala, naj se da dirkalskemu dru- štvu v Ljutomeru podpora za prirejanje dirk. Minister je obljubil, da bo nakazal primerno svoto. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 14. t. m. se je pripeljalo 191 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 225—250 din., 7—9 tednov stari 275—325 din., 3—4 mesce stari 500 650 din., 5—7 mescev stari 1000—1125 din., 8 —10 mescev stari 1325—1500 din., 1 leto 1750—1850 din., 1 kg žive teže 17.50—21.25 din., 1 'kg mrtve teže 25—27.50 din., koza komad 175—225 din. Razmerje med cenami v Zagrebu in po drugih mestih Jugoslavije. Vzamimo mesto Zagreb kot podlago glede cen. posameznih življenjskih potrebščin in z označbama + (več} in — (manj) bomo pokazali, kako so nekateri predmeti po drugih mestih naše države v primeri z zagrebškimi cenami dražje ali pa tudi cenejši. Govedina: Zagreb 26—30 din., Celje 24—26 (— 3), Maribor 22-27 (— 2), Novi Sadi 24—27 (+ 3.50), Ljubljana 22—26 (— 4), Sarajevo 18 —22 (— 8), Varaždin 23-24 (—4.50), Zemun 22—26 (_ 4). Teletina: Zagreb 27—30, Celje 30—33 (+ 3), Maribor 25—28 (— 2), Novi Sad 30—32 (+ 3.50), Ljubljana 27—29 (— 0.50), Sarajevo 16—30 (— 5.50), Varaždin 24 (— 4.50), Zemun 24—28 (— 2.50). Svinjina: Z^reb 34.50, Celje 32.50 (— 2), Maribor 35 (+ 0.50), Novi Sad 37 ( i- 2.50), Ljubljana 30—35 (— 0.50), Sarajevo 35—40 (+ 3). Varaždin 30 (— 4.50), Zemun 32 (— 2.50). Slanina: Zagreb 35; Celje 41 (+ 6), Maribor 37 (+ 2), Novi Sad 55, Ljubljana 35, Varaždin 37.50 (+ 2.50), Zemun 36 (+ 1). Salo: Zagreb 36.50, Celje 41.50, Maribor 31» (+ 2.50), Novi Sad 36 (— 0.50), Ljubljana 36 (— 2.50), Varaždin 42.50 (+ 6), Zemun 38 (+ 1.20). Mast: Zagreb 42.50, Celje 42, Maribor 39.50 (+ 2.50), Novi Sad 38 (— 4), Ljubljana 40 (— 2), Sarajevo 44 (+ 2), Varaždin 45 (+ 3), Zemun 40 (— 2). Mleko: Zagreb 3.75, Celje 1.50, Maribor 3.75, Novi Sad 3.75, Ljubljana 3.75, Sarajevo 5.50 (+ 2), Varaždin 3 (— 0.50), Zemun 4.50 (+ 1). Jajca: Zagreb 1.75, Celje 1.50, Maribor 1.75, Novi Sad 1.25, Ljubljana 1.25, Sarajevo 1.25, Varaždin 1, Zemun 2.25. Fižol: Zagreb 7, Celje 8, Maribor 6, Novi Sad 7.50, Ljubljana 7.50, Sarajevo 8.50, Varaždin 6, Zemun 8. — Krompir: Zagreb 1.75, Celje 1.50, Maribor 1.25, Novi Sad 3.50, Ljubljana 1.25, Sarajevo 2.75, Varaždin 1.25, Zemun 2.50 din. Tržne cene za živila v Beogradu. Beograd, 13. marca. Naše bralce in bralke bo gotovo zanimalo, kake so sedaj cene raznim živilom in potrebščinam v Beogradu. Tu sta dva trga za živila: »Veliki« na Kalimegdanu in »Mali« v Njegoševi in Studeniški ulici. Zanimivo je, da so prodajalci glede cen več ali manj dogovorjeni. Posebni glasniki z velikega trga javijo cene na mali trg in obratno. Včeraj so bile cene sledeče: Goveje meso I kg 20 do 24 din., svinjsko meso 25 do 36 din., iagnječje 30 do 35 din., prekaje-no svinjsko 38 do 45 din., telečje 22 do 26 din., slanina (špeh) 33 do 38 din., čista mast 40 do 42 din., goveji loj 22 do 26 din., ribe (scmovdna) 40 do 50 din., ribe (smič) 30 do 60 din., osnaženi piščanci 32 do 38 din., piščanci živi 1 par 40 do 60 din., purani 1 komad 120 do 150 din., 1 liter mleka 4 do 6 din., surovo maslo 1 kg- 75 do 80 din., domači sir 1 kg 15 do 20 din., jajca 1 do 2 din., fižol 1 kg 8 do 12 din., krompir 2.50 do 3.50 din., jabolka 8 do 16 din., orehi 14 do 17 din., suhe slive 8 do 12 din., leča 10 do 12 din., pekmez 10 