Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin deilu Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tei. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina
plačana
gotovini
NOVI LIST
Posamezna it. 40 Ur
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna Kr 850 — letna lir 1600 « za inozemstvo: l«tna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovora Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 514
TRST, ČETRTEK 10. SEPTEMBRA 1964, GORICA
LET. XIII.
C&ihm 'm ddawi
Eno najbolj bolečih dejstev naše slovenje skupnosti na Tržaškem in Goriškem je odtujenost med duhovnikom in delavci. Ta žalostni pojav je ne le vzrok šibkosti vseh Pobud in naporov na katoliški strani, ampak tudi na splošno slabi vso našo skupnost, ker Podstavlja globoko razpoko v njej. Delavci
čutijo tuji Cerkvi in so polni nezaupanja ffo vsega tistega, pri čemer je udeležen duhovnik ali kar nosi vsaj malo katoliški pe-cat- Naši duhovniki pa so se nekako vdali v to, da so naši delavci na drugem bregu, ali izraženo bolj »po slovensko«: v nasprotnem taboru, in si po večini niti več ne Prizadevajo, da bi se jim približali, to je, da
jim približali Cerkev in oživili v njih krščanstvo. V naših delavcih namreč še ni zadrlo njihovo krščansko jedro; le skrito je 'n okrnelo, brez novih poganjkov in živih sokov, a še vedno sposobno, da ozeleni in oa požene nove kali in rodovitne sadove.
Seveda pa to ni samo naš slovenski pro-J|prn, ampak problem vsega krščanstva, za fias še posebno težak, ker duhovno in kul-,urno drobi našo manjšinsko skupnost, Cer-kot celota se tega problema dobro zaveda in se trudi, da bi ga rešila in spet pri-t9nila delavce.
Na katoliški univerzi Svetega Srca v Milanu je bil prirejen zadn|i čas Teden pastoralne prenovitve, na katerem so obzirno obravnavali tudi ta pastoralni problem. O' r,lem je imel zelo zanimivo oredavanje mons. C°sta, osrednji asistent Italijanske katolišk?. aKcije. V njem je poudari! — citirano po “Osservatore Romano« da je potrebna za delavce »angažirana in nesamoljubna pasto-a'na akcija... Pastoralna akcija naj poteka na čisto religiozni ravni in naj obravnava nredvsem verske potrebe delavcev, ne toliko faktična vprašanja... Potrebno je, da krca n st vo spoštuje vsakega človeka in vsako oejo. Ni rečeno, da naj bi sprejemali zmote. “®čeno pa je, da je treba spoštovati vsako geologijo, rečeno je, da moramo biti zmož-.h| razgovarjati se, poslušati, biti zmožni s|<renega razgovora...«, je dejal mons. Co-^a- »...Tudi za pastoralno delovanje med e'avci je to zdaj zlasti ura laikov. Včeraj
Škof in župnik govorila za vse. Ljudje so
RAZBURLJIVI DOGODKI V JUŽNEM TIROLU
bi|
sku
toi
dovoli pripravljeni poslušati. Krščanska JPnost je z lahkoto sprejemala načelo av-
Južni Tiral je zopet deležen svetovnega zanimanja. Po milanski obsodbi južnotirol-skih atentatorjev se je zdelo, da bo prišlo do pomiritve. V resnici je pa pod pepelom še vedno tlelo. Prav pred, začetkom novih pogajanj med Italijo in Avstrijo za ureditev južnotirolskega vprašanja so spet začele pokati bombe in puške, ki so to pot zahtevale tudi smrtne žrtve.
V	vasi Selva dei M o1 lini ali Muhlwald je neka kmetica slišala danes teden ob osmili in pol zvečer strel. Niti slutila ni, kaj se je zgodi o v sosedni hiši, kjer je orožniška postaja. šele čez eno uro se je vrnil orožnik, ki je bil šel po zdravila za obolelega tovariša, prav tistega, ki ga je našel ob povratku mrtvega na pragu stranišča, na koncu lesenega mostovža. Takoj je udaril alarm. Prihiteli so predstavniki oblasti, ki so ugotovili, d,a je počil strel iz nasprotne komaj 30 metrov oddaljene in zapuščene hiše. Krogla je smrtno zadela 24-letnega orožnika Vittoria Tiralonga.
Umor iz zasede je vzbudil splošno osuplost. Oborožene .sile so v velikem številu, s psi in heikopterji, začele preiskovati sosedne gozdove in gore, toda o atentatorju niso našli niti sledu.
Predstavniki Južnotirolske ljudske stranke in sam bocenski škof Gargitter so naslednji dan navsezgodaj obiskali oblasti ter jim izrazili v imenu nemške manjšine najgloblje ogorčenje nad umorom nedolžne žrtve; obenem so tudi prosili, na bi varnostni organi pri iskanju krivcev ne postopali pretrdo z nedolžnimi prebivalci pri morebitnih zaslišanjih.
Še isto jutro so se namreč vršile izredno stroge hišne preiskave po vseh vaseh okoli tistega kraja. Aretiranih je bilo okrog 300 ljudi, tudi ženske in krajevni župan. Po cestah so ustavljal,i vsfe avte in tirali potnike na zaslišanje. Ker je orožniška postaja premajhna, so morali pridržati vse ljudi kar na vaškem trgu. Po nesreči se je sprožil tudi strel iz puške nekega orožnika in je ranil 4 osebe. Večino aretiranih so naslednji dan že izpustili, ker se je izkazalo, da nimajo nobenih zvez z atentatorji.
v ritete. Danes pa smo priče, da prehaja na-1 e|° avtoritete v načelo svobode; dogaia se j r®hod od očetovstva na bratovstvo. Včeraj i ,Ss ie delovalo z visokega, zdaj pa se deluje ■ *°» da stojimo človeku ob strani, po Kri-' ,Jsovem vzgledu.
Rekel Je tudi: »Delavsko vprašanje zadeva’ in vsa Cerkev se mora zganiti, od ško-
'e do župnije, da pride do specifičnih del...« Mons Costa je tudi iziavil, da je delavski • s tem, da se osvobaja suženjstva potre-6 'n da ie deležen več spoštovanja in na-
bi
?r®dka, tudi vedno boli razpoložljiv za po-
freb,
e duha. To pa nudi vedno širšo mož-
nost za akcijo Cerkve z namenom, da bi se odvijal dialog z delavci v ozračju velikega zaupanja, po vzgledu Janeza XXIII. Treba je zapustiti »krščanstvo prepovedi«, ljudje so trudni krščanstva, k? sestoji iz samih »ne«. Potrebno je toplo krščanstvo, ki bo znalo sprejemati vase vse vrednote, tudi naravne, in ki bo vneslo med nje svojo novo in ogromno sposobnost razvoja. V globini vsa-keaa človeka — in torej tudi delavca — se skriva zmožnost sprejeti tako krščanstvo, to je pravo krščanstvo.
Mons. Costa je tudi posebej poudarjal, da ne bi smeli Izkoriščati simpatije delavcev do Cerkve v druge namene.
Umorjenemu orožniku so priredili slovesen pogreb, kateremu so prisostvovali vsi domačini. V poslanski zbornici, kjer so vsi poslanci izrazili svoje ogorčenje nad, umorom in sožalje družini mlade žrtve, je govoril tudi južnotirolski poslanec Dieti. Tudi on je izrazil v imenu južnotirolske ljudske stranke in vsega prebivalstva v Južnem Ti-rolu sožalje družini in ogorčenje nad, terorističnimi podvigi, ki imajo namen skaliti odnošaje med sosednima državama, ki so na tem, da se že letos normalizirajo. Pozval je zunanjega ministra, naj se še poglobi trud za ureditev spornih vprašanj glede Južne Tirolske in naj se da bocenski pokrajini res pravo in bistveno samoupravo. Dodal je še, naj v'ad.a poskrbi, da se pri pobijanju nasilja loči prebivalstvo, ki hoče živeti v miru in pravici, od skupine zanesenih teroristov, ki lastnemu ljudstvu samo škodijo.
