naprvj pUčojo in po-SUJ» u-rednüt-
ipital. uUcjJi hiè. it.
273 r Ijnb-Ijiuii.
časopis s podobami za slovensko mladino.
Štev. 4.	Y Ljubljani 1. aprila 1876.	Leto VI.
I
a dan. na dan, kar kod cvetova, Kar v zimskem snu Se omedleva ! Na dan. vijolica dehtića. In tudi zvonček beloglav, Ter jviglee., résa x lésk viseča. Cvetovi drevja in goščav! Na dan, na dan čarobno mladoletje! Na dan, veskrésuo te obuja petje!
Skorjanec vriska na višavi Ter tisoč glftsov po dobravi ; Šumeče reke in potoki, Na vedrem nebu solnčui žar, Planine strme, svet široki, Čuteča v»aka iiva stvar Oznanja, da oblast ljubezni mile Močnejša je od temne smrtne sile.
Na dan, kar je molitev svetih. Kar v prsih posnij je prevmetih ! Na dan duhovi vsi potrti, Iz žalosti se spet budèC; Razpelo glejte, grób odprti; Pretakajte solzé, hvaleč! Vara odkupljénje bilo jo storjeno, Ter vam na zemlji vse je prerojeno !
A. vé, cvetlice zornolike, Vé nežnosti. veselju slike !
Vi vsi, o kterih posvečeni Oloveški Sin dejal nekdaj : „Nedolžnim ne branite k meni, Ker njihov je nebeski raj" — Vi srce svoje Njemu izročite, Moleč kleče veliko noč slavite!
Lvji*a Petjakova.
Prvo sv. obhajilo.
Bil je tili poleten večer 1856. leta, da sem bil k baronovki H. (na Francoskem) v goste povabljen. Zabava je bila kratkočasna, prijetna in zanimiv». Govorilo se je uže marsikaj, da nenadoma pride razgovor na strašno francosko prekucijo 1793. leta. Baronovka uas vpraša: „jeli veste, da je bila včeraj oblétnica mojega prvega sv. obhajila ? Nadejam se, da vas utegne zanimivati, ako vam -o tem nekoliko več povem. Kaj ne ?" — In ko jej vsi prikimamo in jo tudi prosimo, da nam pripoveduje, vprašala nas je: „dragi gostje! kaj mislite, kje sem prejela prvo sv. obhajilo?"
„Moj Bog !" reče nekov sUri grof, „mislim, da na kakem podstreäji kakor jaz, ali pa v kakej kléti."
„Mótite se, gospod grof!" odgovori mu baronovka.
„Znabiti na kakem gumnu ?" vpraša duhovnik, ki je bil tudi v veselej družbi, „ali morda celò v kakem hlevu?"
„Tudi vi nijste zadeli, čostiti gospod."
„Morda v sredi temnega gozda, ali v kakej votlini," pristavi tretji? "
„Tudi ne," rekla je baronovka. „Užč vidim, da ne uganete. Hočem vam toraj sama povedati, poslušajte! V jetnišnici, zamazanej in temnej luknji, prejela sem prvo sv. obhajilo. Samo to vas prosim, potrpite, ako bi zaradi žalosti in britkosti utegnila nekoliko prenehati."
„Bilo je 1793. leta. Takrat sem bila dvanajst let stara. Znano vam je. da so mojega očeta vzeli v vojsko vojvode Condemeue, a mojo mater so oč* izročili svojemu dobremu in zanesljivemu služabniku. Živeli smo zelò na tihem, in nadejali se smo. da nas zaradi velikih homatij, ki so se tataat godile T Parizu, ne bodo zaslédili. A varali smo se. Nekega večera pridejo policijski uradniki po mojo mater — izdal jo je hudobni sosed — ter jo odpeljejo v ječo, v tem da sem jaz uže trdo spala. Od meue se posloviti jej nij bilo dovoljeno. O tem žalostnem dogodku zvedela sem še le drugi dan ; povedal mi je vse zvesti služabnik. V katero ječo so mi odpeljali preljubo mater, to izvém še le čez nekaj (lnL Dosti, da sem vedela, kje so mati. A kako zdaj k njim priti? K temu mi je pripomogel zvesti služabnik. Seznanil se je bil namreč z ženo jetniškega ključarja, ki jo imela hčerko moje starosti. Velikokrat me je k njej peljal ia kmalu se vname med nama srčno prijateljstvo.
Časoma se v hiši jctničaija tako udomačim, da dobodem pogum ter naravnost prosim jetničarjevo ženo, naj me za nekaj časa pusti k preljubej materi. Težko se je dala žena pregovoriti, a naposled jo vendar ouiečim s prošnjami in obilnimi solzami.
Ne morem vam, dragi gostje, razodeti velicega veselja, a tudi bridke žalosti, ki sem jo občutila, ko me je preljuba mati objemala. Pritiskala me je na svoje prsi, in nobene besede nij mogla izpregovoriti. Jaz jo sem v tem poljubovala in njena lica sè solzami močila. Jetničarjeva žena to vidiSč, bila jo ganeua, in obljubila mije, da nama še večkrat to veselje pripravi. Žena je obljubo izpolnila. Zamenila je mojo obleko z obleko svoje hčerke, ter mi reki», da jej naj pomagam pri postrežbi jetnikov, kar sem rada in z največjim ve* seljem storila. Vselej je pri tem opravilu poklicala mojo mater v stransko sobico tikoma jetniške bóliice, in tako sem ondu z materjo sama bila.
Po tem potu sem tri tedne ljubo mater obiskovala. Necega dne, ko sem k njim prišla. vzeli me so na krilo, ter me tako le nagovorili : rljuba Marfjca ! kmalu se bode nama za zinirom ločiti. Uradnik je bil včeraj pri meni in mi naznanil, ka bodem morala pred sodnijo. O ljubo dete ! to drnzega nič ne pomeni, nego to, da moram umreti." Jaz sem pri teh materinih besedah omedlela. In kako ae bi? Strah pred materino smrtjo me je pripravil popolnoma ob zavednost."
Tudi zdaj je začela baronovka močno ihteti.
„Ko sve se nekoliko utolažile," nadaljevala je baronovka, „vekli mi so mati z neko sveto resnobnostjo: „Ljubo dete! največje veselje zame bi bilo, da te vidim prvo sv. obhajilo prejeti. Za to preveliko milost sem vsak dan ljubega Boga prosila, in ko si še bila majhen otiok, izročevala sem te vedno blaženej devici Mariji, da bi ti z njeno priprošnjo izprosila veliko milost, da vredno prejmeš prvo sv. obhajilo." Preljuba moja, samo takrat, ako otrok Tredno prejme prvo sv. obhajilo, nadejati se sme časne in tudi večne sreče. Včeraj, ljubo dete, sem se nekaj veselega spomnila ; le pazljivo me poslušaj : „poznala sem starega kanonika, ki zaradi starosti in slabosti nij mogel po-bégiiiti iz dežele. Stanoval je pri misilonskej cesti v bornej hišici tikoma stolne cerkve, ko so mene v ječo zaprli. Imé mu je Karon. Večkrat sem ga poproj videla, ter se ž njim pogovarjala, bil je namreč iz naše rodbine. Visoka starost iu samotno življenje ga je brž ko ne rešilo smrti. Nar6či Petru, našemu pridnemu služabniku, naj ga kmalu poišče. In ako ga dohode, idi potlej tudi ti k njemu, ter mu povédi svoje imé in vse. kako se meni godi. Ne pozabi ga tudi prositi, da te pripravi za prvo sv. obhajilo, ker to bi bilo za mene o mojej smrti največje tolažilo."
