Poštnina pavšaBirana
MAMimsKi oeuivcc
Političen list.
Naročnina znaša: 1 d08t»vl|an|em na dom ali po pošti K 10‘— mesečno. četrtletno K 30—. Ce prjde naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9-50. — Inserati po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	(Jrednlfttvo ln uprava: Mariborska tiskarna (]určičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24.
Leto III. Maribor, pondeljek 26. julija 1920. Št. 163.		
Vesničeva akcija za sestavo nove vlade ponesrečila.
Novo vlado sestavi najbrže Pasic iz radikalcev in demokratov. — Proglas koroške plebiscitne komisije.
Maribor je protestiral.
Naša Koroška je v nevarnostiI’ Ta Ikllc doni {od vasi do vasi. Naša Koroška, naš biserj dežela? našegalfnajhujšega ponižanja, dežela kjer je bil naš narod obsojen v počasno, toda [sigurno smrt naj bi sedaj res za vedno prišla pod tujčevo peto, naj bi ji odbila zadnja usodna ura? Ne, naš svoboden narod tega ne dopusti, ne bo dopustit nikoli. In dvignil se je in je protestiral proti najnovejšim nakanam,'zahrbtnih sovražnikov. Spregovorila je Ljubljana, spregovorili so drugi kraji, v soboto pa je spregovoril tudi naš Maribor In njegova trdna in neupogljiva volja le odgovorila sovražnikom od severa in juga: ne!
Za soboto ob 20. uri je sklicala tukajšnja lugoslovenska Matica na dvorišče Narodnega doma protestni shod proti odpravi demarkacijske črte med pasom A in pasom B na Koroškem. Točno ob določeni uri se je nar polnil ves prostrani prostor dvorišča Narodnega doma z zavednim občinstvom vseh stanov In slojev, ki je navdušeno pozdravilo
Nezmotljivi sveti oče sveta.
Potem, ko je svet, imenovan zemlja, obstojal že neznano koliko milijon let, potem, ko je v tej neizmerjeni dobi poginilo na milijarde človeškega življenja — brez krščanskih dogem, brez papeža in brez; njegovih »služabnikov božjih": potem, ko je poteklo 1869 let, 6 mesecev in 17 dni po' skrivnostnem rojstvu Jezisa iz Nazareta in se niti v tej že krščanski dobi nikomur niti v sanjah ni prikazal angel, ki bi bil rekel: papež je nezmotljiv, tedaj še le glejte in čujte, na dan 18. julija leta 1870 se je vse veke raz-svetlujoči Sv. Duh razlil nad papeža Pija IX. in g razsvetlil s spoznanjem nezmotljivosti.
„ .ray,2aPrav je Sv. Duh do tedaj neznano
Ar t v° v Piia 1X- vIil že 9‘ novembra 1.1846.
takrat se za t0 svetovno novico ni nihče resno zanimal, tudi Pjj IX. sam ne preveč. Ta-krat je ta »liberalni" papež imel še vse višje cilje v glsvi« kakor samo idejo o svoji nezmotljivosti. Takrat sta tedaj še razkosano Italijo s svojimi visokoletečimi idejami nadvladala dva tedanja največja italijanska katoliška bistrouma: Antonio Rosmini-Serbati ter Vincenco Gioberti. Rosmini, ustanovitelj duhovniške kongregacije »lnstituto della carita", je v svojih modroslov-nih spisih od Fija IX. pričakoval novo dobo
prvega govornika, našega koroškega prvo-boritelja dr. Miillerja.ki je v jedrnatih besedah predočil najnovejšo krivico, katero nam hoče storiti danes ona nehvaležna antanta, kateri smo pomagali do zmage. Ne le, da nam niso dali našega Primorja, še za Koroško so določili plebiscit in sedaj, ko vidijo, da je naš narod v teku enega samega leta napravil na Koroškem čudeže ter da je zmaga zagotovljena, sedaj so se zbali Italjani ter izsilili od antante za svoje varovance, avstrijske Nemce, novih koncesij, ki naj bi bile garancija za njihovo zmago in za naš poraz pri glasovanju.	—
Odstranitev demarkacijske črte med obema pasoma bi odprla na stežaj vrata nemškim agentom, ki bi s strašenjem, grožnjami in s terorjem zbegali naše Ijtfdstvo ter tako onemogočili prosto in svobodno glasovanj^. Italjani bi si radi podali z Nemci roke preko naše Gorenjske, zato ves ta njihov napor, iztrgati nam našo posest na Koroškem. In ker vejo, da če se odloči za nas cona A, se bo morala tudi cona B, so še bolj divji, rovarijo še bolj proti nam. Mi pa jim morapio povedati enkrat za vselej, da nas je minila
papeštva, „kjer posvetna oblast papeža ne ovira pri izvrševanju njegovega vesoljstvenega poklica, marveč mu isto služi le za pripomoček kot duhovnemu mirovnemu knezu, kot vrhovnemu čuvaju krščanskega življenja in kot posredniku med kralji in narodi sVeta. Papež je nacijonalni italijanski knez, obenem vrhovni glavar vesoljne katoliške cerkve. Papeštvo ni samo nekaj abstraktnega (splošno pojmovanega) ni nikakšna institucija samo za vero in moralo, ampak papež je tudi kralj, ki je obenem tudi duhovnik med vladarji sveta, je Melkizedek nove zaveze . . ."