SKRIVNOSTNI UMOR NA PLANINI
Medlem je lov za atentatorji nadaljevalo okrog tisoč mož. še preden so prišli na pravo sled, se je spet dogodilo nekaj zagonetnega. V ponedeljek ob zori je prisopel v gostilno v Saitausu v Pasajerski dolini ves raztrgan mladenič s pištolo v roki. Zaradi njegovega čudnega obnašanja je gostilničar obvestil policijo. Mladenič je tam izpovedal, da je medicinec Peter Hofmann z Dunaja in da je v planinskem seniku na Hahne.ika* i-mu pustil dva težko ranjena moža. O t o? n1 l- i in vojaki so odhiteli na označeni kraj, kjer so najli mrtvega Aloisa Amplatza, enega izmed osumljenih atentatorjev, ki je bil obsojen od, milanskega sodišča na 25 let ječe. Krvavi sledovi, orožje in nahrbtniki so kazali, da je spal na senu še drugi neznanec. Po mnenju preiskovalcev je bil to eden od voditeljev južnotirolskih oboroženih tajnih skupin Georg Klotz, katerega so več let zaman zas^d,ovali no ledenikih in prepadih.
Tega detektivskega romana pa še ni konec. Krožijo govorice, da je tajinstveni mladenič Hofmann na kvesturi v Boemi baje marsikaj povedal. Med drugim je menda dal razumeti, da je on ubil Amplatza in težko ranil Klotza, ko sta ležala v spalnih vrečah. Slednjemu se je posrečilo zbežati. Samo po sebi se pojavlja vprašanje, zakaj ie prišlo v koči d,o streljanja. Nekateri italijanski listi ugibajo, da je bil Hofmann dolga roka dunajske policije, ki nikakor ne želi. da bi vodje teroristov padli živi v roke za sled, oval cem ter bi prišlo na dan marsikaj, kar naj bi ostalo — in bo morda ostalo za vedno skrito. Tn še bolj zagoneten zaključek: v torek ob dveh zjutraj so štirje organi kvesture v Meranu prišli v orožniško vojašnico po Hofmanna, da ga odpeljejo na zasliševanje. Med prevozom je mladenič, ki je še prejšnji dan kazal znake zmedenosti in imel številne rane, nenadno sunil vozni-
(Nadaljevanje na 2. struni)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 13. septembra, ob: 8.30 Poslušali bo-slt... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Revija slovenskih pevskih /borov; 10.00 Prenos sv. maše iz sto n ce sv >u rt;
11.15 Oddaja za najmlajše: »O dedku, ki se ni znal smejati«, mladinska radijska igra Žarka Petana. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 15.00 Zlata risanka: Remo Germani; 16.00 Malo znane velike ljubezni - Franc Jeza: »Dickensova prva ljubezen«; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 21.00 Folklora z vseg. sveta.
• PONEDELJEK, 14. septembra, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 I/. slovenske folklore - Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Ljuba mamka naša, kje je hčerka vaša«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.00 Tržaški pianisti: Claudio Gherbitz; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Račja mama«; 21.00 Jaeopo Napoli: »Ubogi vrag«, opera v štirih scenah. Giamni Raimous: »Vojščakovi napori«, farsa v enem dejanju.
• TOREK, 15. septembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zenski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa. Solista: klarinetist Giorgio Brezigar in fagotist Dario Bernini; 18.50 Gostovanja solistov v Trstu. Pianistka Dubravka Tomšič; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Džingiz Kan«, napisal Marij Maver; 21.00 Radijska novela - Ivan Pregelj: »Regina roža ajdovska«; 22.40 Sodobna simfonična glasba.
• SREDA, 16. septembra, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju; 18.50 Slovenski romantični samospevi. Pojejo sopranistka Ondina Otta, tenorist Mitja Gregorač in baritonist Marcel Ostaševski; 19.15 Enej Silvij Piccolomini (Pij II.) ob 500-letnici smrti
Maks šah: »Slovenska zgodovina v n jegovih delih«; 21.00 Simfonični koncert orkestra gledališča »Verdi«. Vodi Pietro Argento. Sodeluje pianst Joerg Demus. V odmoru (prbližno ob 21.45) Knjižne novosti - Vinko Beličič: »Četrta knjiga Zgodovine slovenskega slovstva v izdaji Slovenske Matice«.
o ČETRTEK, 17. septembra, ob: 11.45 Naš juke-box;
12.15 Potovanje po Italiji; 18.00 Pevski zbori dežele Furlanije-Jul:jske Benečije; 18.30 Kv.ulet v dvajsetem stoletju; 19.15 Gradovi na Goriškem:	>Ri-henberški grad«, napisal Rado Bednarik; 21.00 »Človek, ki je srečal samega sebe«, fantastična dogodivščina v treh dejanjih, ki jo je napisal Luigi Antonelli, prevedel Martin Jevnikar. Igra RO., režira Jož.e Peterlin; 23.00 Slovenski in jugoslovanski solisti.
• PETEK, 18. septembra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Zena in dom; 18.30 Najlep-se romantične simfonije; 19.15 Jadransko morje -Gojmir Budal: »Kopne in letalske zveze«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. Vodi Demetrij Zebre. Sodelujejo: sopranistka Ksenija Vidali, tenorist Miro Brajnik in basist Danilo Merlak. V odmoru (približno ob 21.30) Mladina na Zahodu.
c SOBOTA, 19. septembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Zavojevavci gora - Dušan Pertot: »Kan-čidžinga ali Nanga-Parbat«; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Kamenih gost«, drama v enem dejanju in štirih prizorih A. S. Puškina, prevedel Josip Vidmar. Igra Slovensko gledališče v Trstu, režira Miha Baloh; 17.20 Drugi Vatikanski koncil; Slovenski in jugoslovanski skladatelji - Zvonimir Ciglič: Obrežje plesalk. Matija Bravničar: Slovenska plesna burleska. Pirmož Ramovš: Scher-zino za klavir in godala. Orkester Slovenske Filharmonije vodi Bogo Leskovic; 19.00 Predelava folklorne glasbe; 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Slovenski Oktet; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Simfonične pesnitve; 23.00 Znani izvajavci Chopina - Pianist Vladimir Horovilz.
■v
Škofovsko posvečenje v Logu
TEDENSKI KOLEDARČEK
13. septembra, nedelja: Filip, Virgilij
14. septembra, ponedeljek: Velenko, Ciprijan
15. septembra, torek: Nikodem, Znanoslav
16. septembra, sreda: Ljudmila, Mila
17. septembra, četrtek: Frančiška
18. septembra, petek: Irena, Uka
19. septembra, sobota: Vitograd, Vido
V	nedeljo popoldne je bila v romarski cerkvici v Logu pri Vipavi nadvse pomembna slovesnost — posvečenje novoimenovanega škofa v Kopru mons. dr. Janeza Jenka. Pritegnila je množico ljudstva in duhovnikov z vse Primorske, pa tudi od drugod. Obredi so se začeli ob 16. uri, škofovska posvetitev pa je bila izvršena med slovesno pontifikaJno mašo, ki jo je daroval v latinskem obredu beograjski nadškof mons. Gabriel Bukatko. škofa soposvečevavca sta bila ljubljanski nadškof, mons. dr. Jože Pogačnik, in mariborski škof, mons. dr. Maksimilijan Držečnik. Pred posvečenjem je izreko! nekaj pozdravnih besed neki laik.
Obredi škofovskega posvečenja so bili močno sugestivni. Pred sveto mašo je prebral beograjski generalni vikar, gospod Lu-jo Česlar, papeževo bu'o o imenovanju v latinščini, mons. Leopold Jurca, prošt in župnik v Kcpru, pa jo je prebral v slovenskem prevodu. Nato je imel nadškof Bukatko nagovor na posvečcnca ter mu nakazal njegove dolžnosti. Posvcčenec je nato podal prisego in izjavo vere. Potem se je začela slovesna pontifikata maša. Med sveto mašo sla subdiakon in nato diakon zapela be;ilo in evangelij v slovenščini. Posvečenje novega škofa je 'bilo izvršeno med evangehjem.
