&t. 99.
V  Gorici, \   četrtek <iue 31   avgusta 4911
Izhaja trikrat na teden, in sicer ? terek, četrtek in loboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana aii v Gorici na dom poŠUjana :
vse leto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča", v vseh .iobakarnah.
ima naslednje izredne priloge: Ob novern letu „ Kažipot \ po Soriškem in GradTsČanskeaV i in dvakrat v letu „ Vozni red že-j leznic, paniko? in po&tnih zvez". i Ha naroČila kres doposlaoe na-! ročnine se ne oziramo.
TeOaJJLU
UredHldtvo
: nahaja v Oosposki ulici št. 7
Gorici  v I. nadstr. na doSflO. Upravui&tvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. 'Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Ta«»ton ftt. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in »1..
\
Proti draginji mesa.
Deželna zveza trgovskih društev in zadrug na Gorenjem Avstrijskem je imela veliko zborovanje, na katerem je sklenila odposlali na trgovskega ministra peticijo, ki se glasi tako-le:
»Znano je na sploh, da vlada v Avstriji draginja, kakoršne ni bilo, kar se ljudje spominjajo. Posebno cena mesa je segla tako visoko, da le št premožnejše osebe morejo jesti nekaj mesa vsak dan, revnejše prebivaLstvo pa se je anoralo odpovedati uživanju mesa celo že ob nedeljah in to že dlje časa.
Bati pa se je, da cene mesa še pora-sejo. Vlada sicer obljubuje, ali v resnici ne stori nobenega koraka proti draginji. Prebivalstvo se ne more brigati za to, kako naj se pomaga. Ono hoče mes« in sicer kolikor mogoče hitro, kajti ne srne se dopustiti, da trpi lakoto množica radi obzira v do nekaterih.
Ne prosimo, ampak zahtevamo, da se ukrene izdatne odredbe proti draginji. Ob jeduem naj se postopa proti onim, ki vzro-čajo draginjo s špekulacijami ter višajo cene, samo da bi izkoristili sedanji položaj, v smislu §§ 482. in 483. kaz. zak. Sedanji položaj je tak, da se Je bati velikih nemirov in sice* ne le v večjih mestih; ampak po celi državi.«
Je res imenitno sedaj v naši Avstriji! Argentinsko meso je stalo v tržaški luki pa ga ni bilo mogoče izkrcati. Nagodba med Avstrijo in Ogrsko je tako pametno sestavljena, da je mogla Ogrska preprečiti izkrcanje mesa v Trstu. Ha tisoče ljudi po mestih je željno pričakovalo košček argentinskega mesa, ali odpeljali so ga iz Trsta v Italijo. Torej mesa ne v Avstrijo, revnejši sloji ne smejo priti do griž-ljeja mesa. Domača produkcija je nezadostna, meje so odprte za izvoz goveje živine h Avstrije. Srbija je že poslala pre-Šičjega mesa v Avstrijo, kolikor je bilo določeno za letos   —   sedaj pa čakajmo,
morda začne padati goveje   meso v av- ,
strijska mesta z neba;   dežja ni,   morda
dobimo kar nakrat meso od zgorej___     j
Vlada je res obljubila veliko akcijo za povzdigo živinoreje, da bi prišli do tega, Ua bi imeli zadosti mesa v Avstriji. Vse prav hi lepo. Ali kedaj bo to? Sedanji draginji mesa se da odpomoči edino le z uvozom mesa, kar bi pa kmetovalcu prav nič ne škodovalo, ker sedanje drago meso v Avstriji je za boljše stoječe sloje, nižji ga ne kupujejo, ker je prefdrago; tej večini pa se samo hoče pomagati potom uvoza argentinskega mesa.
To stvar povsodi tako razumevajo; oni, ki govorijo proti, so sicer istega prepričanja, pa govorijo z izvestnimi nameni.
V Gradcu je občinski svet v seji 29. t. m. pri razpravi o znižanju tržnih taks na predlog poljedelskega mir. sklenil med drugim v odgovoru na vlado povdariti prepričanje, da je edino sredstvo proti draginji mesa iskati v dovoljenju uvoza živine in mesa iz drugih držav, pred vsem iz Argentinije ...
Nevolja v ljudstvu raste. Obeta i*e vsled trajajoče letošnje suše še večja vse-<;bča draginja kakor je že sedaj. Ker se pa ne stori nič proti draginji, marveč vidi ljudstvo celo kaj takega, da se mu meso takorekoč izpred ust odvzame in se pelje drugam, no, potem ni pričakovati nič dobrega.
Mesno vprašanje utegne vzbuditi v Avstriji še velike nemire; utegne jo pre-tresti, da bo pomnila draginjske čase sedanje. Naj bi to vprašanje le pretreslo tudi razne plemenitaške ki milarje, da bi prišli k pameti.    _________
Iz učiteljskih krogov.
Kakor pravi razbojniški listi so se spravili »Novi Cas«, »Prim. List« in »Gorica« na tovariša Medvščeka in Križma-na. Prav nič jih ni sram, teh »pobožnih« katoliških duš, da očitajo enemu uboštvo iz dijaških let, drugemu pa, da se je drznil svojo hčerko,   katero je z velikimi
žrtvami in težavami izšolal,   spraviti   v ' službo, v grenko, učiteljsko službo.
Dopis v »Gorici« nosi sicer naslov: iz učit. krogov in podpis učitelj, toda to je naravnost izključeno, da bi mogel kateri učitelj kaj takega napisati, sam proti sebi! Ako je dopisnik učitelj, je gotovo k »k katoliški veroučitelj!
Popolnoma prav in pravično je ukrenil c. k. okr. s. svet, da je dal prednost učiteljevej hčeri pred drugimi in proti temu ne bo imel gotovo noben učitelj povoda ugovarjati, to se je godilo doslej in - se bo godilo tudi v bodoče, tako se godi v vseh stanovih:    Otroci vojakov imajo prednosti in ugodnosti v svojem stanu, otroci poštnih in   železniških   uslužbencev pri pošti in železnici, otroci drugih uradnikov enako pri dotičnih oblastvih. I        Le edino učitelj, trpin med trpini, naj bi ne smel imeti zaslombe in podpore niti pri učiteljski (šolski) oblastniji,    ki najbolj ve, kako se godi učiteljstvu in proti temu da bi pisal celo kak učitelj!   • |        Lansko leto je tudi dobila hčerka nekega učitelja takoj službo pri nas in ena-' .ko tudi na Tolminskem in nikdo ni proti temu ugovarjal ali koga radi tega napa-. dal. To nam je jasen dokaz, da letos jim gre le zato, da izbruhajo svoje sovraštvo, svojo mržnjo proti tovarišu M. in K. j        Kakor razvidno iz predstoječega slučaja,* začela se je že fudi pri nas borba za kruh, za obstanek.
Že parkrat sem o tem pisal v razne liste in tudi v »Sočo« ter svaril stariše, naj nikar ne pošiljajo hčerk na.učiteljišče, zlasti ne kmetje in posestniki, obrtniki in rokodelci, ker jih lahko osrečijo na ložji in cenejši način.
Kdor noče poslušati, bo pa poskušal! Na naših zakonodajnih zastopih je, da temu deloma odpomarejo in to storiti so tudi dolžni, saj so ljudski zastopniki, ki imajo skrbeti za blagor svojih volilcev in državljanov sploh.