Te Rosminove ideje pravzaprav niso nove, saj jih je papeštvo v praksi še v višji meri že zdavno izvrševalo. Treba pa je upoštevati ponižanje papeštva po francoski revoluciji in treba še bolj uvaževati papeštvu sovražne homatije v domovini papežev samih ravno v Rosminovi in Giobertovi dubi.
Še odločnejše se je za povzdigo papeštva zavzel Gioberti, eden prvih teologov, ki je v prognanstvu 1, 1843. izdal svoje sloveče delo „Del primato morale e civile degli Italiani . . ." visokoleteči načrti fanatičnega Laha, načrti o prerojenju Velike Italije in o supremaciji (nadvladi) katoliške Italije nad vsem ostalim svetom Rod Savojcev bo z mečem priboril neodvisnost Italije. V federativno ujedinjeni novi državi naj papeštvo vlada kot razsodniška mednarodna nad-
volja pokoriti se še nadalje antantinim sovražnim ukrepom.
Za njim je govoril narodni predstavnik, prof. Voglar v imenu demokratov ter nagla-šal, da demokrati nočejo vojne, ker poznajo gorje, ki ga vojna rodi, toda tega si vendar ne smemo dopasti. Mi bomo ostali tam kjer smo, tudi če nam antanta tisočkrat zapove, da se moramo umakniti. Dovolj smo enkrat bili tako naivni, da smo se umaknili iz Celovca, vdrugič se ne bomo več. Sicer pa nas ščiti mirovna pogodba, ki jasno določa; da ostane cona A v naši upravi in pod našo zaščito do plebiscita. Kar so tedaj aliiranci podpisali, kar so podpisali Avstrijci in kap smo podpisali tudi mi, tega sl ne damo več odvzeti.
Njegova izvajanja je ljudstvo viharno odobravalo.
Kot tretji je nastopil zastopnik SLS, urednik Žebot, ki je .istotako kakor predgovornik povdarjal, da se ne bomo udali nobeni sili, fpa naj pride odkoderkoli. Do-volj ran smol mirno preboleli, ki nam jih je tekom2 mirovnih pogajanj zadala antanta, te nove ne bomo.lH; S® '	K$
sr-
oblast iu papež sam naj bo duhovni, če tud-ne posvetovni glavar Italije, duhovni mirovnj knez in oznanjevalec božje resnice. Italijansk polotok s svojim Rimom je jednak skrinji zaveze, kjer se shranjuje božje razodetjej Italijansko ljudstvo je po svojem božanskem namenu (kakor v starem zakonu Izrael) sublimirana rekapitulacija (razklapljajoči posnetek) vesoljnega krščanstva, ki ima vstvariti katoliško idejo kot načelo za splošno 'kulturno življenje. Ako bi kdaj zopet prišlo do germanskega (rimskega) cesarstva, tedaj bosta papeštvo in cesarstvo dve žarišči v elipsi (pakrog) ki bo odločila usodo svetovne zgodovine.
To so bile vodilne ideje ob nastopu pontifikata Pija IX Nekakšna predpripra za popolno zrušenje papeške oblasti kot ob enem posvetni vladar, a za to zgubo nadomestilo v nadnaravni nadoblasti čez vesoljni svet. Konec upornim za* htevam, da bodi papež izbran tudi iz drugih narodov, da naj postanejo tudi druge države sedež pontifikata krščanstva; to mora biti za vse čase prepuščeno izključni piavici in lasti ujedinjene katoliške Italije samo Italijani so od Boga izvoljeno ljudstvo, samo Italijan je dolo'-fen, da postane za celo zemljo osebni namestnik Boga v nebesih; kot tak seveda papež ne more biti drugačen kot — nezmotljiv.
In res je pričetek Pijevega pontifikata po-kazal, da skuša papež reformirati, prenoviti do-
Za Žebotom je nastopil dr. Ravnik, ki je izjavil, da mi ne opustimo demarkacijske črte niti tedaj, če bi naša vlada na to pristala. Ljudstvo samo bo šlo na mejo in bo na lastno odgovornost branilo našo Koroško pred sovražnim vpadom.
Za njim se je oglasil k besedi eden poslušalcev ter naglašal, da je on sam in žnjim mnogo drugih pripravljen braniti tudi dejansko našo posest. Toda Nemci naj si zapomnijo,^ da bodo nijhovo nasilje drago plačali. Če bi izsilili odstranitev demarkacijske črte, potem bomo mi za vsakega Nemca, ki bo prišel agitirat v našo cono, poslati čez mejo deset naših Nemcev. In če bo potem konec naše tolerance napram mariborskim in drugim Nemcem, ki se še zdaj niso sprijaznili z našo državo, naj si pripišejo ti Nemci to sami sebi, oziroma svojim bratom v Avstriji.
Končno je prečital profesor Ribarič nastopno resolucijo, ki je bila z velikanskim navdušenjem sprejeta.
»Jugosloveni, zbrani dne 24. julija na protestnem shodu v Mariboru iz mesta in okolice, protestirajo z vso ogorčenostjo proti temu, da bi se dovolilo vsenemškim hujskačem preplaviti cono A v kateri so do-sedaj strogo po saintgermainski mirovni pogodbi naše oblasti z veliko požrtvovalnostjo izlečile rane, katere je usekala coni A nemško-avstrijsko invazija majnika 1919.