Po posvečenju in pred darovanjem je po-svečenec mons. Jenko daroval posvečevavcu dve prižgani sveči, dva kolača kruha in dva sodčka vina, kot zahtevata simbolni obred in tradicija. Potem se je začela koncefebra-cija. Ob koncu sv. maše je mons. Bukatko jzročil novemu škofu znamenja škofovstva: mitro, rokavice in škofovski prstan, nakar je zadonela zahvalna pesem, med katero je še! novoposvečeni škof v spremstvu posvečevalcev po cerkvi ter blagoslavljal' ljudstvo. Ob koncu je pode'il svoj prvi slovesni škofovski bla'_os’ov vsem prisotnim. Pevci pa so zapeli v tritonskem višanju himno v staroslovanščini »Na mnogaja leta«.
Slovesni obred škofovskega posvečenja se je zaključil z govorom novoposvečenega škofa mons. Jenka; zahvalil se je Bogu, sv. očetu, pokojnim staršem, pokojnemu nadškofu mons. Ujčiču in vsej duhovščmi in vernikom, ki so se v tako velikem števfu udeležili njegovega posvečenja. Končal je z besedami, ki so zapisane na njegovem škofovskem grbu: Fides — vietoria, Vera — zmaga. Ljudstvo in duhovščina pa sta mu ploskala. Deklica v slovenski ljudski noši mu je izrekla prisrčna voščila v imenu primorskega ljudstva in vsega slovenskega naroda.
Ko se je sprevod vrnil v zakristijo, je vsa množica zapela himno »Marija skoz življenje«. Pesem je mogočno donela pod oboki cerkve in okrog nje.
Slovesnosti posvetitve so sc udeležili poleg že imenovanih še mnogi drugi cerkveni dostojanstveniki, med njimi reški škof mons. Jože Pavlišič, aposto'ski protonotar mons. A'bin Kjud.er, predstavniki ljubljanskega kapitlja, poleg tega pa skoraj vsa duhovščina iz Goriške, tržaške, reške in kop ske administrature ter predstavniki raznih moških in ženskih redov. Prisotnih je bilo okrog 8.000 ljudi. Peli so združeni cerkveni pevski zbori iz vipavskega dekanata, skupno okrog 200 pevcev pod vodstvom prof. Slavka Podobnika. Računajo, da se je udeležilo slovesnosti okrog 200 dulovnikov. Razvese-
ljivo je, da je bilo med navzočimi veli'k° moških in mladine.
Posvetitve so se udeležili tudi zastopnik' goriške in tržaške škofije.
Ozemlje Slovenije upravljajo v cerkvenem pogledu zdaj trije škofje (doslej sta bil" škofa samo v Ljubljani in Mariboru). Vsi 'katoliški Slovenci se veselimo, da sc je P°" večalo število slovenskih škofov, ki pa j'11 je glede na število Slovencev, na obsežnod slovenskega ozemlja in na katoliško tradicijo slovenskega naroda še vedno premalo-Upati pa je, da se bo s časom njihovo š*e' vilo zvišalo, z ustanovitvijo novih samosio.l' n ih škofij.
—0—
NOVICE Z VSEGA SVETA
Predsedniku republike Segniju gre počasi, a sta’no na bolje in lahko že vstane Z‘1 nekaj ur dnevno iz postelje ter počiva v o3' slanjaču. Tudi skupni zdravniški pregled so postali redkejši. Vendar verjetno ne megel več opravljati svoje dolžnosti in pre£*' videvajo, da mu bod.o po kongresu krščanskih demokratov izvolili naslednika.
 •---
V	ponedeljek ob 16. uri se je začel v 1y nevi sestanek zunanjih ministrov Avstrije 111 Italije o južnotirolskem vprašanju. Pred''1' dcvajo pa, da bodo pogajanja za rešitev K ga vprašanja še dolgo trajala, četudi daje1*1 obe strani optimistične izjave, da »stvar F*1’ preduje«, in je avstrijska vlada uradno dosodila teroristično aktivnost v Južnem rolu. Sestanek ni prinese' nič novega. N°v sestanek bo oktobra.
Razburljivi dogodki
(Nadaljevanje s t. strani)
ka v hrbet .Ta je iz,‘.ubil — po uradnem P°j ročilu — oblast nad krmilom. Voz je za'-*1 v cestni kamen in se je prevrnil v jarel< Hofmann je skočil ven in zbežal preko dovnjakov, kljub streljanju štirih policist0^
V	sredo zvečer je pa avstrijska polic1* sporočila, da je v Soldenu v bližini italij1"1,
ske meje aretirala K'otza. Potemtakem voditelju juižnotirolskih teroristov usp1
prebiti se skozi števi'ne italijanske zase ter se rešiti na avstrijsko stran. Hod.il J dva dni ranjen na ramenu in obrazu čez i0r.
j t1'
re, od. katerih so nekatere visoke nad tri soč metrov. Ko je prispel na avstrijsko u zemlje, je izjavil, da je obhodnica it ali j® skih karabinerjev presenetila njega in A platza v seniku na gori La C'ava ter na11-* streljala. Amplatz je bil na mestu lTirteji njemu je pa uspelo pobegniti. Klotz je 0 ločno zanikal, da bi ju bil kdo izdal. Pr'stf;,
vil je, da ni nikdar slišal o kakem avs skem študentu Petru Hofmannu.
To so zadnji dogodki, <k,i so razburili ljudstvo na Južnem Tirolskem. Ne bi pa
tfiJ' VSC
prišlo do njih, če bi se določena skup'^_ ne bila posluži'a orožja za reševanje p0*1^., nih vprašanj in če bi se na drugi strani 1 nali po načelih pravičnosti in spoštovat narodnostnih pravic manjšin.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni uret*n-o Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: D ^ Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst,
Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Bo kdaj revščina
»Kakšna družba je to, v kateri postajajo bogati vedno bogatejši — in revni tudi?« To vprašanje je izziva'no postavil nedavno nek 'deolog nemške gospodarske konjunkture. Odgovoril mu je v nemškem tedniku »Die Welt.< časnikar in sociolog Bernd Nellessen. Njegov odgovor je zelo zanimiv, zato hočejo navesti nekaj najvažnejših misli iz njega.
Bernd NeMessen omenja najprej dejstvo, da je bil revež pred petdesetimi leti takore-tač pod policijskim nadzorstvom in da ni '•tlel volivne pravice. Revščino so smatrali Za človekovo usodo, ki je sicer vzbujala pomilovanje, vendar pa ni dajala pravice do kakih zahtev na državo in družbo. Danes pa Posest televizijskega sprejemnika ni razlog, da njegov posestnik ne bi užival državne Podpore. Nekdaj je veljalo za plemenito čed-"ost, da so bogati pomagali revežem, danes Pt je to njihova z zakonom določena dolžnost. Država jamči s svojo socialno zakonodajo vsakomur nek eksistenčni minimum,
sicer ne odprav'ja pomanjkanja, vendar 8* omili. Eksistenčni minimum je višji, in s>cer tako visok, da bi si socialni revolucionarji pred pol stoletjem niti v svojih naj-drznejših sanjah n,e bili upali sanjati o "jem
^°tijo se stari marksisti in stari kapitalisti
kljub temu pa še strašita po današnjem Svetu dve zastareli miselnosti: prvo zasto-Pajo marksisti stare šole, ki se ne morejo znebiti predstav, da je revščina še vedno razreden pojav in da je ni mogoče odpraviti rugače kot z izvajanjem marksističnih teo-bj. Druga pa izraža tesočletja staro prepričanje, da so reveži pač vedno bili in bodo. tada motijo se tako stari marksisti kot sta-r' kapitalisti. Svoje zastarele predstave prenašajo v čisto nov, spremenjeni svet, v ka-[c'cm postajajo stanovske in razredne raz 'ta vse manjše in sploh izginjajo. Že v tamčiji se vozijo danes čistilke z lastnimi avtomobili, in ljudje, ki uživajo socialno P^č.poro, si privoščijo oddih na morju. So-c'°!Ogi in ekonomisti napovedujejo, da bo lrne'a v desetih letih tudi tista plast preb.i-!avstva, ki ima danes naj nižje dohodke, ta-
. Prejemke, kot jih ima danes plast s sred-njimi dohodki.