Govorili so še preljuba mati mnogo drnzega z menoj in me podučevali, da bi me vredno pripravili k prvemu sv. obhajilo. Užč poprej so me dobro podučili v kerščanskej veri.
Petru je bila sreča mila, ker je hitro našel blizu 80 let starega kanonika, in na večer sem bila tudi jaz užć pri njem. Vse mu sem razodela. kar so mi mati naročili, in še zdaj vidim solzč v očeh čestitljivega starčka, ko mu sem pripovedovala žalostno osodo svoje matere. „Dobro sem poznal tvojo mater, ljubo dete," rekel mi je, „pobožna in krepóstna gospä je bila. Njeno zadnjo prošnjo jej hočem izpolniti. A kako naj storim?" Zdaj se starček nekoliko zamisli---a kmalu me zopet vpraSa: „Marijca! ali si tudi dobro pripravljena za prvo sv. obhajilo? Nadejam se — da si. Časi prvega krščanstva so se povrnili iu zopet smo navezam na katakombe t. j. podzemeljske jame. Cisto se tedaj izpovej vseh svojih grehov, preljubo moje dete, in jutri zjutraj pridi zopet k meni, da ti povem, kaj ti je dalje storiti."
Stari kanonik ves čas strašne francoske prekucije nij Citai sv. maše, a imel je vse za sv. daritev potrebne stvari na nekem skrivnem kraji shranene. Pozneje je bil vse to sam povedal. Okoli polnoči naredi v svojej hiši oltarček, obleče se v mašno obleko, ter opravi sv. daritev s pomočjo svojega starega služabnika, ki nij nikoli zapustil svojega gospoda.
Dražega jutra pridem s Petrom, svojim varuhom, užč na vse zgodaj k častitljivemu duhovniku. A komaj stopiva v hišo, nama pové, da je za mojo mater uže opravil sveto daritev in da ima dve posvečeni hostiji pripravljeni. —* „Ljubo dete!" reče mi sivi starček, „poslušaj me, ker ti hočem zaupati
i*
zelò važno in sveto opravilo. Kakor so se o začetku katoliške cerkve duhovniki posluževali otrok, da so pošiljali sveto večeijo mučenikom v ječo, tako neš tudi ti presveto hostijo materi v ječo za obhajilo, a drugo pridrži zase, d» moreš vpričo ljube matere prejeti prvo sveto obhajilo. Jaz ne morem s tabo ker sem slab in nadložen in se tudi bojim sovražnikov. Idi toraj sama, in Bog naj hodi s teboj !"
To izgovorivši, me čestiti gospod še blagoslovi, in potlej mi izroči presveti zaklad.
Nemogoče mi je, dragi gostje, da bi vam razodela svoje občutke, ki so me obdajali, ko sem vzela sv. hostiji v svoji roki, in ji položila na svoje srce. IHé šestdeset let je preteklo od ćnega časa, a še zmirom čutim v svojem srci nepopisljivo veselje, kedar se spomnim ónega presrečnega trenotka.
Med potjo sem vedno molila. Najmanjšega strahu nijsem čutila, in zdelo se mi je, da slišim angeljsko petje. Kmalu sem bila pri materi v ječi. Dobr» žena jetničarjeva me jo pustila dlje časa z mateijo, ker je znala, da sve zdaj zadnjikrat skupaj.
O kako sem plakala, ko sem bila zopet z materjo skupaj, in sem jej pripovedovala, kar so nji bili preč. g. kanonik naročili. Potlej sve pokleknili. Materin obraz je bil podoben angeljskemu, in njene besede so bile tako sladke in prijetne, da tem jednakih nijsem potlej nikdar več slišala.
Presveto rešnje telo sve položile na mizo, in je dolgo časa prav pobožno molile. A ko sem jaz vse molitvice, ki sem jih bila od nežne mladosti moliti vajena, vpričo matere izmolila, vzeli so mati sv. hostiji, dali so meni zav-žiti jedno, a z drago so se sami obhajali. O dragi moji gostje! kdo bi mogel popisati tà trenotek!
Dražega jutra se podam r jedo, da bi se pogovarjala s preljubo materjo; a nij mi bilo dopuščeno. Rečeno mi je bilo, da naj pridem prihodnji teden.
Zvesti služabnik Peter me je spremil do gosp. kanonika. Starček me prime za roko, pelje me k oknu ter na nebó kazajoč mi pové vse, kar se je zgodilo s preljubo materjo. „Ljubo dete," reče mi. „tvoja mati so užč gori v nebesih, tamkaj se zopet vidita. Puntarji so tvojo nedolžno mater umorili!"
Ta giuljiva prigodba naredi tudi pri sedanjih okoliščinah na vsaoega člo-vega globok vtisek. Pobožna mati, ki je toliko prosila, da bi njen otrok prvo sveto obhajilo prejel, gotovo nij opustila, Boga prositi za milost, da bi tudi ona pred smrtjo še jedenkrat prejela sv. obhajilo. Kako čudna so tedaj božja pota! Ako Bog hoče pomagati, ne manjka mu pripomočkov nikoli.
____Poslovenil A. S.
Dvojna domovina.
OEe in Slavko.
Slavko. Kako se denes oblački lepó podé po nebu! Drug preko druzega se žen6 in izmed njih migljajo svitle zvezdice, ie poglejte, oče. to zvedave lučice, kako se prikazujejo izza temno-sivih oblakov, potlej zopet naglo zginévajo, da se mi zdi, kakor bi se hotele igrati „skrivača" z menoj. Kaj ne, oče? zvezdice to so lepe in prijazne lučice.
Oče. Dà, dà, ljubi moj Slavko. Človek se jih ne more nagledati in jim boy je gledamo, tem bolj se nam zdi, kakor da bi govorile z nami, ubogimi ljudmi
Slavko. Oh, oče! Meni se vedno dozdeva, kakor da bi me klicale péri k sebi, zdi se mi, kakor da bi bil nié nekdaj góri pri njih, in bi si zopet jelel tja góri k njim priti
Oče. Ali želiš to ? Rad ti verjamem. Saj si vsi ljudje na zemlji lelimo. da bi prišli jedenkrat tji gori, kjer te nebeške lnčice tako prijetno migljajo-
Slavko. Ali oče, jaz bi tndi rad pri vas bil. Ako nijste vi pri meni, dolg čas mi je, in jedva (komaj) pričakujem, da pridete k meni
Oče. Vidiš, tako je. Ako si v tnjej hiši, naj ti je ondu še tako všeč, vendar si želiš naposled zopet nazaj v domačo hišo, k očetu in materi, k bratom in sestricam. Tako je tudi, ako pogledaš góri k nebn in vidiš zvezdice migljati, takój poželiš tjä gori k njim, daleč, daleč preko 6nih sivih oblakov.