do 14 din., karfijol 22 do 26 d., rdeča pesa 4 do 6 din., koleraba 8 do 9 din., kislo zelje 5 do 6 din., zelje v glavah 4 do 5 din., hren 10 do 20 din., čebula 3 do 5 din., češenj 9 do 12 din., drobna čebula 12 do 14 din., redke v 4 do 6 din., rmeno korenje 3 do 4 din., špinača 10 do 14 din., koruza 3.50 do 4 din., pšenica 4 do 5 din., ječmen 4 do 5 din. —t. ŽITNI TRG. V naši mlinski industriji je zavladala precej huda kriza, ki se čimdalje bolj občutno pozna na žitnem trgu. Kmetje bi radi imeli za žito takoj denar, bančni kredit je pri nas zelo visok, mlini pa tudi ne posedujejo dovolj gotovega denarja ter je mnogo podjetij ustavilo obrat. Izvoz še vedno ni mogoč. Izvoz koruze je prenehal vsled mogočne konkurence argentinskih izvoznikov. Italijanska mo ka konkurira z našo v lasmi naši državi. Kljub temu pa v Bački in v Banatu cene ne popuščajo, celo poskočile so v zadnjem času za nekoliko par. Vzrok je, da kmetu vsled obče draginje ni mogoče žito ceneje dati, ako si hoče nakupiti ostale za življenje potrebne stvari. Cene žitu so približno sledeče: Moka nularica v Bački 525—540 din., črna moka -za kruh po 325—330 din. Pšenica izkazuje izredno slab promet. V Bački se dobi po 330—340 din., v Slavoniji pa po 330—350 din. Koruza se je v ceni očvrstila kljub prenehanju izvoza. Bačka koruza je po 247—250 din., slavonska in srem ska pa po 260—265 din. Ječmen kupujejo le pivovarne in sicer po 325 din. •Oves slavonski 260, bosanski 250 din, postavljen na vagon. Otrobi 100 kg 200 din. ARBORIN. Na našem sadnem drevju se pase od rane pomladi do pozne jeseni toliko raznih živalskih in rastlinskih zajedalcev, da ni čuda, ako so dobre sadne letine bolj redke in da je tudi ob navidez dobrih letinah razmeroma tako malo sadja, ki bi bilo brez madeža, kakršno edino ima vrednost v sadni trgovini. Žal, da se naši, sicer napredni sadjarji baš za zatiranje sadnih škodljivcev tako bore malo menijo. Kako vse drugače je v tem oziru v drugih sadjarskih deželah, kjer se porabi vsako leto v to svrho na vagone raznih sredstev in preizkušenih pripomočkov. Zato pa opozarjamo vse sadjarje, da začnejo tudi v tem oziru napredovali, da ne drže rok križem, ko vidijo, kako gospodari po sadnem drevju nebroj sovražnikov, ki se neovirano razmnožujejo in leto za letom v večjem obsegu uničujejo dragocen pridelek. Ker pa naš povprečni sadjar ne utegne, da bi podrobno zasledoval in zatiral posamezne škodljivce, je posebno važno, da uporablja kako sredstvo, s katerim zadene in uniči ali vsaj izdatno ovira v razvoju vse tiste živalske in rastlinske zajedalce, ki mu delajo na sadnem drevju največ škode. Tako sredstvo je arbo-rin, to je v vodi raztopljen drevesni karbolinej, ki ga izdeluje v najboljši kakovosti domača tvrdka Chemo-techna v Ljubljani in ki se je po mnogih izkušnjah izkazal kot zelo uspešno orožje v boju, posebno zoper krvavo ušico, zalego listnih ušic, koparje, cvetodera, zoper razne gosenice in še druge škodljive žuželke, ki žive na sadnem drevju. Z njim se uspešno leči rak na jablanah, smolika na koščičnalem drevju, zatira mah in lišaje ter se preprečijo še druge bolezni na sadnem drevju. Arborin se lahko uporablja skozi vse leto. Pozimi in rano spomladi, dokler drevje počiva, ga razbrizga-vamo v 5—10 odstot. raztopini (na 1 kg arborina 10 do 20 litrov vode) po sadnem drevju. Za brizganje moramo