( ^li bo torej revščina tedaj dokončno predana iz takih držav? Bodo zanamci obrav-naVali pojem revščine le še kot pojem iz ftateklosti? Bernd Nellessen meni, da po-tah stiske in revščine nikoli ne bo izginil iz 'tata. Pojavlja se le v drugih oblikah, in .ajveč ravno zaradi pomanjkanja sočutja. (-IUdje izgubljajo razumevanje za človeško taljenje. Skušajo ga le upravljati in odjavljati z birokratskim sistemom in vne-,0, Gre predvsem za duhovno, duševno sti-sKo,
Človeške stiske ni mogoče odpraviti samo z denarjem
j. Ali ni morda v hudi duševni stiski stare}-1 •hoški, ki je moral že v najboljših letih v Jrtaj, v katerem sicer prejema lepo pokoj-'no< a se čuti odveč na svetu? In ali ni v j. l£|ki stara ženska, ki živi v razkošno oprem-Khem domu za stare ljudi, ki bi pa mnoljo jtalši 'krpala nogavice v družini katerega svo-
otrok? Namesto družinske topline pa ji
Zijajo ti preko organizacije »Flcurop« le
izginila s sveta?
šopke za praznike. In ali bi bilo število zabredle mladine res tako veliko, če bi imelo več ljudi razumevanje za njene stiske in ji pomagalo?
Začudenje vzbuja dejstvo, da sicer števi-
lo	revežev pada in da se socialne 1cr razredne razlike izravnavajo, ne zmanjša pa se število ljudi, ki iščejo pomoči v svojih stiskali. človeške stiske ni mogoče in ne bo nikoli mogoče odpraviti samo z denarjem in socialnim napredkom; nesmiselno bi se bilo vdati mišljenju, da je odpravljanje stiske soljudi samo stvar oblasti in psihologov. Stisko naših dni bi lahko izrazili z besedami: da vse premalo živimo s svojim bližnjim. To je revščina našega časa in stiska v naši gospodarski blaginji.
Festival norosti na Cipru
Norec na Cipru uganja naprej svojo tragikomedijo nacionalističnega fanatizma. Zdaj namerava poslati ofieielno poslanstvo v Moskvo, da bi mu zagotovilo oboroženo pomoč Sovjetske zveze, sam pa je že šel moledovat zanjo — Nasserja. Razširil je tudi blokado nad turško manjšino, katero hoče z gladom pregnati z otoka. Kot se zdi, je odločen povzročiti vojno med. Grčijo in Turčijo. Ta zadnja kaže čudovito potrpljenje, a tudi Grčiji postajajo norčije na Cipru nadležne.
V	mesecu juniju letos je bilo izgubljenih v Italiji 20 milijonov delovnih ur zaradi stavk. V juniju lanskega leta je šlo zaradi stavk v izgubo samo ena četrtina toliko delovnih ur.
 •---
Cena sladkorja se bo zviša'a v prodaji na drobno za 10 lir. To je potrebno zaradi višjih proizvodnih stroškov, ki so se dvignili zadnji čas za 25 lir za kg. A 15 lir pri kilogramu bo prispevala država.
ATOMSKE ELEKTRARNE V ITALIJI
Na ženevski, konferenci o miroljubni uporabi atomske si'e so italijanski znanstveniki predložili poročilo o sedanjem stanju razvoja atomskih elektrarn v Italiji. Glavni rav-nate'j državne družbe ENEL, prof. Angelini, je izjavil, da bodo lahko velike atomske elektrarne, katere bodo začeli graditi, v dveh letih proizvajale električno silo po konlku renčni ceni. Dozdaj dajejo tri že obstoječe atomske elektrarne skoraj 5% vse v Italiji porabljene e'ektrične sile. Prof. Angelini je končno zagotovil, da bo italijanska industrija prav tako hitro razvila svoj doprinos k atomskim elektrarnam, kakor se je zgodilo to pri navadnih termičnih elektrarnah.
Spričo tega pričakovanega naglega razvoja atomskih elektrarn v Italiji bi bilo morda prav, če bi tudi v Sloveniji posvetili pozor nost gradnji atomskih elektrarn, kar bi rešilo gornji del Soške doline pred potopitvi jo, spodnji del pa stalnega strahu pred tako usodo, kot so jo doživeli ljudje pod Ion garonskim jezom.
Sovjetski imperij kaže vedno hujše raz poke. Med Rusijo in Kitajsko zija že prepad, Albanija gre svojo pot, Romunija pa se tudi trga od Moskve. Zdaj poročajo, da je hotel Hruščov vreči Deja s pomočjo sedanjega podpredsednika vlade Emila Bodna-rasa, ki pa je vse razodel Deju.
—0—
POPRAVI
V	citatih »E. Kocbek o slovenstvu« iz Kocbekove knjige »Slovensko poslanstvo« se je vrinilo kljub korekturam nekaj napak. Najbolj pa je bil spremenjen smisel prvega stavka, pod datumom 28. novembra: namesto : Za nas velja enačba: Slovenci se bomo notranje osvobodili z zunanjo osvoboditvijo, mora stati: Za nas velja enačba: Slovenci se bomo notranje osvobodili z zunanjo osvoboditvijo, zunanje pa se bomo osvobodili z notranjo osvoboditvijo...
Pintubi žive še v kameni dobi
V današnji atomski dobi žive se vedno in orožje. Pri iskanju vode in hrane so ti na svetu ljudje, ki so ostali na isti nizki večni nomadi neprestano na potu. Prepo-kulturni in civilizacijski stopnji kot davni tujejo ogromne daljave v neizmerni veliki predniki v kameni tji dobi. Paleolitski člo-1 avstralski puščavi, kjer le redko dežuje vek je uporabljal kamen za orodje in orož- m je rast'bistvo skrajno bo-no. Preje živalsko kožo za obleko, hranil se je pa življajo se z mišmi, ličinkami in celo z s tem, 'kar mu je slučajno prišlo pod roke. mesom divji,h	Razdeljeni	so	v	majh-
Na tak način živi še danes zgubljen dlo- ne sku ■ da si lažje razdelijo sk od_ veški rod v osrčju Avstralije. Pintubi ali .	—	>	v	_	_	v.	.	.	v
Bindibu se imenuje to, Skoraj izgubljeno, I merJen	vroč™	“	™razu	trpe	ze-
Ijudstvo v nepreiskanih pustinjah petega Jv? s . ° naj l°v ° ze enJe al1 kontinenta. Posebna odprava avstralskih Zlvf' se naJedo za vec ^clnov. Na-lbo.'1-i etnologov bo šla proučevat to ljudstvo, ki ,cudno Je Pa t0’ da mso Pintubl 'Prav nic še ni prišlo v dotiko z belim človekom. J suhi aH podhranjeni, marveč krepki in O Pintubijih je prvi nekaj zvedel dr. zdravi ljudje. Otroci so pravi debdluški. Thomson z antropološke fakultete na uni- b otroci narave ne poznajo bolezni, zlasti verzi v Melbournu. Leta 1957 je slučajno tistiih ne- ki tarejo modernega človeka!. Ne naletel na enega člana tistega rodu, ki se vedo, kaj so srčne hibe, zobne bolezni, še je zgubil iz divjine v civilizirani svet. Za- tnanj jih tlači kaka živčna izčrpanost. Sreč-čel ga je navajati na novo življenje, ga1 no >n preprosto žive, kot lljudje pred dav-naučil nekaj angleščine in je od njega mar- nim' tisočletji, da jim lahko kar zavidamo, sikaj zvedel o avstralskih vrojencih doma-! Znanstveniki bodo šli iskat to zgubljeno, katerih ni dotlej nihče poznal. a srečno ljudstvo. Ne bodo jih pa osrečili,
Pintubi ne poznajo ob|lelke. V rokah nosijo ošiljen kamen, ki jim služi za orodje
če jih bodo iztrgalji iz objema narave in jih pripeljali v civilizirana mesta.