Tembolj protestirajo proti temu radi tfiga, ker se vodi nemškoavstrijska agitacija v coni A itak že od nebroj plačanih in kupljenih agitorjev, ki že sami na sebi zadosti ogrožajo javen red in mir. Tudi štajerski Jugosloveni so mnenja, da bi privolitev v posebno agitacijsko invazijo iz nemške Avstrije, ali iz cone B v cono A vnela vse narodne strasti v takem obsegu, da bi prišlo do samopomoči slovenskega ljudstva na Koroškem, kateremu bi prišli na pomoč rojaki iz vseh krajev Slovenije, da bi pomagali primerno zavrniti vse tiste r.. a. hujskače, ki hočejo naše ljudstvo v coni A z grožnjami, lažmi in denarjem pridobiti za Avstrijo.
tedanjo vsebino in obliko papeštva, da hoče postati prvi moderni papež. Za to si je pridobil srca in naklonjenost vsega, kar je bilo tedaj liberalnega v razkosani Italiji. Pij IX. je postal naravnost strah Jezuitom, katerih general „papa nero" je nazval „papa bello" za „šibo sv. cerkve" in mu prorokoval, da nad njim (papežem) k malu zapoje smrtni zvonec s kapitoia. Rimljani pa so papeža pozvali, naj skliče v Rim italijanski parlament. M. d’ Azeglio je pisal: „Ako Pij IX. tako nadaljuje, postane kmalu duhovni vodja cele Evrope in njemu se bo posrečilo, česar nista zmogla ne Bossuet ne Leibnic, namreč: vzpostavitev ujedinjenja vsega kr-ščan stva."
Toda Pij je moral prekmalu uvideti, da se je kljub svoji »nezmotljivosti" vendar le daleko zmotil. Trčil je na hud odpor pri — Jezuitih. Pred njimi se je še le moral zavarovati z ustanovitvijo posebne meščanske garde ; s tem pa je nehote izpustil nadoblast iz svojih rok. Ko se je branil poslati svoje čete proti Avstrijcem, je vkljub temu njegova vlada odredila povelje za odhod nekaterim polkom. Novi minister, grof Rossi je bil umorjen, meščanska garda sama je papeža proglasila za svojega ujetnika, republika in z njo konec posvetne oblasti papeževe je bila proglašena v ljudskem glasovanju dne 9. februarja 1. 1849. Pij je moral bežati v Gaeto. Še le ko so mu Francozi zopet priborili Rim nazaj, se je (1. 1850) vrnil nazaj — toda ne več liberalni, pa tudi ne več kot nezmotljivi papež.
Vsi zborovalci apelirajo torej v imenu vseh zastopanih strank, slojev in organizacij najresnejše na našo vlado, naj se tej nakani z vso energijo zoperstavi, ker bi vsaka vlada, ki bi tej nakani pritrdila takoj zgubila zaupanje ljudstva in povzročila, da bi tudi v naših krajih zavzelo ljudstvo proti narodnim nasprotnikom kar najostrejše korake.
Protestirajo pa tudi proti zastopniku Italije pri plebiscitni komisiji, ker so po zadnjih dogodkih ob Adriji upravičeni dvomiti, da bi zastopnik te države mogel in hotel nastopati nepristransko.«
Zborovanje je zaključila Glasbena Matiča z »Lepo našo domovino . . .« katero je poslušalo ljudstvo odkritih glav in stoje.
Bojsenski:
Par migljajev iz Prekmurja.
Prekmurje s svojimi 100.000 prebivalci je naši državi prisojena provinca ter tvori v upravnem oziru integralni del Slovenije. — Pri-klopitev Prekmurja k n&ši državi je zadobila s podpisom mirovne pogodbe s strani Madžarske končnoveljaven značaj; na tem ne izpremene eventualne korekture potom lokalne komisije za ugotovitev meja prav ničesar; tu zamore biti govora o izpremembah meje edino v razsežnosti dosedanje demarkacijske črte — in nič več.
Vpoštevaje to dejstvo, moral bi se dosedanji provizorij v vsem in povsod spreminjati polagoma v definitivum. Temu pa — vsaj dozdevno — ni tako.
Ali je danes n. pr.'še umestno, da dobivajo Prekmurci — domačini (uradniki, učitelji in drugi) še vedno neznatne predujme na svoje plače. Dvomljivo je, da bi bil ta način dober, da se omenjene pridobi za državo. Ni-li morda baš to povod pasivnosti pri izvrševanju njih poklicev, nezadovoljnosti in s tem slabi vzgled širšim plastem ljudstva ravno s strani intelektualcev?
Ljudstvo ima velikanske potrebščine na obleki, obuvalu, dalje železa za popravo gospodarskega orodja itd. — Ali se ne bi dale izposlovati na merodajnih mestih vsaj male dotacije teh artikelnov v pokritje najnujnejših potreb ?
Dež. obuvalnica in oblačilnica, kje sta! Gospod, zadruga, zakaj imaš vse mogoče v zalogi, samo železa, usnja in podplatov ne ? Menda zato, da se je puščalo naše ljudstvo v Radgoni odirati!
S kurivom je ista mizerija. Kaj se misli ukreniti tozadevno za zimsko perijodo 1920/21 ? Premoga ni, a drž. nadzorstva oz. uprave gozdnih objektov Prekmurja nimajo še nobenih navodil glede ev. oddaje drv.