Slavko. Prav ste rekli, oče! res mi je tako. Ali povéjte mi, od kod to pride ? Saj so zvezde vendar tako daleč od nas, in jaz celò nič ne vem, kako je tam góri nad nami. Vse drugače je, ako sem v kakej tnjej hiši in si potlej želim zopet k vam v domačo hišo.
Oče. Nič drugače nij, ljubo moje dete! To pride le od tod, ker ima vsak človek dvojno domovino.
Slavko. Vsak človek ima dvojno domovino ? Oče ! tega zopet ne umejem.
Oče. Saj si ravno poprej sam rekel, da se ti dozdeva, kakor bi užš jedenkrat bil tam góri pri svitlih zvezdicah. To se znà, da še nijsi bil tam gori. Ali povej mi, mar nijso nebesa tudi domovina? naša prava domovina, kjer bomo večuo živeli? — Vidiš, samo toliko časa, da na zemlji živimo, je zemlja naše prebivališče ; a v nebesih ima človek tudi svoje prebivališče ; tudi tam góri je njegova domovina, zatorej ga vedno vleče in mika tjä, kjer je vsih ljudi pravi Oče. Bodi pobožen in dober, ter se večkrat oziraj tjà góri k svitlim zvezdicam na nebeškem oboku, kajti tam góri so tudi tvoji bratje in sestre, tvoj oče in tvoja mati in z nami vsemi prideš tudi ti tjä góri k dobremu Bogu v nebesa, ki je naš najboljši oče in stvarnik vseh stvari Bodi tedaj pobožen in dober, ter se ravnaj ves čas svojega življenja po njegovih zapóvedih! Ali storiš to?
Slavko. Dà, oče! to tudi storim.
Bršljan in brest.
(Iz nemSkega na slovensko presadil Sv. P... ar.)
Vedno zeleni bršljan se je težavno plazil po rujavej zemlji, ozirajčč se po kakem drevesu, da bi se ga poprijel in ovil okoli njega. Težko mu je délo. da črvi objédajo in glódajo njegove listke in da prah leži po njihovem zeleno-bojnem blestüu. Kakor nalašč ugleda mlado in vitko brestovo drevesce. Takój se priplazi do njegove korenine in je poprosi : „dovoli mi, lepo drevesce, da ovijem svoje svitle listke okoli tvojega debla ! Koristi sicer ne bodeš imelo nobene od mene, a vsaj olepšal te bodem. Ko se tvoje in družili dreves listje
uìé davno posuši in odpade, zeleneli bodo vendar ša moji listki okoli tvojeg* debla in v mnogo lepšej podobi bodeš stalo nego li tvoji bratje." Takó je govoril bršljan. — Brest mu odgovori : „ne zaradi prednosti, katero mi obetaš, nego zaradi tvoje slabote, šibkote in nežnosti rad pristanem na tvojo prošnjo. Pripoznam, da ne zazlužiš, ka bi glodali črvi tvoje svitle. nsnijaste listke in bi je živali teptale v zemljo." Takó je rekel brest in bršljan se ovije okoli njegovega debla, kiteč ga hvaležno sè svojimi svitlo-zelenimi listki, da ga nij bilo lepšega drevesa od njega. Bastia sta oba v lepej prijateljskej zvezi ter I se veselila svoje mladosti in čvrstote, napajajćč se z nebesko roso in v vesa. lej družbi prijaznih sapic, ki so tihotno dihale okoli njü. Ljubila sta se s pravo bratovsko ljubeznijo. -— A ko pride jesen in se začne brestovo listje rumente, venéti in odpadati, jelo je drevesce žalovati in reče mlajšemu prijatelja: „huda je zima in mrzla ; mnogo mojih bratov je v hudem mrazu už<5 ozeblo in se posušilo, da se potem v pomladi nijso več oblekli v zeleno listje, ker mraz jim je umoril stržen. O da bi se le tudi meni kaj tacega ne zgodilo 1H Potem bi bila pretrgana tudi najina prijateljska vez!"
Bršljan ga tolaži, govorćč: „tudi mrtvega te hočem tako zvesto opletati, kakor zdaj, ko si še v mladostnej lepoti. Nikdar se ne ločim od debla, ki me je tako prijazno varovalo in redilo."
A nekega leta je pridivjala strašno huda zima. Potoki so zmrzovali, reke so bile pokrite z ledeno skorjo, in zemljo je čez in čez pokrivala debela snežena odeja. Ptiči so plašno frfotali okrog in si iskali gorkega podstrešja, da bi se zavarovali pred hudim mrazom. Mraz je pritisnil in stiskal stržen v drevesih. To vidžč, vzdihuil je bršljan, rek6č: „kako se počuti dobri brest, da bi ga le mraz ne umoril !"
Naposled pride pomlad. Beli zvonček in duhteča vijolica pomolita svoji glavici k višku ter pogledata na beli dan, je-li už0 gorkeje biva. Breza požene svoje zelenkaste mačice (abrauke) in jabolka in črešnje se okitijo z belira in rudečkastim cvetjem. A brestovi omladi so goli in prazni ; noben popek in noben listek neče pognati. Zdaj vikne bršljan, rekoč: „joj meni! mrtev je moj zvesti varuh in moj najljubši prijatelj ; ne morem se veseliti vesele pomladi, ker sem sam in zapuščen." A druga drevesa rekó žalujočemu bršljanu: „čimu se še spenjaš po umrlem brestu? Odtergaj se od njega ter pridi k nam, ki smo še čvTsta, in zelena." — Ali bršljan jim odgovori : „nijsem tako nehvaležen, da bi dobroto umrlega drevesa s toliko prevzetnostjo vračevallj Moji svitlo-zeleni listki so prijazno objemali živega prijatelja, objemajo naj ga tudi mrtvega, ter mu naj bodo venec mrtvaške žalosti in v spomin moje hvaležnosti"
Takó je govoril bršljan in se je še čvrsteje ovijal okoli debla umrlega . bresta.
Opomin k petju.
V petji oglasimo,	Vsacemu je drago, Germi, pesen krasna!
Zdaj se zložno mi; Cuti glas sladak.	Dvigaj nam sercé;
Glase povzdignimo, Ce se v petji blago Zvoni, pesen glasna, Da vse zazveni.	Združi zbòr krepak. Cez doli, goré!
ft. m.