Tu podajam nekoliko nasvetov: 1. Na učiteljiščih bi bilo treba vsaj še en letnik dodati (k sedanjim štirim). Pripravnice odpraviti in za vstop zahtevati
dopolnjeno osemrazredno šolo. Nekdaj se je skrbelo za to, da se čim več učiteljev in •učiteljic izšola in pridobi, zdaj je treba pa ravno nasprotno: to ovirati s primernimi sredstvu kakor sem omenjal. Zraven tega bi moral naš dež. š. svet ustaviti nadaljno podeljevanje podpor ali štipendijev.
2. V vseh deželnih zborih (v našem je že) in v državnem zboru bi se moralo sprejeti postavo, po kateri se ne drži v javni deželni aH državni službi poročenih žensk. Poročena ženska je že preskrbljena in ne potrebuje službe. Veliko bolj potrebne so službe izšolane hčerke raznih uradnikov in uslužbencev, da svojim sta-rišem vsaj deloma olajšajo težavno stanje. Koliko poročenih.žensk je pri pošti, pri železnici, pri učiteljstvu in vse te zapirajo pot do kruha mladim, potrebnim dekletom. V Gorici, na vadnici ste dve taki učiteljici, dasi sta njuna moža v dobrih službah in bi prav dobro izhajali družini tudi pri eni službi. Nekateri sede torej pri <dveh mizah, drugi pa še do ene ne morejo! Ali je to prav? Vsi poslanci in politiki bi se morali pobrigati za to, da se talca krivica odpravi. Skrbeti je treba, da se kruh po mogočnosti pravično porazdeli! Nekdaj se je pogrešalo uradnikov in učiteljev, uradnic in učiteljic, zato se je dopuščalo tudi poročenim ženskam opravljati službe, dandanes pa je teh na ostajanje, zato pa proč ž njimi! i Mati naj se posveča svoji t»ružini, gospodinjstvu, tu je mnogo hvaležnejši posel za njo. Po materi zanemarjeni otroci silno trpe, a zaradi njih 4rpi potem tudi občina, dežela, država. Mati, ki hoče svoje dolžnosti natančno izpolnjevati, ima prav zadosti posla pri svoji družini in kako malo je takih! Kako naj jih pa najdemo med onimi, ki opravljajo kako težavno službo, učiteljsko, železnično!
Na delo torej, kdor je v to poklican! ,
Opomba uredništva: Priobčujemo ta dopis kot glas iz učiteljskih krogov. Iz priobčenja pa ne sledi, da bi se mi strinjali z vsemi izvajanji v dopisu.
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski  spisal:   Edgar  Monteil. Poslovenil: F. K.
(Dalje,)
»Gospod Chanat«, reče Galtier, »občinski svet vas prosi pojasnil. V eni knjigi sta dva madeža, ki sta še popolnoma sveža, toda nista tako gosta, da bi se ne videlo, da je zadnji sklep preddatiran, da je v enem prejšnjih sklepov zaračunjena svota sedem tisoč tristo in dvajset frankov, med tem ko občinski svetovalci o tem nič ne vedo.«
»Občinski svet je potrdil moje poslovanje in mi izrekel svojo zahvalo.«
»Da, toda ta sklep je bil storjen, ko niste bili več župan, ko niste imeli več pravice sklicati občinskih mož, predsedovati in zapisnik podpisati; zato ste tudi naredili datum za dva dni preje. Toda vrnimo se na onih sedem ¦ tisoč tristo dvajset frankov ...«
.   >To svoto sem vzel iz občinske blagajne, da sem delal ž njo propagando za vlado«, pravi Chanat.
»Ah, to je bil torej denar, katerega ste tako razsipali, ko ste kupovali glasove! Toda pozabili ste, da je bila to vaša zasebna stvar, občinski svet ni imel namena, obremiti občino s to vsoto.«
Svetovalci priznajo Galtieru.
»Menim, da ste radi tega edini?« vpraša Galtier. »Da, da, da,« se je slišalo.
»Moram vas opozoriti, gosped Ghanat, da je moja dolžnost, da naznanim to gospodu preiektu. Vpeljana bo preiskava, in pri tej znajo priti še druge stvari na dan — kar bi bilo .am gotovo neprijetno. Svetujem vam torej, da storite najbolje, če vrnete občini takoj vsoto, katero ste ji vzeli protizakonito.«
Chanat pomisli nekoliko, potem pa pravi: »Vrnem denar.«
»Prinesite ga takoj, kajti izgotoviti moram poročilo na prefekta še danes.«
Ghanat je divje pogledal svetovalce, ki so bili nekdaj njegovi prijatelji.
»Podleži, lopovi,« je mrmral, »šteli bi si v čast, da so dali denar za volitve, če bi zmagali. Razen tega nam bi povrnila vse vlada; veliko plačilo so mi obljubovali. Pariški somišljeniki in sedaj plačati moram denar iz svojega žepa. Ti ničvredni republikanci.«
Odprl je svojo slavno blagajno in vzel iz nje zahtevano vsoto.
»Mora biti,« je zdihoval. To imam od republike! Nesramna vlada! Če bi imeli cesarstvo, 'dali bi mi. denar iz cesarjeve privatne blagajne, ne pustili bi plačevati meni!«
Spravil je denar v žep in zapustil pisarno. Na hodniku sreča Emo.
»'Poslušaj,« ji reče, »odpri okna v salonu, igraj citre in poj zraven.«
Ema strmi začudena v svojega očeta. .
»Pojdi igrat,« ji zapove, »ljudje naj mislijo, da smo zadovoljni in veseli.«
»Ali oče, saj .vendar žalujemo.«
»Potem igraj kako pogrebnico,« odvrne on in zapusti hišo.
Na županstvo prišedši, vrže denar na mizo.
»Tu je manjkajoči zmesek,« reče," »denar ni bil izdan, temveč je ležal samo v-moji banki," kamor sem upal dobiti kmalu celo občinsko blagajno. Če je ležal denar pri Ve-ranu ali pri meni, je vseeno.«        "    l'
»Nimam vam dati pobotnice, gospod Chaiiat,« pravi Albert.
Nekdanji župan zapusti brez besede zborovahiico, na stopnjicah pa se obrne in žuga s pestjo: »Roparji, tatovi, republikanska sodrga!«
Ko je šel Galtier po končanem zasedanju domu, sreča AHarda.
»Vesele novice«, pravi ta, »Pehissm je izopet nastavljen, dosedanji registrator mirovne sodnije je dobil pismo, če hGče postati mirovni sodnik v Royboni; naš stari poštni upravitelj prevzame zopet vodstvo pošte, gospa pl. Slepič je odpotovala, bivši 'davkar ji bode takoj Sledil, kaikor hitro pospravi svoj salon z lilijami in podobami kralja in papeža!«
»Nasilni prevrat, se je v Rovboni posrečil«, vzklikne Galtier vesel, »pridi z menoj domu.«
Pred hišo je stal Monestrel in čakal nanj:
»Moj ljubi sin«, pravi, »prišel sem, da določiva poročni dan.«
XXIII.
Ptice si delajo gnezda.
»Ah, poročni dan«, reče Galtier in pelje Monestrela in Allarda v sobo, »to je stvar, katere ne moreva sama ukreniti.«
»Zakaj ne?«
»Lucija ima besedo.«.
Družba sv. Cirila in Metoda.