Prekmurje ima radi zastoja v konjski trgovini znatno nadprodukcijo v konjereji. — Povsod nebrojno ponudnikov, a kupcev od nikoder 1 Ali ni tu res nobene odpomoči? Če je imela Poljska, kakor se je čitalo, pomanjkanje na konjih, ali se tu ne bi bila dala realizirati odprodaja in izvoz tja?
Kaj je z raznimi zavarovalnicami, ki so in še poslujejo v pokrajini ? Njih centrale so danes izven naših drž. meja, so torej inozemski zavodi. Naj li še naprej poslujejo po svojih zastopnikih v pokrajini, pobirajo premije, toda v slučaju potrebe ne izplačujejo zavarovalnih zneskov, ali pa le v slabi inozemski valuti ? — Zakaj se ne odredi postopanje, analogno 1 onemu, če se ne motim, v marcu ali aprilu lanskega leta in tikajočemu se inozemskih za-I varovalnic v ostalih delih Slovenije ?
Prekmursko ljudstvo ima napram Madžarski ogromne denarne terjatve. So to vloge (v gotovini) v raznih budimpeštanskih in drugih bankah. Tako ima na primer meni slučajno znana prekmurska podružnica madžarske „Or-szagos Kozponti Hitelszovetkezet" y Budimpešti terjatev v znesku K 861.000'— napram centrali. — Ker je pomanjkanje gotovine že splošno, tarnajo ljudje za svojimi, svoječasno naloženimi prihranki in so obupani. — Tu treba radikalno na delo. — Z njim je popis vseh terjatev inkluzivno vojnega posojila, vred-nostnic itd. in na to izposlovanje repatriacije. Stvari treba obrniti vso pozornost; izkušnja z Nemško Avstrijo bi nam morala biti najbolja učiteljica.
Želeti bi bilo, da prednji migljaji ne ostanejo brez odmeva.
Toliko za danes.
Dnevne vesti.
Klerikalen terorizem. Kakor čujemo, je Verstovšek brez vsake disciplinarne preiskave odstavil mestnega šolskega nadzornika, ki je od preobrata do danes, torej v najtežjih časih, vršil svojo službo. Seveda so potrebovali za orlovski dirindaj klerikalnega nadzornika, ki bo kot poslušen hlapec klerikalcev pozdravljal kot zastopnik mariborskega učiteljstva razne Slom-škarje in Slomškarice itd. In tak zvesti sluga svojega gospodarja je neki Fink, ki je priromal po preobratu v Maribor in tukajšnjih razmer seveda ne pozna — aii klerikalec je in to zadostuje.
Nesramno izzivanje naprednega Maribora brez ozira na narodnost je zahteva mestnega komisarja dr. Leskovarja, da naj brebivalstvo pozdravlja Orle, okinča svoja okna in jemlje na stanovanje tujce. Kdor simpatizira z Orli, ki so se postavili med vojno javno v službo avstrijske vojske proti Srbom ki so agitirali za to, da se prijavljajo 16 letni mladeniči za »Jungschiitze«, ki so največja opora klerikalnih separatistov v Jugoslaviji, tisti naj to javno pokaže, da vemo, s kom imamo opraviti. Kdor pa sovraži temo in nazadnjaštvo in klerikalni brezobzirni terorizem, tisti naj ostane te dni pasiven in naj ne pomnožuje tistih radovednežev, ki bodo brez potrebe na vseh oglih zijala prodajali. Napredna slavnost je koncem avgusta in takrat manifestirajmo vsi naprednjaki za napredno in državno misel, kakor manifestirajo sedaj klerikalci in njihovi podrepniki za nazadnjaštvo in separatizem. Srednje poti ni in nikdo naj ne pride z izgovori, češ da je treba ozir jemati na razmere itd Da so razmere take, so krivi ravno taki bojazljivci in omahljivci-
Vsa okrašena okna jn vse zastave bodo, registrirali naši zaupniki po celem Mariboru in mi bomo po zvršenem orlopkem plesu ta imena objavili da imamo jasno sliko o klerikalno mislečih Mariborčanih.
Klerikalci trdijo v »Straži«, da orlovski sejem ni strankarska prireditev. To je vendar višek nesramnosti. V isti številki pa objavlja, da se vrši na orlovskem taboru zborovanje zaupnikov Kmetske zveze, na katerem poroča dr. Korošec o poliiičnem položaju in še šest drugih politikov o strankini organizaciji itd.