Bibštvo daje sploh najobünejäi dobiček prebivalcem ob morskem obrežji, A vendar nij nikjer tolike in tako živahne kupčije z ribami kakor pri prebi-valcih ob morskem obrežji bretanjskem v sevemozapàdnej Francoskej. Lot in kupčija sè sardinami, to je skoraj vse, kar brctanjskim prebivalcem daje vsakdanji kruh in zaslužek. Od sardin se živč in bogatć. Sardine, to so vam <5ne male nežne ribice, ki je naäi špecarijski trgovci prodajejo v plehatih posodicah dobro zaprte in z oljem zalite. Lov na sardine v bretanjskej se začni navadno meseca majnika, to je ob ònem času, ko se sardine drstò in v silnih množinah k morskim bregovom podé. Lov traje potlej vse poletje noter do meseca novembra, časi še celò do decembra. To vam je o tem časi živo in veselo na morskem obrežji ! liže zgodaj zjutraj se zberó ribiči, da opravijo svojo jutranjo molitev in prejmó od duhovnega gospoda blagoslov s presvetim rešnjim telesom. Potlej odveslajo tj& na široko motje, od kodar se 5e lc zvečera vračajo k bregovom, da ondu čakajočim kupcem prodadò nalovljene sardine. Sardinji lov traje po cel dan. Silna množica ljudi gomazi v mraku v vsakem morskem pristanišči; jedni izkladajo ribe iz ladij, drugi je zopet preštevajo pri svečavi piamente, a tretji je tlačijo v hrastove sode, ki je potlej prodajejo in razpošiljajo križem svetà. Po bližnjih gostiluicah je polno ljudi, ki imajo različne opravke. To živahno vršenje in veselo primorsko gibanje traje pozno rl noč, a naposled vendar preneha, da se drnzega jutra zopet vnovič zaiinè,
Sardinji lov se vrši ovako : Na zadnji del ladije pripnò mrežo, katere gorenji del plava po vodi, a spodnji del se pogrezne v globočino moija, ker je obtežen z olovnimi (svinčenimi) krogljicami ob robu. Dva veslarja ženeta ladijo vedno po vetru, metaj6č vabo v vodo. Sardine se kmalu v velikih tropak zažen6 na vabo, tlafcéò se od obeh strani k mreži, v katerej tudi obvisé, ker zaradi prevelike tolšče ne morejo skoz mrežo smukati, a tudi z glavo ne morejo nazaj, ker se jim provozi za plavute zadirajo. Jfa ta način, ako je lov srečen, nalovi jedna sama ladjica na dan lehko po 3 do 5 tisoč sardin. Ko so jih ladjice polne, veslajo ribiči zopet veselo k morskemu pristanišču.
Večkrat prodajo ribiči uže na morji obilo nalovljenih sardin mornaijem, ki nalašč zat6 ondu čakajo, da potlej razvažajo ribe v Nant, Larošel in Bordò.
Nant (Nantes) je prelepo bretanjsko mesto s pripravno lòko in veliko pomorsko kupčijo. Tudi Larošel (La Bochelle) in Bordò (Bordeaux) ste lepi mesti z veliko in živahno kupčijo pomorskega blaga.
Vsacega leta se v Bretanjskej nalovi neizmerno število sardin, ki je potlej v nalašč zato narejenih plehatih in dobro zaprtih škatljicah z oljem zalite razpošiljajo po vsej Evropi.
Izračunih so, da sardinji lov daje Bretanjskej vsako leto po 35 milijonov frankov.
Meč.
(Po Tflilandu posi. Sv. P .. tar).
H kovača šel je mlad juuak.	Pa star kovač m» govori:
Narófiil meč si oster, jak;	„Meč pretežak, no lahek nij,
Al v roko vzemši ga krepàk,	Preslaba vaša roka bo,
Dozdeva se mu pretežak.	Al jutri bo pomagano!" —
„Ne! jutri nečem, ilaues Saffi Z mojo močjo, z ognjeno ne!4 Mladenič reče, korenjak, I Zasnče meč visoko v zrak. ■
Kakoršno posojilo, tako povračilo.
(Basen).
Zajec in lisica sta se nekega dne šetala skupaj. Zdajci ugledata deklico s košarico v roci. T košarici so bili gorki pečeni kruhki, ki so prav prijetno dišali. „Ali ti kaj diši?" vpraša lisica zajca. „Nu, in kako prijetno", odgovori zajec, „a teknilo bi še bolje." — „To lehko poskušaš", reče zvita lisica, ubogaj me in napravi se hromega ; deklica misWč, da te lehko ujame, odložila bode pletenico na stran, a jaz jo v tem hipu zgrabim in zbežim s pečenimi kruhki. Potlej prilli za menoj in delila si je bova." Zajec stori, kakor mu je bilo rečeno. Lisica s košarico domóv prišedši, začela je kruh deliti mej svojo družino z besedami: „to za staro mater, to za mene, to za ujno." — Zdaj pride tudi zajec- in zahteva polovico kruhkov. A lisica mu ne da nič, smeje se mu in ga zapodi pri vratih.
Minulo je gorko poletje in huda zima je nastala. Zopet se srečata zajec in lisica. Prvi še nij pozabil lisičje prevare in jedva je čakal, da bi se maščeval. Lisica zdihuje in mu toži, koliko gladii ima terpeti v tej hudej zimi. „Nu", reče jej zajec, „temu se lehko pomore; ribe so prav dobra in tečna jed!" — „O ko bi jih lc imela, vzdihne lisica." — „Nič laže nego li to! Pojdi tja na ribnjak, vtakni rep v vodo, in kmalu se ti ribe vjamejo." Lisica verjame zajcu, gre na ribnjak in stori po njegovem nasvetu. Sedela je dolgo na ribnjaku in čakala, da bi se prijele ribe njenega repa, a zamin, nobena riba se je ne prime. Naposled se razjezi in sklene iti v vas po mastnega petelina. Ali o joj! na nobeno stran se ne more ganiti, ker rep se jej je primrznil na ribnjak, in vse poskušnje, da bi si ga oprostila, ne pomagajo nič. V tem žalostnem stanji jo obišče zajec z debelim cepcem. „Nu, strina lisica, ali vam so ribe v slast?" — Lisica ga zaničljivo pogleda in molči. Zdaj vzdigne zajec cepeo ter maha od vseh strani po ubogej lisici, rekoč: „nà. to imaš za staro mator, to zase, to za ujno!" — Lisici jo bilo to preveč in žalostno je poginila na ribnjaku.	D. M—ón.
Učenci z učiteljem na prvem pomladnem sprehodu.