,       VABILO
./ :>.;¦    ¦                         na
XXVI. REDNO VEUKO SKUPŠČINO
„Driižbe suL Cirila in metoda v Ujubljani"
. v nedeljo, dne 10. septembra 1911
-------- ob 11. uri dopoldne--------
v TRŽIČU na Gorenjskelm (v salonu go-
stilifie   pri   »iBastlju«   .gospe   Frančiške
Perne, hiš štev. 99).
DDD
'           VSHORED:
1.  Nagovor prvomestnika.
2.  Tajnikovo poročilo.
3.  Blagajnikov© poročilo.
4.  Poročilo nadizomištva.
5.  Volitev č>nov v družbeno, vodstvo.1)
6.  Volitev .nadizorništva (5 članov).a)
7.  Volitev razsodništva* (5 članov).3)
8.  Slučajnosti.
Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«,
dne 26. avgusta 1911.
*) Iz vodstva letos izstopijo gg. Fr. ČVuagoj, dr. Ernest Dereani, Gregor Einspieler, Luka Svet»v. — V odloru pa še (»stanejo gg. And. SenokoviO, Aleks. llu-dovernik, dr. Iv. Merhar, Fr. TaluMnik, dr. Janko šle-binger, dr. Ivan Tavčar, Ivan Vrhovnik, dr. Gregor Žerjav.
») T »adaorništvu so bil; gg. : dr. Fr. llešid. dr. Ferdo Mfiller, Matija Prosefcar, dr. Vladimir Ravnihar, Miloš Stihler.
*) V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist Jak. Kogej, Ksrol Šavnik, dr. Fr. Tekavčič. dr. Karol Triller.
DOSTA.VEK: Odhod iz Ljubljano z jutranjim vlakom 6-48, iz Kranja 7-49. Takoj po prihodu v Tržič polože skupSčmarji venec na gomilo pokojnega mecena Polaka. — Obed bo pripravljen v gostilni g. Mateja • Lončarja št. 143, ge. Frančiške Pome št. fl.» in g. Jos. Šteia §t. 116 ter v drugih narodnih gostilnah. Kdor-hoče, da dobi tu pripravljen obed, naj «• oglasi do 4. sept. pri navedenih gostilničarjih ali pri podružnici „Družh.> sv. Cirila in Metoda'1 v Tržiču.
8- septembra v Pošteno! — Moška podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki bo imela 8. septembra ob 3. uri popoldan veliko veselico v Postojni pri »Kroni« v korist novi družbmi Tržaški šoli, je izposlovala, da bodo posetniki te slavnosti mogli v jamo proti znižani vstopnini 1 K i. s* pojdejo vsi iposetniki v jamo skupno ob V2H uri dopoldan.
Ker je vstopnina druge dni 3 K in letos ni bito na Vel. Šmaren običajne jamske veselice z znižano ceno, bode gotovo za marsikoga z Reke, iz Pulja, Ljubljane, Trsta in Gorice kazalo, da ta dan pride obiskat jamo, popoldan pa veselico. Vstopnice po znižani ceni se bodo dobile le v hotelu pri »Kroni«.
DOPISI.
Iz komenskega okraja.
Iz Sfcrbine, 27. 8. 1911. -f- Zadnje Številke »Primorskega Lista« nas silijo, da treba javnosti marsikaj naznaniti, kar bi lahflo ostalo tajno.. Tako namreč je »Primorski List« pisal o Jazbecu, katerega je naziva! z »malopridnežem«, javnost naj bi mislila, da je »liberalec«.
Sama stvar je pa tako-le: Josip Jazbec je čuk, ter ima tudi čukovski kroj. Pred dnevi je ta »malopridnež« prišel v domačo gostilno Vik. Adamiča. Tukaj je dobil iz bližnjega Pedrjevega starega več kot 65 letnega moža, katerega je sačel takoj prijemati.... Nato se je ubogi starček branil, na kar ga je ta še vrgel ob tla. Starček je napravil ovadbo pri sodniji, za kar je bil Jazbec kaznovan na 8 dni zapora in 10 K odškodnine starčku. Gotovo hi Jazbec vdofoil več, a je sam prizadeti prosil, da naj se mu da najnižjo kazen.
»Primorskega Lista« dopisnik nekaj vedno stika glede tega, kakor čeŠ,:'da je naprednjak. Ve pa gotovo, da je še celo 'blagajnik od »čukov«. Da, da vemo, da se sramujete take družbe* Kdo bi se ne?
Klerikalci so obrekovalci in kradeži časti; naj služi v to ta novi dokaz iz Škrbine. Dobro znani cerkveni organist Jožek Oceričev, kateri brblja kakor kaka stara baba, ter je desna roka našega Mi-liota, marsikaj stori tako, da se sam sebe sramuje, ter izda več kron radi tega. Ni znano ali sta »v kaši« skupno z Mi-hotom ali trpi sam.
Povedano bodi, da smo vdobili pri nas pred letom novo delavsko družino iz Trsta pod imenom Colja. Ta družina si je kupila tukaj hišo z malim vrtom. Gospodar Avgust Colja je izvrsten čevljar, gospa pa se je preteklo zimo izučila v Trstu za izkušeno babico na svoje stroške. Družina je vredna spoštovanja, '^e našemu Jožku ni bila po godi- ter je neki večer prišel razlagat o gospej lažnive reči. To pa edino zato, ker r družina klerikalna. Jožic, ali Te ni bilo sram, da hočeš na tak način 'pošteni družini odtrgati košček kruha iz ust? Ali so taki nauki iklerikailiz-ma? sramota naj te oblije. Gosp. Avg. Colja je vse to slišal, kar so tudi druge priče potrdile in bil je prisiljen vložiti tožbo proti Jožku Oceričevemu. Kajti tukaj se je šlo za nekaj resnega. Vložena tožba pri komenskem notarju ni izpočetka nič opiašila svetega Jožka ter ga je še nekako ojačila. Ko je doznal, da je vse to res, je poslal moža k Avg. Colja z namenom, da ako ne odstopi od tožbe, mu on napravi kar celo dve. A to ni rodilo vspe-ha, prišel je preddan ooravnave, zviti Jožek zjutraj je bil možak, da se ni bal, kar je govoril. Zvečer pa si je vdobil to-varšijo ter šel trnjevo pot s solzami - v očeh prosit odpuščanja. Gos. Avg. Colja ter razžaljena gospa Ivanka Colja so vse to odpustili, ampak 'grenke je požiral. Od
tistega dneva ve, zakaj nosi rušo čukov-sko kapo.
. Drugi dan je šel gosp. Avg. Colja vstavit in naznanit gos. Kotniku poravnavo. Gosp. Kotnik ni hotel poravnave kar tako, ampak je moral Colja iz Komna po svojega prijatelja. Tako še le sedaj se je vsa stvar poravnala v sodniji na zapisnik. Gotovo je, da bi ta obravnava spametovala Oceričevega, ako bi ne bila družina Colja tako dobra.
Jožek kmet in organist cerkveni je moral dati 60 K in stroške in vsak ga imenuje po zasluženju s pravim imenom. To pa bodi povedano, da je najboljši veljak klerikalne stranke, potem ni čuda, da se celo gosp. nune sramuje takih oseb.
Pri nas imamo društvo »Narodni dom«. To društvo je klerikalcem take v nasprotju kakor trn v peti. Vedno kai primanjkuje v sobi, že 3 ključe so zlikovei vzeli iz vrat. Tablo nad sobo so letos poškropili z bakreno galicd. Kar se je pa sinpčj. ponqči .pripetilo, je višek lumparije. Spravili so neznani lopovi vse časopise na kup bralne mize in to sežgali. Sreča je, da se ni imela miza ter potem razširil ogenj sed?' </ tej neznosni vročini.