imeli seveda ročno ali nahrbtno brizgalno, kakoršno uporabljajo vinogradniki. Za raztapljanje arborina je najboljša deževnica ali potočnica, ali vsaj prestana voda. Mešanica se naredi na ta način, da odmerimo v primerno posodo najprej potrebno količino vode in vanjo vlijemo odtehtano množino čistega arborina ter dobro zmešamo. Napačno bi bilo, ko bi vodo vlivali v arborin. Arborin razjeda gumijeve cevi pri škropilnicah, zato moramo te priprave takoj po uporabi temeljito očistiti in izprati. , Arborin in raztopine shranjujemo vedno v zaprtih posodah, kjer se ohranijo dolgo časa. Pozimi jih moramo imeti v takih prostorih, kjer ne zmrzujejo. Ko jame drugo drevje brsteti in odganjati, ne smemo več škropiti z arborinom. Razškr opiti ga moramo po drevju tako, da z raztopino zadenemo prav vse dele drevesa. Še celo za razkuževanje hlevov, za preganjanje nad ležnih muh po hlevih in zatiranje živalskih uši, uporabljajo arborin z najboljšim uspehom. V to svrho se pa vzame le 1—2 odstot. raztopina (na 1 kg arb. 50—100 litrov vode). Za mazanje debel in vej pa uporabljamo arborin lahko celo leto. Zlasti, ko snažimo sadno drevje, je ja-ko koristno, ako namažemo debla in debelejše veje z 20—25 odstot. raztopino (na 1 kg arborina 4 do 5 litrov vode). S takim ravnanjem odpravimo z drevja mah in lišaje in zamorimo razne zajedalce, ki majo svoja skrivališča v razpokah in pod skorjo; koža se pomladi in rast je vse bolj živahna in bujna. Rakove rane na jablanah mažemo s 50 do 100 odstot. raztopino (na 1 kg arborina 1—2 litra vo-le). Prav tako uspešno ozdravimo smoliko s 25 do 40 odstot. raztopino (na 1 kg arborina 3—4 litre vode). Kjer se pojavi lubadar na sadnem drevju, namažimo deblo najprej z 20 odstot. raztopino (na 1 kg 5 litrov vode), potem pa jih prevlečimo z gostim namočnikom iz ilovice in vode. Na tak način bi bilo dobro obdelovati drevje povsod tam, kjer se pogosto pojavi vrbar ali zavrtač, ki uničuje toliko najlepšega sadnega drevja. Kako ogromno škodo naredi vsako leto po naših jablanovih nasadih cvetoder, to ve vsak zaveden sadjar. Kdor jablane do konca marca — v mrzlejših krajih do srede aprila — poškropi z 10 odstot. arborinom (na 1 kg 10 litrov vode), se bo po večini iznebil tega hudega škodljivca. Isti uspehi so se dosegli s prav tako raztopino pri malem zimskem pedicu. V tem slučaju je treba škropiti tik predno se odpre popje. Zadostuje že 5 odstot. raztopina (na 1 kg 20 litrov vode). Še celo zajca bi odgnali od mladega drevja, ako bi primešali na 5 litrov običajnega beleža 1 kg arborina. Vobče se je pokazalo, da se drevje, ki ga škropimo in mažemo pravilno in o pravem času s primerno raztopino arborina, vidno poživi, zelenje je bolj sočno, rast bujna in zdrava in kar največ velja, tako obdelano drevje daje več in lepšega sadja. M. Humek. Dva sodarja za izdelovanje sodov in kletarska dela pri prostem stanovanju in hrani sprejme velevinogradnik F. Zemljič, Ljutomer. 328 2-1 iščem majerja (šaferja), ne-oženjenega, za takoj. Andrej Kaminski, Sv. Jurij ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. Priden zanesljiv starejši ma-jer z večimi delavskimi moči, kateri se pri živini dobro zastopi in se zna s takimi lepimi spričevali izkazati, se proti primerni plači, stanovanju in deputatu za takoj išče. Ponudbe poslati pod: »Stalna služba« na upravni-štvo lista. 