Nekega dne koncem meseca marca je solnce posebno gorko in prijazno sijalo na zemljo, in njegovi topli žarki so povsod izbujali novo življenje. Ugoden vetere je osušil pota, a po skritih jamah in dolinah se je taja! še ležeči sneg. Solnčna gorkota je razkadila mokrotne megle, ki so se vlačile dolgočasno po dolinah od gozda do gozda. Ta prelep božji dan je vabil vsacega v oživlja-jočo se naravo, da bi zunaj na prostem užival čisti pomlàdni zrak. Nij čuda, da se je tudi šolska mladina danes med potjo nekoliko mudila. Občudovala je nešteto množico bilek in trav, brstov in cvetov, ki so polagoma rili iz vnovič probujene zemlje. Tihi mir je kraljeval v zraku in prisrčno se je veselila cvetoče pomladi. Tudi gospod učitelj je danes bral na licih šolskih otrok neko vtočo notranjo željo. Bad je imel pridne učence, a mladina je tudi njega ljubila. Vdana mu je bila kakor dobri otroci svojim starišem.
Ko je minul predpóldanski nauk, rede učitelj po dokončanej molitvi: „otroci! želim, da se popóludne točno ob jednej uri zberete vsi tukaj ! — In res ! nij še bila v farnej cerkvi ura odbila jedno, da je bilo užš vse skupaj. Nobeden nij izostal. Učitelj stopi v šolo in reče učencem : „dolgo je pokrivala bela snežena odeja naše vrte, travnike, ledine, pašnike in polja. Huda zima nas je držala v hiši pri toplej peči, od kodar smo žalostno gledali vèn v pusto jednolično naravo. A praznovali nijsmo. Pridno smo se učili in si nabirali potrebnih vednosti, ki nam bodo gotovo jedenkrat v veliko korist Lehko rečem, da sem z vašo pridnostjo zadovoljen : zatoraj se pa hočemo danes nekoliko odpočiti, a to ne v šoli, nego zunaj pod milim nebom na prostem, čistem zraku. Veseliti se hočemo dobrodéjuih žarkov zlatorumenega solnca, ki budi vesvoljno naravo iz dolzega zimskega spanja. Gledat in občudovat gremo lepe stvari božje, ki se ravno zdaj vzbujajo v veselo pomladno življenje."
Neizmerno je bilo veselje zbranih otrok, ko so slišali, da je učitelj popelje vèn pod milo nebo uživat lepega časa. Da, učitelj sam je bil ganen. Srečen je bil, vidčč tudi šolsko mladino srečno. Skrivaj si je obrisal mokro okó, a potlej otide z otroci na prvi pomlädni sprehod.
Vesela, mlada družbica še nij bila pet korakov od šole, da jednoglasno in krepko zapoje pesnico „veseli otrok" in potlej še „veselo pevko". Med petjem jih je pot peljala okoli prijaznega griča, na katerem je bilo razgrneno prvo pomlàdno zelenje. — Ko potujoči pevci utihnejo, začuje se na deškej stràni prijetna godba kakor na trobice. Vse se je smijalo ter hitelo trgat rumenega cvetja. Vsak bi bil rad trobar. A smeh postane še večji, ko na starej hruški sedeči ščinkovec krepko zakroži svoj „čink, čink, čindarara, čin na griču !" Prisrčno je to razveselilo vso mladino, a še posebno dečke. Zdaj pristopi učitelj in reče mladim piskačem : „to je dobro znamenje, da rudečo-prsni ščinkovec užč tako krepko poje ; zdaj se nam nij treba veo bati niti mraza niti zime. Cvetlica, katera vam in drugim otrokom toliko veselja dela, prva je oznanovalka vesele pomladi. Dobri oče v nebesih jo pusti najprvo cvetétL Njegova vsemogoča roka jo je tako ustvarila, da mladi in stari z njo lehko pomlad oznanujejo. Ta cvetlica se imenuje trobentica, jaglec ali ovčica (Primula elätior, Himmelsschlüssel). Oglejmo si to prijetno cvetlico natančneje ! Korenino ima valjasto in vlaknato. Narezani listki se pri tleh razprostirajo. Rumen in lijast cvetni venec stoji v dolgih čašicah na visocih steblih. V dolgej venčevej cevi je 5 rumenih na njo priraslih prašnikov, a na dnu skoraj vedno zelene čaše je pestič z okroglo plódnico in dolgim vratom. Dobro dišeče cvetje se rabi za čaj. — Pokaži mi ti, Milan, cvetni venec na tej cvetlici! A zdaj mi pokaži prašnike in pčstič. Pokaži mi zeleno čašo, steblo, narezane listke, korenino. Dobro si pokazal vse."
„Otroci! zdaj poglejte na drugo stran ceste, tukaj sem na travnik, ki je nekoliko močviren. Ali vidite óno lepo belo cvetje?"
„O krasno !" vzkliknejo otroci ter se ne morejo zadosti načuditi lepemu cvetju.
„Tudi o tej cvetlici vam nekoliko povem," reče učitelj. „Imenuje so podlésna véternica (Anemóne nemorósa, Busch-Windröschen). Rastlina ima okroglo, precej debelo korenino. Steblo nosi globoko narezane, prstom podobne listke, nad katerimi se dviga satno po jeden bel cvet. Ta cvetlica
je strupena. — Le poglejte, ondu na mokrem kraji vidite drago cvetlico. Sestre in bratje so radi skupaj. Taka je tudi pri cvetlicah. Una rastlina je sestrica teh belih cvetlic. Pravimo jej bradovičnik (Ranunculus ficaria, feigen-wurzeliger Hahnenfuss). Ta cvetlica ima gomoljasto korenino in na tleh ležeče steblo. Listi so okroglo-srčasti. "Vrh nosi lepo svitlo-rumeno cvetico, ki pa hitro odcveti. Vsa rastlina je strupena."
Cvetkov Jožek je utrgal v vodi cvetočo rastlino ter je vprašal učitelja : „je-li tudi ta rastlina strupena?"
„Strupena je, a to samo toliko časa, dokler je zelena," odgovori nčitelj. „Imenuje ae kalužnica (Chalta palustris, Sumpf-Dotterblume). Ta rastlina vzraste do 3 decimetre visoko. Srčasto-okrogli listi so drobno narezani in imajo polno sočnatega, tolstega zelenila v sebi. Cvetni venec ima, kakor vidite, zlato-rumen. Kalužnice posebno rade rastó po vlažnih livadah in ob potokih. Ker ima preoster sok v sebi, zató je živina neče jesti."
„Poglejte zdaj tukaj v vodi to-le zelenjavo, ki se po dolgem plazi po potoku! To je vodna kreša (Nasturtium officinale, Brunneukresse). Ljudjé jo zdaj zavživajo za solato. Grenka je. — Idimo zdaj nekoliko dalje, tjà k ónemu pečevju, ker vidim, da vas veseli rastlino poznati. A med potjo si zapojmo veselo pesnico „veselje v naravi!"
Krepko je odmevalo po dobravi, ko so otroci to priljubljeno pesnico zapeli. Do pečevja dospevši, začeli so otroci veselo upiti: „jejmina, lepega, belega grma! Tak je, kakor bi bil sè snegom pokrit."