1f T'tzri/t ls (*ijn -----------
Proslava bazoviških žrtev
V	Bazovici je bila v nedeljo počastitev bazoviških junakov — Bidovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča, ki so jih fašisti pred 34 leti ustrelili na bližnjem strelišču. Ob 11. uri je bila v župni cerkvi maša za bazoviške žrtve. Med božjo službo je p. g. živec v klenem govoru orisal dolžnosti, ki jih ima vsakdo izmed nas do svojega naroda. Svoja izvajanja je podkrepil z mislimi in priporočili, ki nam jih je zapustil naš veliki prepo-rodjitelj in vzgojitelj lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Po maši so bile molitve ob katafalku, ob katerem so stali na častni straži slovenski skavti in skavtinje.
Takoj po verskih obredih so odšli predstavniki slovenskih oragnizacij, med njimi zastopniki Slovenske skupnosti, k spomeni-
Pi&ma uredništvu
Spoštovano uredništvo,
v pismih uredništvu obravnavajo bravci sicer največ domače zadeve, vendar pa naj mi bo dovoljeno, da se dotaknem jaz nekega drugega proble-m, ki se nas ne tiče tako neposredno, mimo katerega pa le ne moremo kar tako. Tu rnisiim na juž-notirolslco vprašanje.
Nima pomena razpravljati, kdo ima prav, Južni Tirolci ali Italijani, ali avstrijska ali italijanska vlada. Vsekakor Slovenci ne moremo pozabiti, da se Južni Tirolci nikdar niso odločno postavili ob našo stran v časih boja proti fašizmu; kvečjemu so nam kazali blede simpatije, čeprav so tudi nje zadevali udarci. Se pač niso hoteli postavljati v Italiji za pravice Slovencev, ko pa sta najprej avstrijska in nato hitlerjanska vlada prav tako brezobzirno (druga celo še bolj) postopali s koroškimi Slovenci. Zato tudi mi nismo sentimentalno razpoloženi do njih. če se torej oglašam, se iz načelnih razlogov.
Zdi se mi namreč sramotno (in prav tako najbrž mnogim drugim bravcem, pa tudi mnogim demokratičnim Evropejcem na sploh), da se danes rešujejo vprašanja manjšin med dvema demokratičnima državama zahodne Evrope z atentati, streljanjem, uboji in umori (vse kaže, da gre v zadevi Tiralonga in Amplatza bolj za umora kot za uboja), z obsodbami na dolgoletne ječe kot v času nacistične okupacije in z množičnimi aretacijami, po' goni policijskih sil in podobno. S tem dajeta kaj slab vzgled narodom za železno zaveso, ki morajo nujno priti do ugotovitve, da je vendarle boljša prisilna rešitev narodnostnih vprašanj kakor pa taka, kot jo kažeta Italija in Avstrija. Italija ima popolnoma prav v obsojanju in zatiranju južnoti-rolskega terorizma, vendar pa bo prišel hip, ko si bo morala priznati, da južnotirolsko vprašanje ne obstoja samo v taki obliki, kakor ga ona pojmuje, ampak da je le treba upoštevati odločno voljo Južnih Tirolcev po avtonomiji, če jih noče spraviti v obup in v odkrilo uporništvo ter zakrknjenost. Ali je res tako nemogoče dati avtonomijo južnotirolski manjšini? Zdi se mi, da je tudi v krščanslco-demo-kratični Italiji še vse preveč oboževanja države kot lake in sklicevanja na gole formalnosti, ki jih je moogče z dobro voljo spremeniti ali vsaj drugače tolmačiti. Italija dela danes isto napako, kot jo je delala stara Avstrija, ko ni marala slišati o Tridentinski avtonomiji za tamkajšnje Italijane, kar je imelo za posledico, da je izgubila ves Južni Tirol.
Kot Evropejci in demokrati, pa tudi kot Slovenci bi želeli, da bi končno pokazala Italija več pravega razumevanja v tolmačenju narodnostnih pravic manjšin in do njihovega avtonomnega narodnega življenja. Seveda pa želimo isto tudi od Avstrije, kar zadeva koroške Slovence. Obe pa bi dali resnično svetel vzgled svetu, če bi ta spor končno spravili z iskrenim sporazumom brez zahrbtnih namenov s sveta in ne bi več kazali lake duhovne sorodnosti z Makariosom — in toliko »junaške« ek-saltiranosti.
B. R.
ku na strelišče, kjer so položili lovorov venec. Zaradi slabega vremena pa je moral odpasti program, ki so ga nameravale organizacije izvesti pred spomenikom.
Proslave v cerkvi in položitve venca pred spomenikom na strelišču se je kljub dežju udeležilo precejšnje število ljudi.
SPET STRAŠNI DAVEK AVTOMOBILU
Prav v zadnji številki smo objavili uvodnik o moriji na cestah, ki jo povzročata brezobzirnost nekaterih avtomobilistov in manija hitrosti na cestah. Na žalost moramo poročati, da je zahteval zadnje dni avtomobil spet nove žrtve v naših krajih, med njimi kar štiri smrtne.
Zaradi ran, ki jih je dobil pri hudi avtomobilski nesreči, ki se je dogodila prejšnjo nedeljo neki družbi tržaških izletnikov v Bujah, je umrl v bolnišnici v Valdoltri komaj 40-letni tržaški zdravnik dr. Nello Ma-rocco. Žena in še nekateri drugi so tudi še v bolnišnici.
Še hujša nesreča se je zgodila v nedeljo zjutraj pri štivanu, ko je brezobziren voznik z naglim avtomobilom tresnil v mali avto družinice Umberta Martongcllija, ki se je vračala z obiska pri njegovi sestri v Trstu v Perugio. 35-letni Umberto Martongelli, rojen v Kopru, je bil takoj mrtev, njegova otroka, 29-mesečni Ezio in 6-mesečna Daniela, pa sta še isto noč skoro istočasno umrla v bolnišnici v Tržiču. Žena, stara 27-1 et, leži hudo ranjena v bolnišnici in še ne ve za smrt otrok.
NALIVI IN TOČA
Upanje na sončen in topel september, ki bi podaljšal poletje, se je izkazalo za neutemeljeno. Prinesel je najprej burjo in hlad, zdaj pa nalive in oblačnost. Nedeljski nalivi so povzročili poplave cest in trgov v Trstu in v drugih središčih naše dežele, v zvezi s tem pa tudi močne zakasnitve avtobusov, zlasti večernih; vso noč je deževalo in se bliskalo. Tržaški gasilci so morali večkrat priskočiti na pomoč avtomobilistom, ki so obtičali v vodi, posebno v Barkovljah in vzdo’ž obale. Že v nedeljo dopoldne je padlo v Trstu 24 milimetrov dežja.
V ponedeljek je kazalo na bolje, a zgodaj popoldne je zače’o spet liti in padala je gosta in tudi precej debela toča, ki je prekrila ulice in za kratek čas skoraj zaustavila avtomobilski promet.
Turistov je vedno manj ,in vrste parkirajočih avtomobilov s tujimi značkami vzdolž obale in po ulicah so se zelo razredčile, kar vzbuja me'anholično, čisto jesensko občutje. Toda zadnja dva dni je sijalo spet toplo sonce in mnogi so spet pohiteli k morju, da se še naužijejo kopalnega veselja, preden nastopijo dolgi, hladni meseci.
Milje:
NAGRAJENI VINOGRADNIKI
V torek so razdelili vinogradnikom v Miljah, ki so sodelovali pri vinski razstavi od 31. jul ja do 3. avgusta, več nagrad. Za bela vina sta bila nagrajena dva trtorejca. Pri črnih vinih so se odlikovali trije trtorejci,
med, temi tudi Anton Škerjanc, ki je odnesel kar tri priznanja, in sicer poleg nagrade za črno vino še kolajno za udeležbo -n še za lepo urejeni kiosk.