Gotovo je, da pride se vsemu temu prej ali slej na sled. Toliko za sedaj.
Iz kanalskega okraja.
Iz Levpe. — (Poštna nabiralnica.) Neverjetno je, kako počasno in zmešano prihajajo pisma in druge poštne pošiljatve. od tukajšnje poštne nabiralnice med pod njo spadajoče občinstvo. Neka oseba je dobila komaj po preteku 3 tednov odda-jalni list za priporočeno pošiljatev, potem Šele se je dvignilo isto »pri poštnem uradu v Avčafi. To je pa samo radi nezmožnosti poštnega naibiralničarja, ki menda ne zna več kot komaj črko A brati ravno tako pisati. Dan na dan gredo pisma in sploh vse pošiljatve iz ene vasi v drugo, še sami ne vedo kam jih pošiljajo. V prvi vrsti se res moramo prizadeti zalivali ti vsem istim, kateri so nam pripomogli do teh odnošajev.
Želeti bi bilo, da se ta reč s poštno nabiralnico uredi tako, da bo res služila svojemu namenu.
Več prizadetih strank.
Iz kobariškega okraja.
Iz Kobarida. -- (f ^anez Bandel Bratovska ljubezen duhovnika). — V ponedeljek-je umri tu g. Janez Bandel, ki je bil svoječasno pudučitelj. Službovati je začel takrat, ko je bila ljudska šola še pod duhovskim nadzorstvom. Ko je bila pa vrejena po novih šolskih ¦zakonih, so silili Bandela, da-bi šel k skušnji učiteljske sposobnosti. Ker tega nt storil, so ga po dolgem zavlačevanju odslovili in mu dali milostno pokojnino po — 20 K na mesec. To je bilo pred 28 leti.
Bandela se je usmilil g. Manfretia (Sribar), ki ga je sprejel v hišo in skrbel zanj. Celih 28 .let ga je redil, in imel 1 njim križ, posebno zadnja leta, Končno jo umrl in g. Manfrreda je poskrbel vse, kar je bilo treba, za dostojen pogreb itd. Vsa čast takemu rnožn!
Ali čegava naloga in dolžnost je bila, skrbeti za rajnega Bandela? Ali Manfre-dova ali pa... bratova, kije bogat katoliški duhovnik. Župnik Blaž Bandel si je nabral veliko premoženja v Rrdih (Cero-vo), vidimo ga cesto ponosno korakati po Gorici, a ta katoliški mož se ni nič brigal za svojega krvnega brata. Včasih kaka ponošena suknja, -»- to je. vse, kar je bratu privoščil.
Ko je r. Bandel zadnje čase bolehal, je pisal bratu, a ta mu še odgovoril ni; priporočena pisma so pri romala nazaj v Kobarid. Tujec Marrfreda naj skrbi za Bandela, rodni brat, katoliški duhovnik pa kar zavrne priporočeno -pismo, v katerem ga ;vožee s povzdigiijenima rokama prosi par kronic podpore! Ali ni, to Škandal?
Iz krminskega okraja.
Iz Krmi?'- — (Tatvina na poŠti.) v noči od torka na sredo so udrli neznani tatovi v poštni urad ter odnesli iz njega svoto 6500 K. Odprli so malo priročno blagajno ter .vzeli iz nje omenjeni znesek. Navadno se spravi denar v veliko blagajno, tisti večer prej pa so ga pustili v priročni. Tatovi so pustili na miru veliko blagajno, kakor, da bi biii vedeli, da je denar le v priročni. Odprli so tudi nekaj pisem in drugih pošiljatev pa so jih pustili potem v miru. -- Prijeli so nekega Človeka na na.jbr.ze oni ni tat.
Tatovi so ulomili skozi zadnja vrata hiše v kateri je nastanjena c. kr. pošta, in od tu so šli potem v "poštni urad. j        Znamk in drugih vrednotnic se niso ; dotaknili. Tudi neko pismo, v katerem je bilo 10 K, so pustili, dasi so ga raztrgali. i Menda zato, ker je bilo pismo naslovljeno j na nekega vojaka. Tatovi so delali lahko nemoteno, ker je hiša prazna, brez stanovalcev!
V sredo so aretirali v Vidmu nekoga, kije menjaval večjo svoto* avstrijskega denarja. Pa tudi v Gorici so zasačili neki sumljiv individuum.
Naročajte,  ponudite,......
zahtevajte in pijte samo   - - - .
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska tur nnjholjsn zdravilna, in namizna kisla voda. Od vsakega zaboju p!ača podjetje v narodne namene 20 vin., 'kamor naročnik du-loči. — Naslov: TolstovrŠka slatinu. pošta Goitaiii, KoroSko, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!            Svoji k svojim
»Moja hči je pri Crillonovih, ali naj gremo tjar«       j
»Z največjim veseljem. Ti greš z nama, Allard, moraš biti navzoč pri tako.važnem posvetovanju ... Kaj pa pravite vi, Monestre! k dogodku v deželi?«
»Ah, ne vem, kaj naj si mislim, ljubi Aibert, naš župnik se taiko boji.«
»Boji se?«
»Da, pravi, rdeči pridejo gotovo do popolne moči; potem pa 'bodo kakor za Časa prve revolucije morili duhovnike.«*
»O, ne verujem, tda bi-šli tako daleč«, odvrne Albert.
»Res ne? Ali če tudi ne pride do skrajnosti, za nas stoji stvar zelo slabo, upam samo, da če se zgodi v Roy-boni kaka nesreča, da se bodete potegnili jza vašega ubogega tasta.«
»Bodite brez skrbi, gospod Monestrel.«
»Dobrodošli«, pozdravi Crillon igoste.
»Lucija, prišli smo, da določimo poročni -dan«, reče Albert svoji nevesti.
»Res, oče?!«
»Da, ti sama lahko določiš ta 'lepi dan.«
»O Albert«, vzklikne Lucija in se nasloni jokajoča na ramo zaročenca.
»Ti neumnica«, pravi Ana, »kako se moreš vendar jokati  pri tako veseli novici.«
»Da, to so živci ...« meni .gospa Crillon.
»O ne«, šepeta Lucija Albertu, ki jo drži objeto, »to je veselje.«
Posvetovali so se nekaj časa o dnevu. Ana bi imela rada poroko isti dan s prijateljico, ali to ni Šlo, Pavel je moral Še preje nastopiti službo.
»To je res grdo«, se jezi Ana smeje, »midva sva že toliko časa zaročena, pa morava čakati, pri vaju pa se je vse šele pričelo ...«
»Da, ali midva sva trdr. samoljubneža. ne jemljeva ni-kakih ozirov«, se smeji Albert.
»Hočeta kakor ptiči sezidati pomladi gnezdo«, pristavi Allard.
»Tako je«, potrdi Albert.
»Binkošti so enoindvajsetega maja«, reče Monestrel, »vzemimo sredo, štirindvajsetega maja, če vaSn je po godu.«                        h '¦'n
»Zadovoljen«, pravi Albert, »če nima Lucija nič proti temu.«
»Meni je tudi prav.«
»Kdaj pa. se peljemo v Lvon, da nakupimo?«
»To se morate pa dogovoriti z mojo ženo, ona vaju bo spremljala.«
Potovanja sedaj niso dolgo odlašali, zaročenca je sprejela v Lvonu Lucijina teta z odprtima rokama.