„To je črni trn (Prunus spinosa, Schwarzdorn)" reče učitelj. „Ta grm raste povsod po mejah in kraj potov. Iz cvetja kuhajo čaj, iz lesa delajo rogljate paliee in druge stragarske izdelke. Sad, ki ga nosi, užiten je samo takrat, kadar ga je slana dobro opekla. — A zdaj poglejte tukaj na skali to lepo rastlino s trokrpastimi listki. To je modro-cvetoči jeternik (Anemóno hepatica, blaues Leberblümchen). To rastlino najdete povsod po senčnatih gozdih in pod grmovjem. Cvetè navadno užć poprej, nego začne listje poganjati V sebi ima ta rastlina neko zdravilno moč."
„Zvončki! zvončki!" zavpijejo dekleta in je hité trgat.
Učitelj se pripogne, izpuli jedno cvetlico s korenino vred in reče: „prav imate, to so zvončki (Galinthus nivalis, Schneeglöckchen). Le poglejte, ta priljubljena prva pomladanska cvetlica ima jajčasto belo čebulo in je v rodu z belo narciso, ki tudi ravno zdaj po vaših vrtih cvetè — A idimo zdaj zopet dalje, tji v log. če tudi še nij zelen, vendar vem, da najdemo tudi tam nekoliko cvetlic.
V tem se oglasi Barbka, ki je bila sè sosedovo Keziko malo zaostala : „oh, kako lepó diši!" Ali jo vidite, lepo duhtečo vijolico? Jo tóé imam!" - - „Vijolice! vijolice!" vpijejo otroci iz vsega grla ter hoče vsak imeti šopek teh prelepih cvetlic. A malo je bilo še razcvetenih. Dragee utrga jedno vijolico. poduha jo ter hitro podi tovarišu Jarnejčku, rekoč: „na jo, jaz imam menda nähod, ker mi vijolica nič ne diši". — „Tudi moj nos je nekaj bolan, ker tudi meni ne diši", reče Jarnejček in jo podi Jakcn. Ta reče ravno tako, iu uboga vijolica je šla z roke v roko in od nosa k nosu, ter je nihče nij hvalil. Učitelj na strani stojèe, nij se mogel smeha ubraniti. Vzel je otrokom vijolico in je rekel : „nij vse zlato, kar se sveti ! Vijolica, ki jo je bila sose-
dova Barbka v senčnatej jami ntrgala, bila je prava vijolica (Viola odorata, wohlriechendes Veilchen), a t.a je gozdna vijolica in ne diäi. Prava vijolica ima okroglo-srčaste in narezane liste, a gozdna ima bolj podolgaste. Zaradi prijetnega daha sadé prave vijolice tudi po vrtih. — A poglejte zdaj to cvetlico tukaj pod leskovim grmom! To je plnčnica (Pulmonària officinalis, gem. Lungenkraut). Baste najrajša po gozdih in ob potokih, ter je jedna prvih pomladanskih cvetlic. Cvet ima lijast. ki je pri razcvétanji lepo rudeč, a pozneje svetlo-višnjav. Liste ima teinno-zelene, mehke, večkrat belo-lisaste. Vsa rastlina ima t sebi zdravilno moč. — A vse drugače je s to rastlino, ki jo vidite tukaj. Ta se zove črni tel oh (Hellebórns uiger. sehwarze Niess-wura) in je zelò strupena rastlina; treba jo je zatorej dobro poznati. Korenino ima debelo in črno. ki poganja samo pri tleh stoječe liste in po več golih stebel. Liste ima dolgo peceljnate. Zaradi lepega, belega cvetja jo imajo tudi po nekaterih vrtih zavoljo lepšega. — Ondu za plotom pa vidite velik šop zelenega teloha ali slepič (Hellebórus viridis, grüne Niesswurz), ki je ravno v cvetji. Venčec ima pet zelenkastih lističev. — Tudi leskov grm je nfcé začel zeleneti. Od njega viseče mačiće (abranki) z drobnim rumenim cvetom ne ostanejo dolgo, nego kmalu se posuše in odpadejo."
Ura v stolpu farne cerkve je vdarila ravno tri. Od vsake cvetlice, ki so je otroci dobili, imel jih je učitelj nekoliko v roki Precejšen snopič jih je bil. „Za danes bode zadosti," reče učitelj veselim otrokom: „videli smo skoraj vse, kar nam je dobri Stvarnik v tem mesecu pripravil. Le dobro si zapomnite imena denašnjih rastlin. Dragi mesec jih dobodemo mnogo več, nego ste jih videli danes, ker le malo jih tako zgodaj cvetiì. A te cvetlice, ki je imam s koreninami tukaj v roki, ponesem v Solo. Tara je lepo razgrnem med posamezne póle pivnega papirja. Potem na celo skladanico naložim nekoliko kamenja, da se rastline stlačijo in da sok iz njih izteče. Da se to hitro zgodi in se rastline kmalu posusé, treba je pivni papir vsaki dan vsaj po jedeukrat ali dvakrat izpremeniti in ga nadomestiti se suhim Bastline se, tako ravuajčč, kmalu posnšć in ohranijo svojo pravo podobo. Vse to vam pokažem v šoli. To se vé, da mi bodete tudi vi pri lem delu nekoliko pomagali, in kmalu dobodemo lepo zbirko posušenih rastlin, ki se je bomo učili vse leto."
Otroci so bili te učiteljeve obljube zelò veseli in pevaj6č se vrnejo domóv.
Ogujtilur, C. — 9tomirtki.
Voda.
Voda je v vodnjakih, studencih, ribujakib. potokih in rekah. Mati rabijo vodo za kuho in perilo. Voda goni nilinska kolesa, z vodo gasimo tudi ogenj. V vodi žive ribe, raki, žabe iu mnogo drugih živali. Po vodi plavajo gosi in race, in kadar stopijo na breg otresajo si vodo z peroti. Na potokih napajamo živino, recimo: krave, vole in ovce, konje in drugo domačo živino.
Po zimi voda zmerzne, naredi se led in sneg. V pomladi se led taja in sneg kopni. Kadar dežuje, padajo vodene kaplje na zemljo. Dež je zelò potreben, da more rasti trava, cvetice in drevesa. Če bi ne bilo dežja, nsahnéle bi vse rastline in ljudje in živali ne bi imeli kaj jesti. Ljubi Bog nam daje dež; Ijndjé dežja ne moremo narediti.
Predmostni stolp v Starem mestu Praikem.
Nij ga med vami. draga slovenska mladina, morda nobenega, da bi ne bil vsaj nekoliko užč slišat o zlatej Pragi, češkem kraljevem mestu. Praga, glavno mesto češkega kraljestva, je biser Slovanstva. ki svoje svitle žarke razliva po jugu in severu slovanskega sveti, ter mogočno kliče vse sinove matere Slave k vzajemnem« delovanju. Praga je po svojej okolici uajkrasnejše, po svojej legi v srci Evrope najimenitnejše mesto ter se prišteva po svojem
obseim in po številu prebivalstva k največjim mestom avstrijskim in sploh evrop-ljanskim. Praga leži tako krasno, da jo je slavni Humbold glede njene lege postavil med najlepša mesta za Carigradom, Napoljeni in Lizbono. Hiš šteje preko 40UO, prebivalcev blizu do 200.000, trgov 59, ulic 255, katoliških cerkev 57, protestantovskih 4, sinagog 10, in ima CO cerkvenih in 22 mestnih stolpov.