331 2—1 UCENCA sprejme takoj Kn-\ čands Florjan vrv ar, Sv. Ju-i j ob iuž žil." Istoiam se sprejme vsska množina prediva v dalo. !___1 3 369 SPfiEJUE ie takoj Žagar (žag-mojster). Etentuelno stanovanja in hrana v hiši. Zglaaiti se pri g Jožefu Seniko, posestnik žige v Račah pri Mariloru. 1 2y2 Bolnišnica v Koprivnici na Hrvatskem išče tri močne dekle iz kmetske hiše, za vsaki kmetski posel pri živini in na polju; enega močnega prid nega hlapca h konjem, ki raz- i ume vsaki posel na polju in ; v gozdu; eno bolniško strežnico in eno šiviljo. Voznina I se povrne pri nastopu službe, j Natančneje pri upravi bolnice kamor se ponudbe pošiljajo. 358 2—1 Obitelj a 4 osebami išče sobarico. Plača po dogovoru. Pojasnila daje Marijana Bošhja-kovič, soproga kot. predstojnika, Donji Miholjac, Slavonija. 362 1—2 Več partij drvarjev rabi uprava ljubljanske škofije in plača za sekanje, brez spravila od kub. metra 20 D. Za spravilo bi se dogovorili po izvršeni sečnji. — Ponudbe je poslati direktno na upravo. Skupaj bi rabili ca 100 drvar-jev._365 4—1 Mesto upravitelja (šaferja) na veleposestvu išče z dobro ekonomsko sposobnostjo za poljedelstvo in živinorejo. — Redna spričevala. Ponudbe na upravo lista pod »upravnik«, i 370 Tkalec Ivan Petrovič, — Ptnj i vila Petrovič naznanja, da izdeluje samo fino domače platno, mešano s pavolo. Daje po-| učne tečaje. Prodaja tkalnc ! stole in orodje na ročni čolnič i in brzotoč — Schnellschalg. 373 i --—. - I Umetni mlin in žaga na stalni vodi, turbinski pogon 40 HP se polovica proda. Tudi j prodam en transmisijon, štiri i metre dolg in 70 mm debel, I par sihtarov in tudi gonilne šajbe od 30 do 50 cm. Zglasiti se je pri lastniku Štefanu Kumparič, Razkrižje pri Sta-Kumparič, Razkrižje, p. Stri-gova, Medjimurje. 368 Dve leti stara žrebica, 15% visoka, težka, se zamenja za debelo govejo živino, ali se Eroda. Tratar, Nova vas 6, laribor. 345 2—1 Proda se posestvo 8 oralov: 3 orale njiv, drugo pa sado-nosnik, travnik in gozd. Je brez dolga. Jožef Tekavc v Ceršaku št. 26, p. št. Dj v Slov. gor. 319 3—1 Plugi s patentiranimi glavami št. 150 in 151 prodaja zelo po ceni Matej Bregant j v Orehovi vasi, Pl Slivnica (¡Qf[;g 0 jf| RlpaHi Cepljeno trsje na prodaj; Veliki rizling, burgundec, beli, plavi silvanec, silvanec-muš-, kat, pošip, gutedel, beli, rdeči dišeči traminec, rulandec, ru-deči traminec, kavčina, beli ' ranfol; vse vrste so cepljene na Rip. portalis in Gothe št. 9. Imam več tisoč korenjakov na razpolago Rip. portalis in Gothe št. 9. Naročila se sprejemajo, dokler je kaj zaloge, za odgovor se naj priložijo znamke. Janez Vrbnjak, trs-ničar, Breg pri Ptuju 115. — Slovenija. 281 3—1 pri Mariboru. 340 3—1 Ha čakal spomladi! Naroči takoj: sadno drevje, dalij«, rrtslce, giadiole i. Id. Velevrtnarsko podjetje , VrtsDžamonja is drugoYi Maribor. 89 1—10 par stotin kinep.jakov še «a. Proda se po nizki ceni: 1 ši- -a spol» go. Drevesnice DoJnsek, 1 valni stroj >Singer«, 1 hnr- št. Pavel, Sivinjska dolin*. 359 monika na 4 vrste, 1 lovska puška. Več v upravništvu >Slov. Gospodarja«. 364 Dobijo se še krasna drevesca vrst: bobovec, mošancelj in kanadka, I. vrste po 20, II. po 15 din., loko postaja Velenje. • Drevesnica Gradišnik, Št. Janž, Velenje. sí malo pu^estvo v Suír.h VpraSa se v Studencih, Kralja Pet;« c 86 37a Zdravnik Dr.fllgksande Kiihar Delete žrebica S 15. marcem ali 8 1. aprilom se išče na deželi pekarija v najem ali zakup. Ponudbe pod «Pekarija« na upravni štvo «Slov. Gosp.