V	imenu vinogradnikov se je oglasil Peter Crevatin, ki je opozoril navzoče predsiavni-ke oblasti na potrebe vinogradnikov,
MARIJANSKI SHOD NA OPČINAH
Tržaški in goriški duhovniki prirejajo že 16. leto skupni marijanski shod na Opčinah-Navadno se zbere vedno zelo veliko ljudi in je to naš največji letni praznik. Letos bo shod v nedeljo 13. septembra ob štirih p0-poldne. Spored: Marijina procesija, sveta maša na vaškem trgu, nastop cerk. zborov-Vse rojake prav lepo vabimo na to prisrčno Marijino s'avje.
SESTANEK MAŠNIH STREŽNIKOV
V Štandrežv je bil v sredo sestanek vseli mašnih strežnikov s Tržaške in Goriške-Zbralo se jih je 140. Kasneje so odšli v Katoliški dom v Gorico, kjer je bilo nagradno tekmovanje iz krščanskega nauka. Prvo na' grado z diplomo je dobil Darij Frandolič 'z Doberdoba, drugo nagrado pa Boris Bogateč iz Sv. Križa. Skupno kosilo so imeli v salezijanskem zavodu. Popoldne so si ogledal' goriški grad, proti večeru so pa imeli v stolnici zaključno slovesnost.
Katinara:
V nedeljo 13. septembra ob deseti uri sC bo darovala sv. maša pri kapelici Kraljice miru. Proslavili bomo 25-letnico njene zgraditve. Vabimo vse domačine in okoličane, da pridejo v nedeljo v naš prijazni kraj.
 •--
POROKA
V soboto sta si v cerkvi v Ukvah obljubila ve^’ no zvestobo gdč. Marija Tereza Rosič in g, FraHc Mljač iz Trsta. Njegovi prijatelji in znanci ji11^ želijo v jarmu svetega I.ukeža mnogo sreče 1,1 zadovoljstva.
V//nnr><ri 11 c#
Rezija:
UREDITEV CEST
Pokrajinske in občinske oblasti so sc lc' tošnje poletje res z vso vnemo lotile za dokončno ureditev celotnega cest neg3 omrežja v rezijanski dolini. Do konca tega meseca bo pospravljena in asfaltirana p°' krajinska cesta od Rezijute do glavnega središča občine. Potrebni so bili podporni zl' dovi, mostovi in razširitve na nevarnih oVJfl' kih ,tako da je cesta danes res že sposobP4' za vedno večji turistični promet po teh nimivih krajih ob Beli vodi. Bitumirali bod° tudi vse občinske poti. Vsa la dela bodo v splošno zadovoljstvo končana še pred zii11°' Mažerole:
POMILOŠCENJE
Še mnogim je v neljubem spominu krvavl dogodek, ki je v septembru leta 1958 preti c-sel vso okolico.
Takrat se je vrnil po dolgem času izse ljenec Fdorendo Cenc,ič iz tujine domoV' Njegova žena Irma ga ni nič kaj prija#1 sprejela. Pričakovala je otroka z drugim 1 je možu -kar jasno povedala, da noče v . živeti z njim. Mož jo je skušal pregovori > prepiri so se vrstili vsak dan. Nekega o je prišlo do viška. V prepiru in jezi Jev , letni Cenčič potegnil nož in ga porinil ze naravnost v srce.
is
NADŠKOFOV NAMESTNIK
Goriški nadškof msgr. Pangrazio bo zaradi udeležbe na koncilu za več tednov odsoten. Zato je imenoval za svojega generalnega delegata stolnega kanonika, msgr. Gio-vannija Diodata.
Škofov delegat je bil rojen v Tržiču. Bogoslovne študije je dokončal v Gorici in leta 1933 je bil posvečen v mašnika. Služboval je po raznih furlanskih farah. Zadnja leta pa je bil semeniški duhovni vodja in katehet na srednjih šolah.
ZA MEDSEBOJNO TRGOVINO
Prejšnji teden so se zbrali v Ljubljani zastopniki italijanskih trgovskih krogov iz Furlanije in Ju',ijske krajine na razgovor z gospodarstveniki iz Slovenije. V delegaciji so bili tudi predsednika trgovinskih zbornic iz Gorice, Trsta in Vidma ter deželni odbornik za industrijo in trgovino.
Razgovarjali so se predvsem o okrepitvi gospodarskih stikov med Slovenijo in novoustanovljeno deželo na tej strani. Za medsebojno trgovino so velike možnosti. Na svo jem mestu pa morajo biti (ne pa da so izbrani po kaki politični liniji) tudi trgovski posredniki, ali 'kakor se zdaj bolj imenitno imenujejo, »operaterji«.
Upajmo, da bodo novi stiki 'kaj vplivali na gospodarsko stanje na obeh straneh, kajti na obeh straneh se tudi opaža isti pojav
—	gospodarske težave.
KONCERTI Z NIZKO VSTOPNINO
Umetnostno-kulturna ustanova goriš kega mesta je napovedala vrsto glasbenih večerov, ki se vršijo v ve'iki telovadni dvorani. Vseli simfoničnih koncertov bo pet, nastopa pa orkester Verdijevega 'gledališča iz Trsta.
Prvi teh jesenskih simfoničnih koncertov je bil v petek pod taktirko mladega dirigenta Martinottija iz Turina. Vstopnina je res nizka — po 100 in po 300 lir — da je omogočen umetniški užitek vsem slojem.
* ftnnmlfrUa liolinu
Porotno sodišče je obsodilo morilca lastne žene na več let ječe. Prizivna porota v Trstu mu je znižala kazen na 8 let in 10 mesecev. Morilec je odsedel že šest let ječe. Zaradi dob reja vedenja mu je te dni namestnik državnega poglavar j. a Merzagora odpustil zadnja tri leta težke kazni.
Vaščani so vest sprejeli z odobravanjem na znanje, ker je bil Cenčič v vasi vedno na dobrem glasu.
Gorjani:
POSLEDNJE SLOVO
Tragično je bilo slovo, ki je ločilo prejšnji -teden moža izseljenca od njetjove žene. Oliva Lazzara, iz Flejpana v občini Gorjani stara 52 let, je spremljala svojega moža n-’ Postajo v Humim. Pred odhodom vlaka se je dolgo poslavljala od moža, ki je šel v svet 2a kruhom, še ko je vlak odpeljal, mu je maha'a v pozdrav, kot da se vidita zadnjikrat. Res se je tako tudi zgodilo. Ko se je ženica vračala, vsa v solzah proti domu, je ubrala bližnjico, da bi prej priš'a k svoji družinici. Na ozki stezi se ji je pa zdrsnilo in j« je zaneslo v prepad, kjer si je prebila 'obanjo in hrbtenico. Prepeljali so jo v hu-niinsko bolnišnico, kjer je ubožica kmalu izdihnila.
KAKO JE Z NAŠO TRŽNICO
Ko se začenjata oglašati jesenska burja in mraz ter se pojavi ledeni zimski dež, se oglasijo tudi zelenjadarice in prodajalke na pokritem trgu. Trdijo, da se samo imenuje »pokriti trg.<, v resnici pa je kar na široko odprt. Na vrhu da je !e streha in še ta manjka nad. prehodi iz osrednje lope v stransko.
Naše »rivendigule« imajo kar prav. Poleti jim tak način nepokritega »pokritega tr ;a-< še ugaja, ker jih malce hladi. Jeseni in po zimi pa je drugače. Dež z burjo moči tudi prve stojnicc. Pod, noge pa tako piha Podajalkam, da je joj. Vse premrle si stiskajo v volnene rute ali pa si celo nad picami z ogljem grejejo roke. Pritožujejo se seveda tudi odjemalke, županstvo je že lani obljubilo, da bo poskrbelo za res popolnoma po-k'it trg. Kakor kaže, pa bodo morale ženske tudi to zimo prezebati v »pokriti« tržnici.