Praga je plòd zgodovine češke, plòd tisočletnega dušnega in telesnega delovanja naroda češkega. Vsaka posamezna döba, vsak vék, ki ga je češki nirod preživel, pretrpel ali veselo prebil, ustavil se je na tem ali ònem delu mesta ter si je na njem vsadil spomenik iz kamenja in rude. Nij ga mesta, ki bi dajalo človeškemu očesn toliko veličastno podobo, in bi tako globoko segalo v človeško dušo, kakor je zlata Praga.
Praga je razdeljena tóé od nekdaj v pet mest: Hradčin, Mala stran, Staro mesto, Novo mesto in Židovsko mesto (Jožefovo). Smihov in Karlin ste prav za prav veliki obližnji predmestji pražkega mesta. Med temi sta Hradčin in Mala stran najstarejši in najlepši, Staro mesto najbolj živo. Novo mesto najnovejše in največje, Židovsko mesto naj-ljudnatejše, a zaradi židovstva, ki v tem mestu prebiva, tudi najnemamejše. V smibovem in karlinovem predmestji so velikanske tovarnice.
A pustimo vse to na stran, ker napisal bi vam celo knjigo, ako bi vam hotel naštevati in na drobno popisovati znamenitosti pražkega mesta. Tudi nij to danes moj namen, kakor kaže užč napis mojega denaänjega spisa. Kad bi, da vas opozórim samo na predmostni stolp vélikega pražkega mesta, ki ga je začel zidati Karol IV. Ta most veže Malo stran sè Starim mestom in je bil uié večkrat poškodovan po velikih povodnjah. Še le 1502. leta je bi popolnem dodelan. S tega mosta je bil sv. Ivan Nepomučan v reko Veltri vol pahnen in utopljen. Na ónem mestu, kjer se je to zgodilo, stoji njegova iz brona vlita pođoba, h katerej vsacega leta na dan sv. Ivana Nepomučana (16. maja) priroma na tisoče ljudi iz vseh krajev Češke in Moravske. Po obéh stranéh mosta stoji 30 velikih podob, a na vsakem konci po jeden stolp, v starodavnih časih sezidan. Na stolpu proti Starem mestu (ta stolp vam kaže denašnja podoba) so ljudstvu kazali v 15. in 18. stoletji na sulicah na-taknene glave faih nesrečnikov, ki so bili po krvavej sodbi ob glavo dejani. A še drugih znamenitih dogodkov je bil priča ta znameniti stolp. Priča je bil 6nih časov, ko je na Pražkem gradu vladal nepozabijivi Oče domovine Karol IV., gledal je slavo bojevnikov Žižkinih, doživeti jo moral tudi oni tre-notek, ko je Ceh, katerega vsa Evropa nij mogla ugnati, zatiral čeha. Ta stolp je bU tudi priča grozne pogube čehov na Belej gori 1618. leta. Po krvavej bitki na Belej gori so bih na tem stolpu celih 10 let v železnih kletkah obešene glave čeških plemenitažev, ki so jim bile odsekane 21. junija 1621. leta na staromestnem trgu. — A znamenit je ta stolp tudi zaradi tega, ker so se tù bojevali pražki dijaki pod jeznvitom Jurijem Plahim sè Švedi. Bilo je v tridesetletne] vojni, ko so se Švedje izdajsko polastili Male strani in so počasi začeli prodirati tudi v Staro mesto. Toda zaman jo bilo prizadevanje v boji utrjenih Švedov, zamàu so poskuševali dobiti mesto z novimi naskoki. Vselej so se vračale švedske trume s krvavimi glavami, vselej so bile rane, ki jim jih je vsekala češka mladež, grozne iu neprenesljive. Še le po Wcst-falskem miru, s katerim se je skončala tridesetletna vojna, ki je češko zemljo zelò opust6šila, prišli so Švedje v Staro mesto, a ne kot zmagovalci in nepri- i jatelji, nego kot gostje.
Še drugi spomini se oživć v našej duši pri pogledu na ta znameniti stolp, a nova doba je zatemnuje, novo sobice vzhaja nad blaženo češko in zato naj ne kali naše iiàdeje ozir v krvavo preteklost.
lESazne stxrari.
Drobtine.
Umrl je 3. dné pretečenega meseca po Ysih slovenskih pokrajinah velespoštovani in in slavni gospod
Dr. Kari Lavrič,
odvetnik v Tolminu. On je bil ljnbljenec goriških Slovencev, velik rodoljub in poseben prijatelj slovenske mladine. Bil je ves čas naročen tudi na „Vrtec," katerega je takój v začetku z veseljem pozdravil in ga potem v svojih prijateljskih krogih vsako leto žiro pripo-ročeval. Ko nam je letos naročnino poslal, pisal nam je sledeče vrstice: „Naročujem se za celo leto na Vaä tukajšnim otrokom priljubljeni časopis. Otroci so ponosni, da ga imajo, a jaz sem prav vesel, kedar pridejo k meni ponj. Gospod! jaa Vam kličem prisrčni „Živio" in „mnogaja leta!" — Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! A vi, otroci, spominjajte se često njegovega imena!
(Umrl nam je) 5. dné preteče-nega meseca zopet drug rodoljub in in vrl narodnjak gosp. Dr. Valentin Pavlič, odvetnik v Veiikovcu na Koroškem. Tudi on je z veseljem podpiral naš list, ter ga je priporočeval in širil med slovensko mladino. Bodi mu blag spomin tudi v našem listu!
(Umrl je) Gustav Nieritz 16. febr. v Dreždanah v 81. letu svoje starosti. G. Nieritz je bil učitelj in velik prijatelj nemške mladine. Njegove knjižice za mladino so razširjene po vsej Nemčiji. Spisal je preko 100 zvezkov lepih pripovedek za nemško mladino. Takih rodoljubivih pisateljev treba bi bilo tudi tebi, ljuba slovenska mladina !
(Največje cerkve v Evropi) so: Cerkev sv. Petra v Kimu, v ka-
terej ima 60.000 ljudi dosti prostora glavna cerkev v Milanu ima za 37.000 I ljudi prostora ; cerkev sv. Pavla v Lon-j donu ima prostora za 25.000 ljudi ; cer-I kev sv. Zofije v Carigradu za 23.000 ljudi; cerkev Matere Božjo v Parizu za 21.000 ljudi; glavna cerkev v Pizi za 13.000 ljudi: cerkev sv. Vida v Pragi za 11.000 ljudi in cerkev sv. Marka v Mietei za 7.000 ljudi.