Galtier ni našel oprave in 'predmetov, kakršne je želel.
»Peljali se bomo v Pariz«, pravi, »razven svile ni dobiti tu ničesar.«
Teta se je vesela smehljala, gospa Monestrel pa ie vskliknila začudena: »O moj: Bog, v to pregrešno gnezdo hočeta, in mene hočeta vleči s seboj...«
vPojdem f. 'm z otrokoma«, feče teta.
»Ti?!«
»Da, upam, da mi jih zaupaš?«
»Gotovo...«» odvrne gospa Monestrel po daljšem premišljevanju, »ali prosim te, ne izgubj Lucije izpred oči.«
»Ne skrbi.« ,
»Prihodnji dan so se odpeljali v Pariz, in ko so prišli ter dobili v dobrem hotelu stanovanje, reče teta: »Nisem prišla z vama, da bi hodila za vama kakor orožnik. Pojdita otroka, oglejta si lepo mesto z vsemi znamenitostmi, poskrbita, kar mislita nakupiti in zabavajta se kakor vama veli srce; Albert pozna Pariz, torej se ne bo-deta izgubila. Dam vama časa cel mesec.«
Albert in Lucija sta porabila dovoljenje, vesela sta hodila po mestu roko v roki; postajala sta pred izložbami in nakupila celo množico malenkosti, na katere preje niti mislila nista.
»Hladno je«, pravi Albert,
»Vsa sem že premrta«, odvrne Lucija.
»Veš (kaj, s čem bi lahko jezila Chanatove? Če bi prišla s kožuhi domu.«
»Da in med tem bi bilo nama gorko.« .   »Pridi.« *   »Vstopila sta pri krznarju.
»Ah, tu je kožun, popolnoma tak, kakor Emin«r pravi Lucija, »koliko pa stane.«
»To je sicer prava krzna, stane pa le petsto frankov«. odvrne prodajalka.
»Gospa je rekla, da je stal njen več.«
»Krzna in okraski ne morejo biti lepši, kakor pri tem, milostljiva gospa«, pravi prodajalka.
O, pravi mi milostljiva gospa, si misli Lucija, in zardi veselja, ima naju za poročena.
Albert je kupil svoji nevesti kožuh iz vidrovine za osemnajsto frankov, sam pa si je izbrd lepo suknjo fe pravega astrahana.
(Dalje prih.)
Domače vesti.
K tukajšnjemu gozdnemu ravnateljstvu Je premeščen tajnik dr. Tevini, ker odide dr. Otitsen v Sohiograd. Pred kratkim smo -poročali, da je imenovan za voditelja 'gozdnega urada zagrizen Qer-rnan;   za zagrizenim Germanorn pride v
so hitra videli, s kom imajo opraviti. Nesrečnega sina je prišla iskat mati ter ga peljala domov.
Nesreča pri delu. — Padel je v ladje— delnici v Tržiču s precejšnje visočine neki delavec ter se močno poškodoval. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Sedem kravat za znesek K 7'20 je Kczdni,. uradna še .zagrizli Uh/I^vmi! .^zeUekl KarolCulot v Felberbaiimovi tr-TmeiioV^er^^^k»Md«ti^rjerney "gov&i na ime gTlosipa Kosovela. Ta je pa Sulina v Pulju je imenovan za oiicijala. } čez nekaj časa slučajno prišel v omenjeno Draginjska doklada za učitelje vgra- trgovino. Kc so ga prašali, če je dobil diščanskem okraju. — Okrajni šolski -svet blago, se je razkrila goljufija, katero je za-gradiščansiki je vzel v svoji zadnji seji v   skrivil Culo!
pretres prosijo učitefjstva za^draginjsko | pod voz je prišel 17 letni Miha, Bata-doklado. Dovolil je kot draginjsko do- ; gelj \z Kamen j na Ajdovskem. Voz mu je klado 20% poviška na začetno plačo vsakemu učitelju brez razlike in sicer za to-
iiko časa, dokler ne poskrbi deželni zbor za zboljšanje.
Drž. poslanec Bugatto v Devinu. Kakor smo poročali, je padala močna toča po Devinu in,okolici ter napravila velikansko škodo. Te dni je prišli v Devin poslanec Bugatto (ftevin spada v njegov volilni okraj) ter si ogledal škodo, vzročeno po toči. Skupno z županstvom se hoče pobrigati, da dobijo Devinci »kako izdatno državno podpore. V Devinu se imata graditi dva vodnjaka, vladni prispevek znaša 240(30 K, ali tu vmes je neko nespo-razumljenje med občino m oskrbništvom v devinskem gradu. Bugatto je posredoval, da bi to nespnraszumljenje odpadlo ter bi se zgradila tako potrebna vndniaka. Kaj pa kuhate Vi, kaj dajate na mizo? — tako se sprašujejo gospodinje v Gorici pri današnji velikanski draginji. Na trgu se dobi malo ali nič in kar je, je neznansko drago. Kar dan na dan se draži vse.
Če pojde tako naprej, nastane neznosna draginja tako, da srednji in revnejši sloji ne bodo imeli kaj jesti. V pro-vincialnih mestih menda ni nikjer tako velike draginje kot je v Gorici. — Drugodi po svetu jedo. cene je goriške pridelke kot pa v stolnem mestu Goriške dežele. Tu bi se moralo tudi kaj storiti, da se zatre velikanska draginja v Gorici.
Kolere v Gorici torej ni. — O g. Ftajsu so dognali v Trstu, da je bil obolel na driski in ne na koleri. G. Flajs je že zdrav in čil.
V Krmim« so aretirali kot sumljivega tatvine na tamkajšnjem .poštnem uradu (glej dopis iz Krmina) nekega Camillo De Lorenzi.
*/ vlaku je umrl neki umobolni, pristojen v otčhio Sv. Križ na VipavsTcem. Peljali Sv "lamreč 4 take reveže iz Trsta v goriško norišnico, ker spadajo v to, ker so pristojni v našo deželo. Po poti je bil omenjeni nemiren, prijele so ga slabosti in nagloroa je mptI. Pokopali so ga na goriškem pokopališču.
Nevarnost za kolero v Gorici. ~- Pišejo nam: »Ko sem minolo nedeljo po končam" službi božji na Kostanjevici šel iz cerkve skozi zakristijo k vodnjaku, hi ko se pokrepčam s kozarcem hladne vode, mi šine v nos grozni smrad. — O, od kod to? Kaj je to? — stopim malo bolj na prosto pa še hujši smrad mi bije v nos iz od solnca razgretih tel. — Kaj je bilo? Kmalu na to sem se prepričal, ko sem kvišku pogledal, sem vrdel, da je skozi okno } samostanske celice nekdo iz ponočne posodice ~ izlil tekočino na javni prostor pred zakristijo. In v tej neznosni poletni vročini, pa še posebno zraven pitne vode. •-- f.n tak smrad morajo ljudje duhati že leta in leta.
Kdor bi tega ne verjel, se lahko o tem vsaki dan prepriča. Posebno lepo pa ni od patrov!«
Pokvarjeno in narejeno vino je hotel prodati neki Toaiaž Pecorari iz Šlovrenca pri Moši. Na tukajšnjem poskuševališču se je pokazalo, kako je napravljeno to vino ter da je zdravju škodljivo.   Pecorari je
šel Čez nego ter   mu jo zlomil   dvakrat. Prinesli so ga v goriško bolnišnico.