Orlovski vandalizem. Slavolok, ki ga je postavilo mesto regentu Aleksandru na čast, je prešel v roke Orlom in ti so ga postavili na Aleksandrovi cesti. Da bi prišel do veljavp, so obsekali hladnokrvno v so-sedščini drevesa tako vandalsko, da so obdržala samo na eni strani veje, na drugi strani po so jih Orli do debla ne posekali, temveč polomili-
Stanovanjski urad pometa in čisti, da ga je veselje gledati. Pometel bo vse naše stare, bolehne, onemogle penzijoniste ven iz mesta in sicer — ker je predsednik tega urada vzoren kristjan — iz čisto krščanskega stališča, namreč, ker obnemogli penzijonisti vendar niso
l
za nobeno javno koristno rabo več. Zakaj je I nadlogo. Tudi naše simpatije štrajkujočemu
pričel s pometanjem pri naših jugoslovenskih penzijonistih? No, zato, da napravijo prostor nemškim in internacijonalnim verižnikom. In gre lhitro izpod rok? Da, danes dobiš ferman, čez 14 dni moraš že zfrčati iz Maribora kamor hočeš, namesto 8 predpisanih dni imaš 3 dni časa za pritožbo, ki pa ti itak nič ne pomaga. Jmate že konkretne slučaje tega krščansko-soci-jalnega pometanja? Po odgovor se obrnite na nadgeometra Gerinija in sod. slugo Vrstovška
Ravnajmo se po Lahih! Po zanesljivih pričah, ki so bile te dni v Trstu, izvemo, kako brezobzirno postopajo Lahi napram vsaki drugi govorici, če ni pristno laška. Posebno pa preganjajo vse, kar zveni na slovanski jezik. Slovenci se niti v slovenskih trgovinah ne upajo več govoriti slovenski. Ko je eden teh prič poskusil se poslužiti sVoje osebne pravice, ga je trgovec prosil in rotil, naj ne govori slovenski, ker sicer je on, trgovec, v nevarnosti, da mu vso trgovino razbijejo. No in pri nas? Pri nas se dobe Slovenci, še več pa Slovenk iz ravno istega Trsta, katferim se zdi bolj „nobel" če javno izzivajo z laščino. In imamo mnogo nemških podjetij, ki znajo slovenski, pa namenoma nočejo razumeti jezika tistih, od katerih so odvisni. Tudi Hrvatje, med njimi častniki, po Mariboru raje nemškutarijo, kot bi govorili svoj jezik. Cas je, ravnajmo se po Lahih.
Velikanska manifestacija v Velikovcu. V nedeljo, 25. julija je bilo tudi za Velikovec določeno protestno zborovanje proti odpravi demarkacijske črte. Zborovanje pa je brez vsake reklame nepričakovano narastlo do velikanske manifestacije, kakoršne Velikovec še ni doživel. Nad 10.000 ljudi se je udeležilo zborovanja, tako da niti vsi, ki so ta dan pohiteli od vseh strani slovenske Koroške niso mogli priti blizu. Zdodilo se je prvič, da se je tu zbral res slovenski koroški narod sam
zvonarju!
Male oglase smo predrugačili ter bodo stali odslej polovico manj kot popraj, radi tega priporočamo cenjenemu občinstvu, zasebnikom, trgovcem in drugim, ki bi radi kaj prodali ali kupili, da se poslužujejo te ugodne prilike ter inseriraio v naših malih oglasih.
Oddaja električnega toka za mesto Maribor iz falske elektrarne, se prične, kakor iz zanesljivega vira doznamo, tekom meseca septembra t. 1. Pogoji za dobavo toka kakor tarifne cene za tok'ter splošna pojasnila za stranke, se bodo od strani mestnega elektr. podjetja začetkom avgusta objavile.
Priporočljiva jgostilna. V gostilno Nekrep (pri zlatem konju) je v nedeljo že pozno prišel nek že vinjen gost, ki bi si ga bil rad še en požirek privoščil. Gostilničarka pa ga je vrgla ven in s pomočjo natakarice na tleh ležečega z nogami in rokami tako dolgo in „nežno" obde-lavala, da ga je moral rešiti rešilni voz, ki ga je težko poškodovanega pripeljal v bolnico.
Selnica ob Dravi. V nedeljo 18. t. m-se je vršila slavnostna otvoritev vodovoda — pravega blagodara za vse občane, ki so doslej celo pitno vodo zajemali iz nečistega potoka. Glavno zaslugo za zgradbo tega. vodovoda ima bivši napreden gerent, g. Franjo Fornezzi, ki je vkljub raznim nasprotstvom porabil grabežljivim nemškutarjem iztrgano
to ob času, ko smo se mi borili za našo šta-jersko-koroško mejo.
V isti vasi je bival slovenski nadučitelj Franc Roškar, ki ga je 1. 1918 že avstrijska vlada tja namestila. Na isti šoli je bila nameščena tudi učiteljica Marija Arnuž. Oba, zlasti pa nadučitelj Roškar, sta bila pri Lau-kovih skrajno osovražena.
To sovraštvo je izbruhnilo v osebno maščevanje ob času, ko so ndmške tolpe prodirale iz sosednje Koroške tudi na našo mejo.