SMRT POŠTENJAKA
V	nedeljo popoldne je umrl v goriški bolnišnici zidar Albert Selič z Livade. Učakal je 71 'et, še pred, meseci zdrav in močan. Pokojni Berto je bil strokovnjak v svojem poklicu, znan kot dobričina in poštenjak. Pre-redil je sedem otork, ki so že vsi odrasli Hč,i Marija je pokrajinska svetovalka. Pokojniku žeMmo večni mir, družini pa izražamo sožalje.
GORIŠKE TTLICF
Občinska uprava se je lotila s hvalevredno vnemo poprave mestnega cestnega omrežja, zlasti pločnikov. Dela so preračunana na tri 'eta, stroški pa na eno milijardo lir.
Prva skupina popravil v znesku 300 milijonov lir bo končana v mesecu novembru. Popravili in deloma asfaltiral so 35 cest in trgov. Uprava je vzela v poštev zlasti prašne in odročne ceste, ki so bile vedno zanemarjene. Ob koncu 'eta bo razpisana dražba za drugo skupino popravil, za katere je v prc računu 250 milijonov lir. Nato bodo prišle na vrsto še ceste in pločniki okoliških vasi ki spadajo pod, goriško občinsko upravo.
Rupa:
O	CESTAH IN POROKAH
Kako slabe so naše ceste ali bolje rečeno cestišča v naši vasi, kaže pot proti cerkvi. Po vsakem nalivu je tako razorana, da postane skoraj neuporabna. Vaščani izražajo željo, da bi jo po vsakem neurju vsaj malo posuli z gramozom, kot delajo drugod, ker uporabljati jo moramo vsak dan. Prebivavci tistega dela Rupe pač ne morejo čakati, da se začne tudi tisti kos ceste popravljati in asfaltirati 'kot je že v načrtu, medtem jo je treba vsaj za silo popraviti'.
Pisali smo že o naši tridnevni mladinski zabavni prireditvi, ki jim je še dobro uspela. Dež je pa tudi odtačil po svoje, kar se bo menda pri računih bridko poznalo.
V	kratkem bomo imeli tudi nekaj veselih svatovščiti, toda o tem bomo pa prihodnjič kaj poročali.
števerjan:
SPET POD GORIŠKIM SODNIM OKROŽJEM
števerjanska občina je dosetjla po dolgem času neko olajšanje v s o d n o-up ra vne m oziru. Po vojni je bila namreč občina priklju-
čena sodnemu okrožju v Krminu. Ta dodelitev je bila za Občinarje, ki so imeli opravka na sod.nji m ©prikladna, ker je do Krmina 21 kilometrov daleč. Prej je spadal Števerjan vedno pod sodnijo v Gorici, do koder je le 8 kilometrov pota.
Že lani je pa izšel odlok predsednika republike, ki odreja drugačno in bolj ustrezno razmejitev sodnih okrožij. Odredba je prišla prav tudi za števerjansko občino, ki spada sedaj zopet pod goriško sod.no okrožje.
Ob koncu tedna bo priredilo društvo »Briški grič« praznik grozdja na dvorišču gostilne Dvor. Na sporedu je tudi nastop tržaških kotalkarjev. Za zaključek pa bo v ponedeljek prosta trgatev grozdja na latniku nad plesiščem.
HUDA URA
V	nedeljo ponoči se je razbesnelo nebo nad mestom in nad vso goriško okolico.
Več strel je udarita v električne transformatorje in v hipu je bilo vse zavito v gosto temo. Strele so tu pa tam prizadejale tudi več škod,e. Na Oslavju je udarila v veliko kopo sena na Hrušči. Zgorelo je vse seno, ki je bilo last gospodarja pri Cenotovih.
Ogenj je krvavo svetil tudi na spodnjem koncu Brd pri Žeglem nad krminskim Prevalom. Strela je užgala senik in hlev pri posestniku Kebru. Veter je še podpihaval p'amene, ki so grozili, rta nrp*r»n^ bližnjo stanovanjsko stavbo. Gasilci iz Gorice in iz Krmina so se trudili do sedmih zjutraj, da so požar udušili. Niso pa mogli preprečiti, da ne bi zgorelo 350 stotov sena in vsa streha. Živino so še rešili ob pravem času. Vendar pa ima posestnik nad dva in pol milijona lir škode.
Na čuden način so se pa poigrali razbesnel elementi v bližnjem Solkanu. Strela, in sicer takozvana vodna strela, je udarila v hišo Frankove družine, švigala je iz sobe v sobo. Škode pa ni povzročila, samo velikanski strah med. stanovalci.
Proti jutru se je nevihta ublažila. Naslednji dan popoldne je že spet sijalo toplo jesensko sonce; upajmo, da nam bo da'o še nekaj lepih dni.
V Marijini cerkvi na gradu Miren bo v nedeljo 20. septembra
KVATERNICA
združena z novo mašo g. misijonarja Ivana Plazarja
V soboto, 19. sept.
Ob 8. procesija z lučkami, slavnostna razsvetl.ja-
va.
Opolnoči sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
V nedeljo, 20. sept.
Ob 5, 6, 7, 8. sv. maše z govori.
Ob 10. slovesna sv. maša z govorom.
Ob 4. popoldne zaključna slovesnost.
Nova maša z govorom g. dekana Andreia Simčiča, darovanje Okrog oltarja, blagoslov z Njsvetej-šim.
Povabljeni vsi!
Po Mariji k Jezusu!
OBVESTILO
Didaktični ravnateljstvi za slovenske o-snovne šole sporočata, da se bo vršilo vpisovanje v slovenske osnovne šole za šolsko leto 1964-65 od 18. do 26. tega meseca.
Starši in družinski skrbniki, ne zamudite z odlašanjem določenega roka!
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ptaol Ggo ^Doleta?
V zvezi z novico, da si tiska pisatelj Lev Detela, ki živi sicer na Dunaju, v našem mestu svojo prvo knjigo, smo ga naprosili za razgovor o njegovi literarni dejavnosti in o slovenskih literarnih problemih.
Mladi pisatelj se je rad odzval našemu vabilu.
Vaša prva knjiga, g. Detela, bo izšla, kot smo brali, v novoustanovljeni založbi. Kdo je ustanovil to založbo in s kakim namenom?
Založbo Sodobna knjiga, ki bo kot svoje prvo dejanje izdala moj prvenec »Blodnjak«, smo zamejski kulturni delavci ustanovili z namenom, da poživimo našo literarno in kulturno dejavnost. Ime založbe izraža osnovne silnice založbinega programa: za sodobno knjigo nam gre, za sodobno umetnost, ki operira s sodobnimi umetniškimi sredstvi in govori sodobnemu človeku. V založbinem programu in usmeritvi se končno skriva dobrohotna alternativa določenim togim konceptom nekaterih naših založb, ki so v svojem programu storile bistvene napake in dokazale, da so izven kulturnih potreb našega zahtevnega časa, da vrše kvečjemu prosvetno in narodnovzdrževalno delo, ne pa umetniškega.
IZnk-uA	Atfit-atvt f it 'rnln-iUp ctnv.lpJ
Ne moremo zanikati, da sta n. pr. zamejski Mo horjevi družbi s svojim delovanjem krili potrebe določene sredine in oskrbeli naš trg tu in tam tudi s potrebnim in kvalitetnejšim verskim čtivom. Na ša^ graja velja preje literarnemu konceptu teh založb in v neki meri tudi argentinske Slovenske kulturne akcije. Vidimo namreč, da so te založbe stal no podpirale le literaturo nizke in srednje vrste, ki ima sicer najširši krog bralcev, a nikakor ne more biti edino vodilo današnjega založniškega programa. Ne moremo sicer zanikati potrebe po nizki literaturi za najširše plasti literature, ki govori sila preprostim jezikom sila 'preproste stvari. Prav tako je v današnjem času potrebna tudi takoime-novana srednja literatura, namenjena našim bolj izobraženim slojem. Ta literatura pa je vendarle konvencionalna; nič ne upošteva rezultatov silovitega literarnega razvoja našega stoletja; v bistvu je vsa v realizmu prejšnjega stoletja in zato ne more odpirati novih poti svetovne in slovenske literature.