Sokdskl «esh)1l{.
XI. izkaz
dnril za Sokoluki doni v Gorici.
Prispevek telovadcev »Sokola«
v Gorici.......   .     29 K —
Prispevek maraSčaja »Sokola« v Gorici ........      3  » 40
Nabiralnik v holetu pri    »Jelenu«  .........    12  » 87
Prispevki deležnikov za avgust    70 » —
Skupaj.......115 K 27
prišteti dohodki X. izkaza . .1688 » 04 Znaša sklad skupaj . . 1803 » 31 Kot deležnik pristopil je z vplačanim zneskom 25 K bratski »So&ol« v Ajdovščini, za kar se tmi najpresrčnejše zahvaljuje, kajkor tudi vsem ostalim darova-teljem in prišpevateljem                  odbor.
Goriška Sokolska Župa opozarja bratska društva, da se bo vršila v nedeljo dne 3. septembra 1.1. ob 9. uri predpoldne seja župnega vaditeljskega ,/ibora v Gorici v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana 7, I. nadstropje.
Ker je seja izredno važna, poživljamo ,r - načelnike in podnačelnikc, da se je ••¦¦-•»i; vo in točno vdeležijo. Na zdar! ."" na tombola v Solkanu. — V ne-* 3. septembra t, I. popoldne ob 3. uri priredi »Sokol« v Solkanu javno tombolo na trgu pred Mozetičevo gostilno (Droč.) Dobitka sta dva: Cink vina 100 K in tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 v. Po tomboli bo veselica na senčnatem dvorišču g. Al. Mozetiča s temle vspore-dom: Godba, telovadba na orodju, nastop naraščaja s palicami, telovadba naraščaja na orodju; Sokolska, poje moški zbor, Poštena deklica, šaloigra. Opomin k petju, poje mešan zbor, Rožmarin, poje mešan zbor, Rožici, poje mešan zbor. — Vstopnina k veselici 40 v. Po veselici ples in šaljiva pošta. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Sokoiske telovadnice. K najobil-nejši udeležbi vabi odbor.
V slučaju slabega vremena se bo vršila tombola prihodnjo nedeljo 10. >;ept.
Sveža narodnih društev.
»Godbeno strelsko društvo v Lokah«
priredi svojo prvo veselico ne 3. septembra, kakor je bilo objavljeno, ampak 10. septembra, Pieložilo se je veselico na 10. sept. radi veselice solkanskega »Sokola«. Vspored veselice je sledeči: 1. Ob 8. 'zjutraj streljanje za dobitke na vojaškem strelišču v Panovcu. pri streljanju svira društvena godba. Po končanem streljanju skupen odhod po Panovcu v Kronberg na veseltčni prostor, g. Frana Komela. 2. Ob 3V2 streljanje na leteče plošče za dobitke. 3. Razdelitev dobitkov. 4. Nagrada istemu, kateri pove najlepšo izvedljivo lovsko laž. Nagrada obstoji iz dobre južine in sicer: g-njati, sna, kruha in enega piščanca; ker .se pri laganju precej posuši jezik, dobi tudi butiljko'dobrega vina. 5. Srečka-
ebsojen na 150 K globe. Ponarejeno vino    nje. 6. Fle«. 7. Umetni cgnji.
so m a seveda zaplenili.
Aretacije. — Blizu državnega kolo- ] dvora je aretirala policija nekega 20 letnega Kristjana Susiča in -Al. Semoliča, ker sta sumljiva tatvine in sta brez dokumentov. Prvi je bil radi tatvine že opetovano kaznovan,                                      ,            i
Da ga iščejo orožniki, misli neki 29 letni Andrej Pint,»r iz St. Feriana, in sicer radi tega, da bi se bil on izrekel razžaljivo za cerkev, Ustal je ponoči ter 'prišel ob 3', 2 na tukajšnjo policijo naznanit se. Tu
Vstop k streljanju imajo vsi bodisi kakršnegakolisibodi lovskega aH strelskega društva. Naznanila sprejema društveni tajnik Fran Komel v Kronbergu.
da (bodo toidi kmečke zaidruge in posamezni veleposestniki posnemali njen zgled in da pride že drugo leto iz vsakega takega «a«3da.«Mo 1500 prašičev na trg.     '
Kreditno društvo za jugoslovansko . zadružništvo. — Kakor se čuje, namerava \ največji slovanski bančni zavod »Živno-stenska banka« na podlagi svojih pravil ustanoviti taUiaG dcuštvo za jugoslovansko zadružništvo v področju svoje podružnice v Trstu. Ustanovitev tacega društva od strani banke, ki razipolaga čez obilna denarna sredstva je vsekakor naj-sinvpatičneje pozdravljati ter bi bilo z ustanovitvijo tacega zavoda jugoslovanskemu zadružništvu nedvomno vstreženo. Ker so predpriprave za to povsem dokončane, stopi kreditno društvo lahko vsak čas v življenje. Zadruge, ki bi se za ta najnovejši pojav zanimale, naj se obrnejo na »Živnostenko banko« podružnico v Trstu, ulica San Nicolo 30.
Armadna uprava kupi po trgovski navadi za: Gradec 1600 q sena, 1200 q steljne slame, 400 q slame za /postelje; Maribor 1500 q sena, 1000 q steljne slame, Beljak 300 q sena, 800 q steljne slame, Ljubljano 1200 q sena, 800 q steljne slame, 200 q slame za postelje; Gorico 800 q steljne slame, 200 q slame za postelje; Puli 500 q sena, 300 q steljne slame, 500 q slame za postelje.
Tozadevno pogajanje zavarovanja se vrši 9. septembra 1911. pri c. in kr. oskrbovalnem skladišču v Gradcu.
Kolekovane ponudbe morajo biti najpozneje do 9. ure zjutraj pri oskrbovalnem skladišču v Gradcu, pri katerem se udobe tudi bližji pogoji iz tam razvidnih kuipčil-nih naznanil in usončnih knjižic. Te naznanila in knjižice se udobe tudi pri okr. skladišču v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju brezplačno. Od c. in k. intendance 3. zbora. *
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« naznanja da se bo vršila drugo nedeljo cestna dirka Miren-Ocrica. I. oddelek dirkačev ju-nijorjev od lin d ob 3. uri pop., II. oddelek ob 3*15 za dirkače, kateri so si že pridobili kako darilo. Vršila se bode tudi polževa in ¦umetna peš-dirka, srečkanje itd. Vloga k vsaki dirki 1 krono.
Politični pregled.
V ogrskem državnem zboru je poslanec Lovaczv predložil predlog za prosto kolportažo. Predlog je utemeljeval omenjeni poslanec včeraj. Predlog je bil odkazan pravosodnemu odseku.
Čehi in parlament. — Češki agrarci so imeli v Pfibranru velik sinod, na katerem so govorniki drug za drugim odločno na-glašali: »Brez češkega deželnega zbora <ne bo državnega zbora!«
Maroko. — Francoski poslanik Cam-bon je odpotoval 30. t. m. v Bcrolin. On ima od francoske vlade nalogo zahtevati od nemške vlade točne izjave glede Maroka; poročal, bo vladi nemški o koncesijah v Kongu, za katere je pripravljena Francija. — Pričakuje se, da se maroško vprašanje reši mirnim potom.
rrgevsko-obrtoa in gospodarska vesti.