Na večer 6. maja 1919 se je po Trbovjah raznesla vest, da so nemške tolpe že blizu. Drugo jutro je to vest potrdil katehet, ko je vstopil v šolo. Po vasi so se pričeli razlegati izzivajoči »Heil« klici. Ko je šel nadučiteljev sin Stanko gledat, kaj se godi, ga je »Šurš« prijel za rame ter mu nagrozil: »Zdaj bomo z jugosloveni obračunali. Danes vas bom splačal!«
Učiteljstvo se je vsled te grožnje pripravilo na neopažen beg. Toda ko sta se naj-preje učiteljica Arnuš in nadučiteljeva soproga popoldne podali na pot, je pričela Romana Lauko, hči omenjenega trgovca, ki je na klancu stala na straži, s »Heil«-klici klicati renegate na napad. Na ta klic sta najpreje prihitela Peter Lauko ml., Krischbaum in A. Lauko. Nadučiteljevi soprogi se je posrečilo uiti, učiteljico pa so zasledovalci kmalu dohiteli in ji zaustavili pot. Peter Lauko ji je nagrozil: »Halt! Zuriick! Sie und der Ober-
občno zapuščino oziroma volilo na bojnem! lehrer vverden von der deutschen Patrouille
polju padlega Antona Kroisa v ta blagi na men in tako temu dobrotniku postavil trajen
abgeholt«. Ob enem jo je prijel in posadil na tla ter ji odvzel nahrbtnik in zavoj. Med
naš mladi a čili pevski zbor, ki je bil burno aklamiran ter je moral nekatere pevske točke celo ponavljati. Pevskemu zboru, zlasti nje-
brez udeležbe bratov sosedov iz Štaierske in! ™f!S£LS	U£?X	T
Kraniske Koroški slovenski narod ki io lani5 ^^rcno čestitamo^ in to temboli, ker je neka
doživel ornzndektva nemških tnin ’ J ci h! farška Peuka> kl le prisluškovala vajam, pro-tSSL Srr™.1TaSLk,^l.0'P.’.l.a”,?!Jf rokovala strašno blamažo, pa |e bo|da že po
prvi pesmi ponižno priznala, da »halbvegs štima«. Radostnega razpoloženja prav nični motilo, da je naš novi, na vse ne-k'erikalno zabavljajoči grent za svoj'a izzivanja dobil par pošteno zasoljenih socijalističnih zaušnic. Morda ga to spametuje in tudi njegove »gospode.«
spomenik. V proslavo tega dne je priredil tem se je na klancu zbrala že večja tolpa vodovodni odbor izborno uspelo vrtno vese-'ki je Petru Lau«otu na vprašanje »kaj pa hco, kjer nas je posebno prijetno iznenadiLsedaj» odgovorilo »Nazaj jo peljite! Le gor .. *,i.	...	...	._	u.i	i Srbe!« Straži okoli učiteljice se je pridružil
še Martin Pavlič. Gori na klancu pa so bili: Peter Lauko star. (gostilničar), Franc in Ivan Kupljen, nekoliko oddaljen tudi Anton Falenti. Peter Laukon ml. ki je učiteljici dal »častno besedo«, da se ji ne bo nič zgodilo, jo je v družbi tovarišev odvedel proti vasi nazaj.
(Dalje sledi).
1	-P-----------
Zadnje vesti.
Zlet Sokolskega Sa-ueza SHS v Maribot dne 29. avgusta 1920!
vzbudil, romal v Velikovec, da tam glasno protestira proti vsakemu poskusu ponovitev sličnih grozodejstev. Ali s tem, da je v takem nepričakovanem številu prišel tja protestirat, je na naj'epši način ob enem manifestiral za ujedinjenie slovenskega Korotana s svojimi jugoslovenskimi brati onostran Karavank in Pohorja. Na zborovanju sta govorila med drugimi tudi dr. Miiller in dr. Ravnik. V Velikovec je dospela tudi ententna komisija iz Celovca, žal pa še le po končanem zboro-rovanju, sicer bi se bila na lastne oči in ušesa lahko prepričala, da se je slovenski Korotan ta dan trdno odločil vztrajati na svojih pravicah, magari tudi proti samovolji ententne komisije. Od manifestacije je ostalo še toliko zborovalcev, da so komisiji priredili burne Sicer pa nam je o tej manifestaciji obljubljeno natančnejše poročilo.
Strajk mestnega zvonarja. Soboto opoldne je v linah stolpa stolne cerkve nastala tisma. Verniki, pa tudi sicer meščani, so vpraševali kaj to pomeni? Je zbolel zvonar ali zvon? Ne, oba sta zdrava, ampak oba — štraikata. Pravzaprav štrajka samo zvonar, zvonovi so mu obljubili le — svoj strajk iz simpatije. Zvonar pa štrajka ker mu blagoslovljeni gospodje, k vlečejo 1000 K za enodnevno zvonenje, ne imarajo povišati Plače. Dosedaj so mu plačevali samo 128 K
n3	let0’ revež pa mora od te2a Plačati
2 K na uro svojim pomočnikom, torej ima občmS«9a te9a bim-bom-bim-bom pravzaprav oosnorh, 22ubo- Napotil se je k prečastitemu oovišanip finemu župniku s prošnjo za
mastne dnh	božji namestnik- ki vleče
m ie do &	od Prist°ibin za zvonenje,
češ še š5nnsko odpravil, vrgel ga je ven, ces, se btrajkovcev nam manjka pri na-
19? uči,PosIu- ni zadovoljen s'ne zna. Tega kolovodja je postavila avstrijska *« «£«? «? J«?* bož|’a mi,ost nakazuie. naj vlada za vladnega komisarja, ki je kot tak oorne na mestno občino. Mestna občina obstal tudi še ravno ob najbolj kočljivem pa prav, mi ga plačujemo kot čuvaja za času, ob prevratu. Vojaštvo ga je radi veri-senj, ne po tudi kot zvonarja, to je stvar ženia z volmi aretiralo, toda naša tolerančna estnega župnika in prevzvišenega prvega oblast ga je velikodušno izoustila še isti dan.
^zjega namestnika. In tako — hvala bogu Ta toleranca naših oblasti ga je ojunačila do!P°vrnil iz Beograda ban dr. Laginja in po-" imamo od sobote dalje mir vsaj pred eno javnega rovarenja proii obstoju države — in 1 slanca dr. Polic in Akačič. V svrho pogajanj
Izpred sodišča.