« Proda se umetni mlin na stalni vodi, zraven gospodarsko poslopje, 1 oral zemlje in lastna električna luč. Naslov v upravništvu. 317 3—1 čiit krvne plncgav^ke pas-ae «e proda v 54et»vi št, 3 s, Sv. Petsr pri Mariboru. primarij javne bolnice v Ptuju, je otvoril ordinacijo. Ordi-itira začasno v hiralnici v 3j3 Ptuju. 329 3—1 Tita ceP'je:nc!« 1 vrste, 800 I lis komadov ter 400 kjsna- dov cepleae i--abe e želim si; . . 17 nabaviti najniž.e ponudba j Zanesljiva in preizkušena — F Zstki, pos., Gočova, p. Sc. Lenart v Stoz. gor 357 Kfchüíici Proda se krasno posestvo, po ugodni ceni zaradi bolezni. Dobro obsejano ozimno žito, 9 škafov pšenice, 6 škafov ječ mena in 2 škafa rži. Les še' za sekati. Vse zasajeno z naj-; boljšimi vrstami sadnega drev ; ja, prvovrstno namizno sadje, ; poleg tega se napravi še do 130 polovnjakov sadjevca; i mnogo črešenj se letno proda Hmelj. Hmeljarsko društvo za Slovenijo priredi — j in se lahko razpečajo, kakor * J .... iv„. . tu/11 L- rw farno Pncoctvr» P71 kakor običajno — svojo redno 44. glavno skupščino na praznik, dne 25. marca t. 1. ob dveh popoldne v dvorani (pri neugodnem vremenu v gostilniških prostorih) g. Fr. Robleka v Žalcu po običajnem dnevnem redu. — Hmeljarji! Pridite v obilnem številu, da boste slišali, kaj in koliko je društveno vodstvo storilo v prospeh hmeljarstva in da se pomenimo, kaj je neobhodno potrebno, da si ne bomo le ohranili, nego, da bodemo tudi napredovali v tej velevažni panogi kmetijstva, katera je edini vir naših dohodkov. Pridite torej vsi! — Društveno vodstvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 79—80 din., 100 francoskih frankov stane 385 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za IOO čehoslovaških kron 235 , hišo'trotoar" Nadalje Jgospo-din. in za IOO laških lir 342 din. V Curihu znaša vrednost j darsko poslopje z velikim hle-j- ' • t ir> vom, 2 kleti in prostor urejqj dinarja 7.10 cent. 7a ž-vjno klati/vse m0čno o- --bokano. Nadalje velika lede- — nica, napolnjena z ledom in - veliki vrt za zelenjavo. Ugodno za mesarja, ker sta v trgu cnr„¡mp se (akoi učenec v Služba organista in cerkov- samo 2, ali tudi za trgovca. ! mPšanim bWom nika pri ^elik Nedelji se s Prometa je letno za 500.7500 K. trgovino leni razpisuje. Nastop 1. ju- Obe posestvi se prodasta sku- z vso oskrbo v hisi. Prednost 192£ stanovanje prosto, pa j, ker bi najboljšo vlogo imajo z dežele, mariborske- z¡)¡rca fetverna. Prošnje ali igrali zaradi sadja in živino- ga okraja, revnejših staršev. osebno au pismeno s snriče- reje. Na željo sc proda tudi Naslov trgovine v upravi li- vali na: Župni urad Velika vsako posebej. Kje peveupra Ste. 332 3—1 Nedelja. 301 3-1 va .Slov. Gosp «. $71 tudi kostanja. Posestvo leži na ravnini in v solnčni legi, pridela se tudi po letnih razmerah do 5 polovnjakov vina. Proda se tudi z inventarjem. Ako si resni kupec ogleda do-tično posestvo, bode mu gotovo ugajalo. Proda se radi družinskih razmer v prometnem trgu enonadstropna hiša, dobro upeljana gostilna z dvema gostilniškima velikima sobama, z inventarjem, kuhinjo, veliko vežo, klejto, kuhinjsko «hram bo. V prvem nadstropju štiri sobe, 1 salen in kuhinja, pred Vinogradniki, pozor! Prodam 20.000 komadov smrekovega kolja, dolg. 2 m, deb. 5-4 cm. — Imam na razpolago les za sodarje, mizarje, kolarje v veliki izberi. Cene po dogovoru. Josip Gamser, trgovec, Zg. Sv. Kungota št. 208. 