10 zavodov za svlnjerejo. -- Vlada je sklenila zgraditi deset zavodov-za svi-njerejo. Eden se gradi na Kranjskem, trije na Nižje Avstrijskem, po dva pa na Češkem, Moravskcm in Gališkem. Vlada upa.
Razne vesti
Umrl je na Dniiaju časnikar Viljem Hercog, izdajatelj znane korespondence Hercog.
Pri vojaških vajah na   Notranjskem
je bilo baje, kakor poročajo nemški listi, ranjenih več vojakov, mnogo pa jih je obolelo. Neka ženska je bila zadeta z ostrim strelom v vrat.
V štiridesetih dneh okolo sveta. — Časnikar Tager-Sehimdt. ki je po naro-čilul ista »Exeelsior« potoval okolo zemlje, je prispel v pondeljek ponoči v Cherbour-g, a prejšnji dan, se je javil -v uredništvu »ExceIsior«. Odpotoval je 17. julija ob eni in 18 minut in je potemtakem V štiridesetih dneh prepotoval 30.767 kilometrov. Jiules Verne je torej ugnan v kozji rog.
Velika poneverjenja in goljufije. -- V Berolinu so zaprti zaradi goljufij in poneverjenja bankirja Pavla Kwieta in Martina Gansa.
Hišna preiskava je i dognala, v banki, da 2.000,000 vlog ni pokritih. Kam je izgi-. nila taka svata, se Še ne. ve.   '          ^
tatinska družba na ladjah. — 23. t. m. so v Zadru zapri i Ant. Horvata, M je izvršil več tatvin na 'parnifcu »Pannonia«, dalje na »Goddilo«, »Hohenlohe* in »Baron Gautsch«. Predvčerajšnjim so zaprli v Trstu njegova pomočnika Josipa Stu-ierja iz Zagreba in Kada.HeMerla iz Celja. Pomiloščeni bosenski vojaški begunci. — Na cesarjev rojstni dan so bili pomiloščeni trije vojaški kaiznenci, ki so bili za časa aneksije pobegnili v Črnogoro, ali so se kasneje vrnili ter so (bili obsojeni v ječo.
Cestni rop raQ nekaj kronic.— Na zatožni klopi pred poroto v Ljubljani je sedel 24 letni Anton Mihelič iz Naklega,-obtožen ropa. Šel je z nekim tovarišem s Koroškega Jos. Polajnarjem po cesti, ki je .nameraval iti v Jezero na Koroško. Mi-helič ga je naipadel na cesti ter mu vzel denar, potem je zbežal. Mož je že pred-kaznovau. Porotna sodnija mu je prisodila 9 let težke ječe.
Izgredi radi draginje živil. — V bližini Pariza je napadla množica nekega peka zavoljo visokih cen kruiha. Pek se je branil in parkrat -ustrelil v množico.
Demonstrautje so na to demolirali pekovo prodajalno.
Ruski aviatik ponesrečil. — Iz Petro-grada poročajo, da je .padeH zrakoplovec •poročnik Zolotuhin tako nesrečno, da Je po padcu (kmalu umrl.
Cigane podijo iz Italije, ker jih smatrajo za raznašalice ikolere. Obilo teh ciganov utegne priti v Avstrijo ter zanesti v njo kolero. Prve bi bile okužene, obmejne dežele. Baje se ipušča v, Avstrijo le take cigane, ki so pristojni v ka!ko občino v državi. Pa tudi te treba dobro preiskati in očistiti, predno pojdejo po državi okoli. Zopet velik gozdni požar. — Na Nizozemskem v kraju Herkemsbosch je gozdni požar uničil 20.000 oralov gozda. Ponesrečilo je več ljudi.                 .
Strašen vihar je divjal v Charlesto-nu v Ameriki. Orkan je napravil ogromno škodo.
Morje je preplavilo pristaniški oddelek mesta. Utonilo je nekaj oseb.
Kolera v Italiji. — Italijanska vlada je dolgo časa prikrivala, kolero. Ali vkljub temu je Evropa sedaj obveščena, kaka nevarnost jej preti od kolere iz Italije, ki se tam širi. V Livornu so bili prvi slučaji kolere 3. julija. Okoli 20. julija je že -umrlo vsaki dan po 20 oseb; meseca avgusta pa že po 501 Okoli 70.000 Ijuldi je zibežalo iz -Livorna. Od 1. jun. do 5. avg. je bilo na koleri bolnih 4228, umrlo jih je 1640. Kolera se širi v Italiji proti severu. Kaka ne- . varnost za — Avstrijo!
Naporne izkrcevalne vojaške vaje v Damaciji so dokazale veliko odpornost in vztrajnost našega vojaštva. . Moštvo je zelo trpelo na 'pomanjkanju hrane in vode^ ki so jo v avtomobilih vozili iz Zadra; strašna je bila tudi vročina ter je šele za!d-. nji dan ozračje ohladil dež. -Kljub vsem naporom, in težavam pa se je. moštvo hrabro držalo do zadnjega in je bilo le par slučajev lahkih obolenj. 'Poveljniki so se naravnost čudili četam. Zato je bila pre-stolonaslednikova pohvala -v polni meri opravičena.
Nemiri zaradi kolere v Italiji. — Pred par dnevi je prišel iz Cosenze v Ver-(bicaro okrožni fizik z oddelkom rdečega križa. Župan, katerega oče je bil uibit pri nemirih, ki so nastali, v letu 1851 tudi zaradi kolere, je -pobegnil, a se je moral vrniti na zahtevo okrožnega •fizika. Z njim so prišli tudi uradni skge. Mrliče, ki so umrli za kolero in so ležali nepokopani po hišah, so pokopali? zaprli so okuženi vodovod in za nadzorstvo trga z živili so namestili vojaškega zdravnika. V nedelo se je zbrala velika množica ljudstva in je; zažgala občinsko hišo. °Enega uradnega slugo so ubili s sekiro. Župan.je moral.pobegniti. Množica je na to naskočila, brzojavni urad in je prerezala žice.0 Brzojavni uradnik je po sreči pobegnil na neki vrt, kjer ga je lastnik vrta skril. Ko je*mn6Žica zapustila brzojavni urad, jo je Ustavi;! redarr stveni poročnik s tremi orožniki. Orožniki so morali streljati, da se je množica, razkropil*
(Dalje na četrti strani.)      <     :
Mož na loteriji. — Moški se pritožujejo, da ne morejo dobiti niti na deželi več onih bojazljivih in pokornih deklet, ki postanejo po njihovem <mnenju dobre žene • "iekleta pa se grido držijo, ker ne morejo dobiti mož z dobro 'pozicijo in sigurno prihodnjčsijo. Neki japonski trgovec v Tokiu je našel rešitev tega problema. Da dobi ženo, je otvoril loterijo. Klijentinjam, katerim se je njemu zdelo seveda,' je dal po eno srečko, nagrada je bil: on, njegova bogata prodajalna in njegova • ljubezen. Glas o tem se je hitro razširil in vse polno je bilo deklet, ki so Sla kupit kaj v njegovo prodajalno. Na določeni dan so vlekli -srečke in neka lepa Jaiponka je postala žena prodajalčeva. Star pregovor že pra~ vi, da je ženitev loterija.