Tolovajstvo obmejnih renegatov.
Zagovornikom tolerance in bratstva z Nemci bi želeli doživeti nastopni slučaj, ki se je odigral ob vpadu nemških tolp iz Koroške na Štajersko mejo dne 7. maja 1919 in ki se je petek končal s premilo obsodbo glavnih krivcev pred tukajšnjim okrožnim sodiščem.
Med Vuzenico in Dravogradom, torej ob štajersko-koroški meji stoji prijazna vas Tr-bonje. Tu živi rodbina renegatov Lauko, na čelu jim trgovec Lauko, vulgo »Šurš«. Kot edini trgovec v kraju je svoj poklic zlorabljal tudi politično. Sicer vsi Trbonjčani rodom Slovenci so pod njegovim vplivom postali renegati, dasi večina med njimi niti nemško
Vladna kriza.
LDU Beograd, 24. julija. »Novosti« prinašajo o vzrokih vladne krize iz Beograda informacije, da je ta kriza nastala radi tega, ker so se hoteli nekateri člani vlade odtegniti razjasnjenju poslednjih dogodkov, ki jih je povzročila Italija. Presbiro označuje to tolmačenje krize kot neosnovano. Istotako. bi bilo treba zavrniti pisanje našega tiska, ki je stalo pod vplivom italijanskega izzivanja ter učinkovalo na naše notranje razmere, da se odvrne od razmotrivanja naših zunanjih razmer. Kar se tiče krize same se čimdalje bolj kaže, da bodoča vlada bržkone ne bo več koncentracijska. Včeraj se je razpravljalo v parlamentarnih krogih o resni možnosti, da bo sestava kabineta poverjena Nikoli Pasiču, ki bi ga sestavil iz radikalcev in demokratov.
LDU Beograd, 25. julija. Včeraj popoldne je nenadoma obolel ministrski predsednik dr. Vesnič, tako da je moral leči v posteljo. Dr. Vesnič je zbolel vsled napornega dela zadnjih dni. V parlamentarnih krogih sodijo, da bi mogla njegova bolezen za primer, da bi trajala delj' časa, znatno vplivati na rešitev sedanje vladne krize. V parlamentarnih krogih se širijo glasovi, da bi bil v tem primeru nujno pozvan iz Pariza Nikola Pasic, ki bi mu regent poveril sestavo nove vlade.
LDU Zagreb, 25. julija. Včeraj se je
za rešitev vladne krize sta ostala v Beogradu za Narodni klub poslanca dr. Lor-kovič in dr. Drinkovič.
LDU Beograd, 25. julija. Danes je dr. Milenko Vesnič priredil intimen obed, katerega se je udeležil prestolonaslednik regent Aleksander, dr. Korošec, francoski poslanik de Fontenay in ruski opravnik Srandman. Temu se pripisuje velika politična važnost.
Proglas plebiscitne komisije na Koroškem.
LDU. V etri n j, 25. julija. Danes je publicirala plebiscitna komisija proklamacijo prebivalcem koroškega glasovalnega ozemlja, v kateri javlja svoj prihod, naglaša načelo spoštovanja ljudske volje ter priporoča red in mir. Plebiscitna komisija izjavlja, da jamči za svobodno, neodvisno glasovanje ter obljublja nepristransko, pravično postopanje. — Slovenci ta načela pozdravljomo z veseljem, ker nam ie ob njih uveljavljanju zmaga zagotovljena.
Romunski kralj pride v Beograd.
LDU Beograd, 25. julija. V tukajšnjih političnih krogih se doznava, da bo čez nekaj dni došel v Beograd romunski kralj Ferdinand v spremstvu nekaterih romunskih državnikov. Njegov prihod se spravlja v zvezo z najnovejšo vojaško akcijo boljševikov na romunski meji.
Železniška konferenca V Mariboru.
LDU Ljubljana, 25. julija. Železniška konferenca, ki je bila napovedana na 26. t. m. v Mariboru, je preložena na prvo polovica avgusta.
Mirovno stanje z Avstrijo.
LDU Beograd, 25. julija. Z ozirom na to, da je saintgermainska mirovna pogodba ratificirana, ne obstoja več vojno stanje med našo državo in Avstrijo.
Nemški pisatelj Ganghofer umrl.
DKU Tegernsee, 25. julija. Včeraj je umrl tu od kapi zadet 65 letni pisatelj dr. Ludvik Ganghofer.
Nikitovi banditi.
LDU Beograd, 25. julija. »Politika« je prejela iz Škadra nastopno poročilo: Velika tolovajska tolpa Nikitovih pristašev, ki je vznemirjala Črnogoro je zbežala v Albanijo vsled energičnega zasledovanja naših oblasti, posebno pa še vsled tega, ker se jim je postavila po robu organizirana omladina in prebivalstvo samo. Na na čelu tolpe je znani zlikovec Sava {Raspopovič, ki je plačan od italijanške vlade. V Draču so se ukrcali na italijanski parnik »Epiro«, ki jih je prepeljal v Gaesto v Italiji, kjer se nahaja večje število Nikotovih najemnikov, ki jih namerava poslati v Črnogoro, kadar bi čas pripraven za to.