347 Cepljeno trsje, vseh boljših vrst, na priporčljivih podlagah, vkoreninjeni divjaki in šmarnica. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. 173 Vinogradniki pozor! Na suhe cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnej"še vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Ripana portalis m Gothe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263 Cepljene trte, vkoreninjene divjake in sadna drevesca po konkurenčno nizki ceni nudi Alojz Grabar pos. in trtnar, Zagorci p. Juršinci pri Ptuju. Naročite pravočasno dobro in zanesljivo blago. Prosim za pojasnilo znamke. 236 4—1 Dva lahka vozova (Steier in Lincer) se prodata v Loški i ulici 2, Maribor, Krivanek. Proda se posestvo radi pre- 1 selitve, % ure od postaje Rimske toplice ali Zidani-most, 9 oralov lepe rodovit- i ne zemlje ter nekaj gozda, z nanovo zrigolanim vinogradom, hišo, gospodarskim i poslopjem in kletjo, ki je vse v dobrem stanju. Redita se lahko dve govedi in toliko pridela, da se mala družina lahko preživlja. Cena 154 \ tisoč kron. Natančnejša pojasnila daje Drago Ulaga v 1 Smarjeti pri Rimskih topli- i cah. Na nepriloženo znamko se ne odgovarja. 327" i ?a uradnike se žalenjadna in cvetljična dobi te kot vsako spomlad v vrtnariji Iv. Jemec, Razlagova ulica 11; na stojnici na Glavnem trgu. 310 5—1 sprejme Sprifcc-■ca'a in rnesdaa zahteva s>v pojejo asMtrijsi gtufi :a zu E tt, Vukovar, Slavmij*. 3—1 zk So jajc, popolnoma nov, nerahljea. se takoj prod* za 950 Dini (C-;na v to'wni 5-^6) Din.) Na^ov v u?ra*i.349 fallirá slrtsl t a to i nrnrfi !_______— müm Mm ntftflai r'05est®° Ia kakovosti po najugodnej- 3 UUaj ra-i * lepo zi- „„ , cn , . „ . .. dano hišo. »danim gosp dnr-■ik m posl pjem, se v B*ibol)~ sta' u po vol električna r»e*?ttja«a, sc po ugcdiu oeni takoj odi». Ntsiov pove uprsvs. 34« ših cenah se vedno dobiva pri D. Rakusck Celje. 320 Posestvo državno cesto bliiu kolcdcora, hiša, gospodarsko poslopje, lep sadonus aik, njive in v :dna moč. Kje, pove gostilničar Potočaik v Framu. 1—2 861 Holfilg za kuhinjo in sobe,ki i UsKic j? že slcžiJa, išče pri ti dt.bri pleči in ravnanja Leo-poldiaa Mar«>8, nadSurasrjevfe sopr g«, Podravsb* Mcsltvins, Slavonjft. 1 2 350 Imam cepljene trte najboljših mt na oodiagi riparia portalis Ce-ia 1 vrst» 2 Din., II. vnta 1 Din., korenjaki 53 para. Stebih Lovrenc. Dragovič, p. Juršinci pri Ptuja, 366 1-3 Vabilo / na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanja ki se vrši v sredo, dne 26. marca t. L, dopoldne ob 10. uri v zadružnih prostorih s sledečim vsporedom: t. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Potrienje računskega zaključka za leto 1923. 4. Prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri ne bi! sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno Odbor. MALA OZNANILA. OKRAJNA HRANILNICA y KOZJEM naznanja prežalo-stno vest, da je njen dolgolethi ud ravnateljstva velečastiti gospod Jakob Krarjc župnik ca Bučah dne'15. marca 1924, zvečer preminul. Pogreb bo 18. t. m. ob 10. uri predpoldne na domače pokopališče. - , ^ Ravnateljstvo Okrajne hran^n;ce v Kozjem. Kar v potrebujete, to je ELzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošilj-27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja. Elza-8tf št 341, Hrvatska. Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa.. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsako njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-iterju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si pdhrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine in srebmine ter drugih sličnih potrebščin. 1245 Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšaj«' in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstot. doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elsa-trg št. 341, Hrvatsko. Skrivnosti ni več, če imaš knjigo «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah. Po sreči hrepenite, zato kupite knjigo «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah. Moč- ne, lepi is mm sukrio in kamgarn, hlačevino, ccfir, iiskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj. 10 odstot. ceaeie kakor drugje » ; dobite pri meni vse »r politdtlski stroj® -m od najboljšh tovarn, kakor: tvrdka Umrath i. dr. Istotako šmam vseh vrst plugov, bran itd. od tvrdke Bacher, kakor tudi najboljše in najcenejše čistilne stroje vseh vrst Prevzamejo se vsi stroji v točno, natančno in najcenejšo popravilo. Pr meni dobite vseh vrst strojne posamezne dele. Se uljudno priporočam TaJcofo ^-u-člco trgovina poljedtijikih strojev Ptuj (tik sejmišča.) daska, lata, itftfftlRl, siavbanl les se dobi zanaprej najceneje pri tvrdki i. Lovr«n(K & drug * Irliirdh pri Llutoiiru. pfTftt&T&miB £ a/ Mt^mrmr m-mrm m g^-ror «r w «o » f *jfi\tlwvn€9 ka&cukmt PohJat; _ _ _ __________^ ........................ , Imaš li solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce? UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! i Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali so ti roke in obraz očitljivi v zimi in vetru? UPORABLJAJ ELZA LILI JNO-ML EČNO MILO! Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo? UPORABLJAJ ELZA LILIJNO-MLECNO MILO! Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivele^? UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS! Ali želiš bujne, mehke in lepe lase? UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS! Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi: [ TO JE ONO PRAVO! Cene zelo zmerne! Kdor hoče kupit! zelo poceni | Obrtniki, trgovci i. L d. pozer! oij jre i pmbuiist TISKARNE SV. CIRILA Y MARIBORU! Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pa-kovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 din. 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 d. 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 40 dinarjev. Različno: Lilijno mleko 10 dinarjev; brkomaz 4 dinarje; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 25 dinarjev; najfinejši zobni prašek Hega v patent-dozah 15 dinarjev; puder za dame v vrečicah 4 dinarje; zobni prašek v škatljah 4 dinarje, v vrečicah po 3 dinarje; sachet (dišava) za perilo 4 dinarje; šampon za lase 2.50 dinarje; rumenilo za obraz 12 pismov 20 din.; najfinejše parfeme od 20 dinarjev dalje; cvet za lase 25 dinarjev; Elza-katranovo milo 6 dinarjev. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa še 10% doplatka. Naročilna pisma adresirati: Lekarnar EUGEN V. PELLER, STUBICA Donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Priporočamo vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perSb vsfi!» vrste, za nevestine bale itd, ogledajo »log® Oblaiilnice za SIsvesSe «. z. z a. z., C v Ljubljani. Njena osrednje prodajaln« j« t i Ljubljani v hiši „Vzalemse pgssiiiilcs na Miklošičevi cest?, poleg »Union».« Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarska zveco« »s Dunajski cesti št 29. 181 £0~t ZadruSsto podjsi£»! Dne 3. aprila 1924 ob 9. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici na javni dražbi prodaja zemljišča vlož. štev. 204 d. o. Zgornja Potekava s krasno, prostorno hišo, ki je pripravna za vsako obrt, odnosno skladišče. 356 Najmanjši ponudek 144.056 din. 50 para. Ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru sprejme s 1. aprilom (ali sredi aprila) t. 1. zanesljivega hlevsrja (maieria) z ženo za oskrbovanje živine in svinj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe z dokumenti in opisom družinskih razmer do Msljska sssta 1. TRGOVINA Z ŽELEZNI NO Na drobno! Na debel«! aaasaaasaa CNODNIK debeli za kamenolotue, fiai z« lovce, kamniktit, vrvice i» kapice se dobi pri Karol Si-j mm r Poljčanah. 257 3— i i Ljudska posojilnica v Cafju = ;nr«istro?ana zadra&t z neaatcta» zmm = F ris. ii strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljb, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. iJTaJsolldnejše cssae In. točna postresSfoa. (Hotel »Pri bešeta^volu«) obrestuj« hramilne vloge po&snši s 1. januarjem 1924 od 71t do oz:roma po dogovoru. Reentai In lnvallckfti cNracit ¡»teloje pesiillilci il MM»:;«;?*». * 9 eeoeeeeetHieo&oo&eoeeeeeeeeeo s o TISKIH« VI CWII,.t MIRIBOP PRIPOROČA SLEDEČE MOLIT VENIKE: Vilitriiviii stekla parnima iti. iti M. RAUCH, Colla • PreSiniva alica 4 • Cmttm priporoča svojo velikansko zalogo stekla in porcelana iz največjih čeških tvornic, kakor skodelic, krožnikov, steklenic, kozarcev, cvetličnih vaz, svetiljk itd. Popolna oprema za gostilne in hotele! Ogromna zaloga svetih slik, soh, kipov! Umetno in stavbeno steklarstvo. Razpošiljanje šip ter raznih ogledal za umivalne mize itd. 267 Trgovci engros eene! 6—1 : | Wt|i a) Za otroke: Kriiku srca, 35, 36, 47 D. kajaki glasovi, 58, 62 D. Prijatelj «troški, 7.50, 8.50 D. b) Za odrasle: Bogomila, 22, 25 D. Pobožaj kristjan, 15 D. Catčana Marija, 47, SO D. Nebesa naš Don 68, 80, 00 D. Vrni pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D. Kvišku srca! Pesmarica (zL obr.), | 15 D. | Premišljevanja za celo leto i. In IL de!, 32 D. Družba vednega češčenja. Dv« molitveni uri, 5 D. Kratko navodilo za poboinost M. B. Kraljice src, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D. Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana 1. in II. del, ki 41 D. Priprava na smrt, 90 D. Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspehi Danar naložita Rilbtlii« MivirneB« Soodnještajerskl ljudski posojilnici r.z.zi z. v Narlbara, Stil» lika it i, ki obifestaje hranilne vloge po 8% -10% oziroma po dogovora. lairiižna gospodarska banka Podružnica,v Mariboru, i-^^ m livrlili fsi fcsifoi »isli aitkiliitBeii. — Nalvišja abrestovanjt tlog aa kniižict ia v lakoto rainaa. Isplato Man ho vlogo na zahtevo tahol v gotovini, % PooblaSCanl prodalalac sražk driaint nxr«dni lotarlja» r ------------------------------mil....................—...................—immmmmmt, 1