Kolera v Evropi. — Niti sto let ni, odkar je kolera znana tuidi v Evropi. Od nekdaj je doma v Indiji; širiti se in romati po svetu ie začela šele leta 1847. Kitajska, Perzija, azijska Rusija so trpele dvajset let na tej. epidemiji Leta 1829/30 je stopila kolera prvikrat na evropsko ozemlje, na R.usko-Pcljskem, 1831. leta v Nemčiji. Ruska vlada je bila leta 1829. razpisala nagrado 75000 frankov za najboljše zdravilo proti koleri. Leta 1832. je divja!a kolera po Francoskem in Angleškem, od itam je bila prenesena v Ameriko. Zdravili so ljudi takrat proti koleri tako, da so jim puščali kri ter jim kuhali čaj; dajali so jim tudi opium.
jPfvi vodljivi zrakoplov. — Napravljen je bil leta 1834. v Parizu. Dolg je bil 40 m, visok 15 m, imel je obliko ril)e. Polnili so ga? z vodikom, imel je še neki omot, s katerim se je imel spuščati zrakoplov. Dve veliki kolesi in dve peruti so imele voditi zrakoplov. Motorja seveda ni bilo, ves mehanizem bi bil tičal v gibanju z mišicami zrakoplovca. Graditelj zrakoplova je obljubil, da pojde ž njim iz Pariza v London ter da preleti to pot v 2 urah. Pri-Slo je bilo gledat obilo ljudstva, ali ubogi zrakoplovec ni mogel s tal. Gledalci so bili jezni, mislili so, da jih je »zrakoplovec« le potegnil, zato so planili po zrakoplovu ter ga razbili in raztrgali na kose.
ZRHURLR.
Povodom prebritke izgube gospodične
Erne Golf o,
c. kr. poštne oficijantinje
izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem za obilo spremstvo na zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo vsem gg. poštnim uradnikom in uradnicam za predragi pokojni izkazano čast ter vsem darovateljem krasnih vencev.
TRST-ŠT. PETER, 29. avgusta 1911.
Družini fioffo in Bramat.
i         Pozor rodoljubi!         I
*   Zahtevajte povsod naše igralne karte   ||
|      „Primorka"      j
l   Prva  slovanska tovarna igralnih kart   &
l                        v Ljubljani.                        $
s.                                                                                     •                                        *
Gorica -ulica Morelli št.12 - Gorica.
Vsakovrstni sodi
škafi m pranje, navadni škafi, brente za vino, leseni žepi m navadni z a m a š k i, asbestov i žveplani kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa z i filtriranje
se dobi
v zalogi vsakovrstnih kletnih premetov
E. Bregant
Gorica - ulica Morelli št. 12 - Gorica
Mo se obranimo želodčnih bolečin?!
Takim boleznim, na  katerih  trpi dandanašnje  Človeštvo,  se pride   vspešno ter so jim more energično nasprotovati s tem, i    se pravočasno uporablja
Mali oglasi.
RaJmanjSa pristojbina staee 60 vin. Ako Je oglas obsetaejši se računa za vsako besedo 3 vin. ffajpripravnejSe inseriraaje za trgovce in obrtnike.
Koliko je macjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in ceio t mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
dvoriščem, s plinovo in električno vpeljavo — se proda. — Naslov pove našo upravništvo.
Oduetnik .— — Dr. Stanič
ima sedaj  svojo pisarno v hiši
glavne   pošte,   dnijje   stopnice,
drugo  nadstr.  (gledišču  r*.» uo
nasproti.)
Uliod ioli iz glavne ulice Verdi 47." koli iz giedrščne ulice 5.
Velike zaloge novih •dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev; orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam voHko vseh gori navedenih tudi že rabi j U strojev prav po ceni na izbero pri
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 24.
Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki poštnine prosti.
Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacocbe) na navadnem kolesu, Kupuje se stara dvokolesa, šiv, stroje, gramofone, orkestrijone itd.
======. Dr. Bngel-nov nektar.  =====
Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo   temelj   zdrave- -ni   telesu.   Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' trn vspehih sloviti
Dr. Engel-nov. nektar.
Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in i/, vina. voliva vslcd svojcu vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima uikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni nporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvori tov sokov. Zato se priporoča vžitek
-------Dr. Engel-novega nektarja =========
vsem. ki si hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nekvar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen i» živahen tek. aabranjnjo torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja.
Nektar se dobiva po o K in A- K steklenica v lekarnah sledečih krajev r Gorica. Kormin, Gradišče, Bomans, Ajel. Gampolongo. llonke. Tržič. Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, Videm, Palma, tJervinjan, Oglej, Fiumičel. Grade?.. Sežana. Vipava. Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseli večjih in manjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrskc.
Svari se pred ponarejanjem!
I
Zahtevajte izrecno
Eiigel-tiov
nektar.
napravljena iz izbranih   gozdnih   sokov  kojini je   pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studeričuico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. brez alkohola                   Postavno zavarovano.       Zdravniško priporočeno.
Edini izdciovaLeij  iiiorifz L$i», Brann-ffiissDiDitz.
UValdperle
3  Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
-jlj                       reglatrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
*»8                   Načelstvo in nadzorstvo »Trgpvsko - obrtne zadrupe v Gorici« je z ozirotn
+$>      na premenjena in dne 21. decembra lnor^. v zadružni register vpisana pravila, pri
JL      skupni seji dne 80. decembra 1005. sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja: 5[              Daje svojim Članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po
f||      2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovnnju.
l{!              Doba za odplačilo pri pasojilib"  na obroke se po želji izpoaoievalca določi
Mm        tudi na 10 ali več let.
2-                  Vsftk izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, meBto uradnine
""        %% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge   v vsakem  znesku, jih obrestuje po 4'.% večje, stalno naložene pa po dogovoru
Deleži so dvojni; opravilni po; S kroni, glavni po 20 kron.   ;
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Kova pravila so se razposlala vsam članom; če jih pa po'pomoti ni kdo de bil, naj se oglasi- v zadružnem urada v »Trgovskem domu«,
Načelstvo in nadzorstvo.
naslednik Jos. Terpin.
JU »rod!  Kkfctclja 1.
TR60VINA NA »ROBNO iN DEBELO.
najceneje kupovaliče uireberikog« is drtboag* blaga ter tkt«ln  preje In nitij.
POTBBBSOlNl
?a pliaroiee, teiilee i« popotnic,
NejboljSe Sivanke asa šivalne stroja, POTREBŠČINE
ta kroja fa in foelfmte*
i^eVnjlm  — Mn\ ronel. -- Mmftuc knjflt<j6.
lišna obuvala m tss letne čase.
Posebnost:
hmm za Zifiaja^ trave in dstilie.
Najbolje    cfkitijtra naloga za kramarje, krošnjarje,   podajalce jn> sejmih in trgih ter na deželi,    i     *!» --8
Udlikovana peteri]« ii ilaiei&ma
Karol Draščik
v Gorici na Koran v (ialni kili)
avršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance 2n poroke, od.likovane velikonočne pince iti Prodaja različna fina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah 1'riporoča se slavnem« občinstvu za mnoge-brojna naročila ter obljublja solidno postrežf o po Jako zmernih cenah. *
! Suolfe svojemu I
Ludovik Borovniki
= polhar = v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškara
se priporoča za nabavo pušk na krog!<Va drobni svinec, pušk brez ali z petelini * najboljšim strelnim učinkom. ~~ Veliko skladišče samokreso? (revolverjev), repstir* pištol, fiobert-pušk in klice? za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, 'pežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Sloveti; ske in nemške cenike pošiljam, ako se rtu pošlje natančen naslov franko in poš!H'f,e , prosto!!!!