Iz romunske zbornice.
LDU Bukarešta, 23. julija. (Ag. Damian. Zakasnelo.) V zbornici se vrše burne razprave o sprejemu novega poslovnika, ki ga opozicija ' noče priznati. Opozicija grozi, da. bo izostala ' od sej, ako se bo novi poslovnik skušal uveljaviti.
Borzna poročila.
LDU. Praga, 25. julija. (Borza.) Devize: 271, Zagreb 67.50, Dunaj 26.25; valute: ju-goslovedski dinarji 268, avstrijske krone 2525.
LDU, C ur ih, 24. julija (Borza). Devize, Berlin 13, Holandija 201, Newyork 584 London 21 99, Pariz 43.30, Milan 35, Bruselj 46.80, Kodanj 94.50, Stockholm 125, Kri-' stijanija 94 50, Madrid 91, Buenos Aires 225, Praga 11.50, IBeograd 31, Zagreb 7.50, Budimpešta 3.10, Varšava 3, Dunaj 3.15, avstrijske žigosane krone 3-30.
LDU Beograd, 24. julija. (Borza). Devize: Pariz 125—130, London 66—68, Berlin 4550—46, Ženeva 275—280,	9-50—10—,
Rim 93-^97, valute: 20-dinarski komadi v zlatu: 24— 2420, angl. funti 68—70, francoski franki 145—150, dolarji 1725—1760, ital. lire 107—111, levi 40 50—42, leji 49— 50, nemške marke 46—46-75, drahme 242— 246, čehoslov. krone 38—40, avstrijske krone 11-12.
LDU Dunaj, 24. julija. Devire: Curih 2800; valute: nemške marke 431.50, leji 425, levi 310, švicarski franki 27.75, francoski franki 12.25, italijanske lire 900, angl. funti, 615, dolarji 165, carski rublji 290; v prostem prometu: Zagreb 236—260, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice ali žigosanih madžarskih kronah 99—111, Praga 367—387, Varšava in Krakov v poljskih markah 80— 100, čehoslovaške krone: pettisočaki 369— 389 manjši bankovci 370—390, novi dinarji 9.70—10.20.
Mala oznanila.
IKe se učitelj ali učiteljica za češki jezik. Zglasiti se je pri docentu dr. Ivanu Matko, Slovenska ul. 4.	2—1
Telefonska knjiga za
Maribor, Koroško, Štajersko in Prekmurje izide v kratkem času. Do-tične cenjene tvrdke, ki želijo oddati inserate v to knjigo, naj blagovolijo vposlati naslov na Anončni in informačni zavod»Vedež«, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, telefon 132.	2—2
Prva slovenska briv-nica se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran N o v a k, brivski mojšter, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243
Rabini večje skla* dišče (magacin) tudi klet, najraje v bližini glavnega kolodvora. Franc Ogrizek, trgovec, Vetrinjska ul. 17. 2—1
Proda se oprava za trgovinski lokal. Vprašanja v upravništvu.
Razglas razprodaje.
Po neverjetno nizkih cenah razprodajem mojo zalogo čevljev domačega proizvoda in sicer: Moške črne in rjave, ženske nizke in visoke, iz boksa, ševra, laka, glase itd., luksuzna, galanterijska in navadna roba. Do 200 .kron po paru ceneje od navadne robe. R. Mo-njac, Maribor, Tatten-bachova ul. 21.	3-3-
x	   %
: Pristna žima za žimnice |
£	se	dobi	najcenejše	pri 3—1 ♦
♦ Josip Rosenberg, Maribor ♦
♦    ♦
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
□ □□□□□□□□ □□□□□□!□ o|o □□□□□□□□ddddddd
Inserati v našem listu imajo naj večji uspehi
□	□□□□□!□□!□ □□□□□□□□□□□□□□D
Zavod za straženje in
zaklepanje v Maribora
prevzame
mako vrsto straSanja v mestu, no kolodvo* tih, kakor tudi spremljanje ZelesnESklh vab. Pojasnila v pisarni Pristanllčna ulica !•
Najvarnejša naložba denarja po 4'l
o|
2 0.
Hipotečni savod mestne hranilnice v Mariboru, Orolnova ulica 2, izdaja 41/9°/o zastavnice s kuponi od 1. januarja in 1. julija vsakega leta, katere so po zakonu pupilarno-varne in se uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Pravilom odgovarjajoče kritje zastavnic nadzoruje vladni komisar. Za zastavnioe jamčijo razun pupilarnovarno vknjiženih hipotekarnih terjatev še rezervni zaklad po l,500.0o0 kron in vso ostalo premoženje zavoda. Zastavnice se dobijo po dnevnem kurzu pri hipotečnem zavodu mestne hranilnice v Mariboru. Zavod dovoljuje hipotekarna posojila po 41|a°|0.
ta
a
r.T.T
tt
■ n A| A« tekstilna tovarna d. z o. z. L M n M 9 Zgoša, p. Begunje, Slovenija
izdeluje
nogavice, Jopiče, svitre in vse druge pletenine iz bombaža in volne.
Ima poseben oddelek za izdelovanje delavskih nogavic.	3—1
Kupuje vsako mnoiino domaie in inozemske volne.
8. avgusta 1920 zlet mari- GuŠtanj, KorOŠko! borske Sokolske iupe v
4—1
Pridite vsi!
T^rrr