(Dva nova časopisa.) V Gorici je začel s 15. januarjem izhajati nov slovenski časopis pod naslovom: „Gospodarski list, organ c. kr. j kmetijskega društva v Gorici" Izhaja j po dvakrat v mesecu in stoji za vse leto j 2. gld. — V Zagrebu je izišel 20. febr. ! „Jugoslovanski Stenograf", ka-I teremu je izdatelj in urednik Ant. Be-zenšek, katerega tudi vi vsaj po imenu tóé iz poprejšnih „Vrtčevih" letnikov poznate. „Jug. Stenograf", izhaja vsak drugi mesec in stoji za vse leto 1 gld. 40 kr. Priporočamo ga živo!
(Novci) Obče merilo, da se odloči vrednost kakega blagi, so novci (denarji). A novci so dvojni: kovani ali papirnati. Papirnati nov-j ci imajo samo neko dozdevno vred-I nost, katero takój izgubé, ako se mogó j v kovane novce izméniti Kovani i novci se kujejo iz kovin ; zaznamovani I so z napisom, grbom ali posebnim ; znamenjem tistega, ki ima pravico da ; novce kuje. Kovine, iz katerih se nov-I ci kujejo, so: zlato, srebro in baker-Zlato in srebro so jako mehke kovine, da se prehitro ne izrabijo, treba jih je legovati t. j. primešati jim je treba nekoliko trjih kovin, navadno bakra.
(Papir.) Gledé nove meterske mere pripravlja se tudi merilo papirja po desetičnej sestavi. Tako bode imela 1 bala 10 vizem po 10 bukev, vsake bukve po 10 snopičev, a vsak snopič po 10 p81 papirja.
Krstkoòasnice.
*	Janez pride v štacuno in si j kupi nove hlače za 3 gld. Domóv gredé si očita, da si je preslabe hlače kupil. Yrne se nazaj in si izbere hlače, ki so veljale 9 gld. A ker nema več ; denaijev nego samo še 3 gl, reče šta-cnnarjn: „3 gl sem vam uže poprej plačal in tukaj imate hlače nazaj, ki so vredne tudi 3 gl, ; priložim vam še S gl. in tako so hlače plačane z devetimi goldinaijl
* * Dva brata sta si večkrat do- : pisovala. Prvi, ki je malo Časa v šolo hodil, pisal je tako slabo, da je drugi komaj čital njegovo pismo. Poprime ga o nekej priložnosti zaradi tega in mu Teče: „Andreje! piši mi drugikrat vsaj toliko razločno, da bom mogel čitati tvoje pismo." — Andreje mu odgovori: „veš kaj? jaz sem se učil pisati, a ti se uči Čitati."
*	Peljaje se po železnici iz Ljubljane do Rakeka, ustavi se vlak na postaji v Logatci jedno minuto. Ko i vlak zopet odrine, stopi v voz konduktér, \ ki nij znal dobro slovenskega jezika, j in vpraša : „ali je kater tukaj not < frišen pršu?44 — „Gospod!" oglasi j se neki kmet, „meni je uŽ0 „frišno", ; zebe me, da si sem dobro oblečen."
S. p. 1
Narodne uganke.
1)	Večji sem od vola in konja, grenkejši sem nego pelin, a slajši nego med. Kdo sem?
2)	Kapico imam, a glave nemam. Kdo :
sem?
3)	Nosim le takrat, kadar me drugi nosijo. .
4)	Kdo hodi narobe v hlačah?
5)	S čim je naš zvonik pokrit?
6)	Kdo zmirom kaže, a sam nič ne zna?
7)	Fik, fak, na un1 stran' je ravn' tak?
8)	Gori raste doli kima, pa rudeče hlače
Slovstvene novice.
♦Uzroci kratkovidnosti nčenika (učencev). Po dr. A. Treichleru priredio A. Hajdenak. učitelj na kralj, vježbaonici v Zagrebu. Ciena 20 novč. Ü Zagrebu 1876. — Tako se imenuje najnovejša knjižica, ki jo je na stoje troške izdal trudoljubivi gosp. A Hajdenak. ki je u'é marsikaj koristnega napisal z» hrvatsko šolstvo in hrvatsko mladino. Knjižica obravnava vzroke kratkovidnosti šolskih otrok, zatorej jo gorko priporočamo tudi našim slovenskim učiteljem, ki so hrvatskega jezika zmožni.	T.
Posebno priznanje.
Urednik „Vrtčev" je prejel od razstavne sodnije za učne pripomočke v Gorici dve priznanici : prvo v posebno priznanje za „Vrtec" in za druge mladini primerne spise, a drugo za muzikalne priloge „Vrtčeve".
Zalivala.
Vsem svojim dobrim součencem, a še posebno gg. učiteljem izrekam prisrčno zahvalo. ker so mojega preljubeznjivega bratca Tončka spremili k večnemu pokoju na pokopališče.
V M ozi rji, 16. marca 1876.
Janes Coricar.
LISTNICA. Nekaterim naročnikom to pisateljem : Nefrankovanih ali premalo frankovanlh listov „Vrtčevo nredniStvo" ne »prejema in naj bi biU ti listi ođ kogar koli. „Vrtec" Se nij v tako ugodnem materijalnom stanji, da bi mogel «a nefrankovane liste poStno kaien plačevati. — Jož D. nč. v K. : Na-roSnlno za 1870. leto imo prijeli in Vam 40 kr. vpisali zs prihodnjo loto. — Pr. J. žop. na Robn : ToslaU nam ste 40 kr. preveč, ki Vam je amo vpisali * «op »a prihodnje leto. I. C. v M. : Spia nam je vSeS ; izvolite nadaljevati !
Obrazec za risanje.
ima?
(Odgonetko ng*nek v pribodnjom lista.)
D «mi Ii inj*» «uii lindi je priložen» muzikalna priloga. 2X1
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič- — Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.
Priloga k 4. štev. „ Vrtčecemu" 1876.
1. Pred šolo.
t* \ H s i >. ._,				
v S ' > ' V , . i ' . i i * 1 ! l-1 P r p , — i	h-g			
Hva - la Bo-ga, da ži - vi - ino, Bog nam lju - bo




- p tr^TT - p T P > &
crescendo
zdrav-je daj.	Šo - le se raz -
- li-ino, šo - la bod po-
. * * J—

mm
__r-a p 1	_rt_», j_■
Is ^ " > = / ' . r fl
to ve - se-lje
bo!
ho - če-mo;
5 9 i r	i
2. Po šoli.

Vglasbil Pr. Jnrković.
Vsi za-poj-mo: hva-la bod' Bo - gul
Ker smo da-nes


pi-raä ? go-ro ! Sta - den-Cek iz
3. Solnce vse oživlja.
(Prvo berilo, stran 135.)
h P S .h _„_,N _y ft ,N_—
ft: ; yj i; i jj
L * L u * \j ' \J L
C C
kras-no svet-li ! Stu-
U U kras-no svet-li.
Bimoxaloib*. — Tlak Milicev v LjaHj»ni.