Vendar ne pravimo, da takoimenovana nizka in srednja literatura nimata določenih funkcij, da nista potrebni. Potrebno pa je, da založbe streme za tem, da ti dve literarni stopnji kvalitetno izboljšujejo, da vodijo nizko literaturo proti srednji, srednjo pa proti visoki. Toda prav tega naše založbe ne delajo. Ostajajo pri konvencionalnem tipu večernic, torej literature nizke stopnje, ki je imela svoj pomen pred petdesetimi leti, danes pa ga nima več. Po drugi strani pa izdajajo problematična dela srednje literature, ki velikokrat slikajo življenje kar se da idilično; v takih delih kar mrgoli papirnatih sentimentalnih junakov in zlaganih neresničnih čenč. Tudi najvišji dosežki Slovensko kulturne akcije se niso dvignili nad nivo te literature: so stvari v sicer mestoma kvalitetno dobrih Simčičevih, Jurčičevih ali Beličičevih proznih tekstih in Truhlarjcvih pesmih, ki bodo sodobnega resnično literarno izobraženega bralca neizprosno odbile. Te založbe ne razumejo problemov sodobne avantgardne umetnosti; takih del ne izdajajo in ne odobravajo, čeprav bi morale to umetnost vključiti v svoj program.
O teh stvareh ste v svojih kritikah že veliko pisali. Vidite zaradi tega pisanja pri omenjenih založbah kake spremembe?
Neka večja zavzetost po skrbnejši izbiri programa se pri omenjenih založbah že začenja kazati. Seveda to sedaj še ne more jasno prihajati do iz-
raza. Dvomim pa v kak bistvenejši premik pri teh institucijah, v katerih sedijo ljudje s svojevrstnim literarnim okusom. Kdor pač misli, da sta nizka literatura in srednja literatura, zabeljeni s solzavim sentimentom, edinozveličavni, v resnici m- bo trpel literature visoke, moderne smeri;, posebno še, ko se boji vsakršnega eksperimenta, vsakršne socialne ali politične kritike, vsakršne resnične anga žiranosti, vsakršnega resničnega spopada z današnjo svetovno družbo. Umetnik pa mora iskati novih poti, novega izraza: nove tehnike mu ne smejo biti tuje, posebno pa se mora znati IZPOSTAVITI in to za vsako, tudi najhujšo ceno. Končno je literatura tu, da bistri, čisti, polemizira, ustvarja bolj ši svet; prav zmotno je misliti, da je njen pomen v estetskem uspavanju. Resnična umetnost raste iz spopada s svetom, spopada take ali druge notranje angažiranosti, ki pa je seveda — to je pa pravilo resnične umetnosti — izražen na estetski način, z umetniškimi sredstvi.
Za to gre torej ob ustanovitvi Sodobne kn:-gojiti literaturo visoke in tudi najkvalitetnejše srednje smeri in s tem programom izboljšati, kvalitetno dvigniti ves naš zamejski knjižni trg. Seveda pa ob tem programu nočemo pobijati literaturo nizke in srednje smeri, saj se zavedamo, da je vendarle duhovna hrana najširšemu krogu občinstva.
Potemtakem so izdaje Sodobne knjige namenjene predvsem slovenskemu izobražencu, naši duhovni eliti?
Zaradi težje strukture del, ki jih mislimo izdajati, bo to seveda v glavnem veljalo. Seveda pa se izraza »elita« ne sme zamenjati s snobizmom. Naše izdaie bodo daleč od snobizma literarnih salonov velemest: s kritičnostjo, socialnim angažmajem, humanizmom pobijamo prav ta zahodni literarni
uiiwbliuwA«<f Ki	*-	KiotTU	olirotovičcil	j/, r(J-
dek sentimentalne malomeščanske srednje literatu re. Kljub težji strukturi bodo zato naše izdaje razumljive vsem kulturno osveščenim slovenskim posameznikom, tudi duhovno visoko razvitim preprostim ljudem, tisti peščiči pač torej, ki tvori že od nekdaj duhovno jedro našega naroda in poganja tudi kolo slovenskega literarnega razvoja v nove perspektive. S svojim posrednim vplivanjem na tok slovenske literature v najširšem smislu pa imajo naše izdaje splošen pomen i,n morejo polagoma prosvetliti širše sloje.
Bo imela Sodobna knjiga svoj sedež v Trstu?
Sodobna knjiga je pravzaprav elastično literarno združenje, ki bo svoje knjige izdajalo tudi drugod, po potrebi torej tudi v Gorici in Celovcu. Naša prva knjiga pa nastaja v Trstu in moremo imeti za našo domovino že znani sedež Mostu in Mladik , Via Donizetti 3.
Pripravljate po izdaji vaše knjige še kako Izda-'
jo?
Več mladih kulturnih delavcev je v zadnjem ča su izdelalo dovolj kvalitetne literarne tekste novih smeri. Zato so jalovi izgovori naših založb, da tekstov ni. Naše založbe pač take tekste odklanjajo, ker jih ne doumejo. S tem delajo silovito literarno in tudi ideološko škodo, saj recimo nekrščanske, oz. nepluralistične založbe v domovini zaradi svojega ugodnega položaja kljub nadvse negativnim pripetljajem zadnjega časa vendarle tu in tam izdajo resnično pomembna dela, omenil bi le Strni-ševo ali Zajčevo ali Kocbekovo zadnjo pesniško zbirko in roman Petra Bož ča Izven — na tud: Ka zakove in Smoletove dramske tekste. Seveda pa za-visi izvedba našega programa od finančne plati vse zadeve.
Uporabili ste besedo pluralističen; je ta v zvezi s programom Vaše založbe?
Seveda. Založba odpira vrata umetnikom svetovnih pogledov. Zahteva je le, da naj bo delo sodobno, kvalitetno, etično.
Kaj je vsebina vaše prve knjige »Blodnjak«?
Gre za eksistenčno pričevanje sodobnega človeka. V sedmih pripovedih prikazujem današnjo čo vekovo eksistenčno ogroženost sredi zmede, nasi-
tu. Kljub vsemu vendarle verujem v svetlobo, v posebno osmislitev svoje lastne poti, kot tudi poti mojih sopotnikov. Menim, da je kljub izrednemu trpljenju, kljub izrednim naporom, križ, ki smo ga vzeli nase, potreben, da bo rodil posebne sadove. Po drugi strani pa vse to nc velja za tiste, ki so v nečistosti, ki vztrajajo v svojih grehih, ki tako <na krščanski kot komunistični strani niso hoteli uvideti svojih napak in vršijo nasilje nad samim seboj in vsem slovenskim narodom. Moja knjiga hoče biti upor proti krivicam take vrste in proti vsakršnemu nasilju, vsebuje pa v posebni metamorfozni in alegorični obliki tudi vrsto nad vse osebnih problemov: izgubljena domovina, na-sMje tujine, spomin na otroštvo, na cčeta in mater, problem odnosa do predpostavljenih in do očeta itd. Čeprav gre za začetniško delo — in ne smete, kljub tistemu splqšnemu govoričenju o visoki litc" raturi, sedaj pričakovati neko izredno, posebno pretresljivo in posebno odločujoče delo — sem se vendarle trudil, da bi pripovedim vlil tudi izrazitejšo stilistično melodijo, ki je po mojem občutju blizu nekemu novemu baroku.
Ste v »Blodnjaku« združili tekste, ki ste jih te objavili v revijah, ali pa gre za še neobjavljeno prozo?
Tržaškemu občinstvu bo morda znana pripoved Starkin krvnik, ki sem jo leta 196?. objavil v Mladiki; objavljeni sta že tudi bili pripovedi »Blodnjak« (po njej ima knjiga ime) in v ceovškeni Mladju v odlomkih »Posebna smrt«, ki je tam imela naslov Konec vojne. Ostale štiri pripovedi bodo objavljene prvič. Seveda bo pazljiv bralec lahko zapazil zvezo teh tekstov z mojimi žc objavljenimi novelami.
Naslov »Blodnjak« kaže na brezizhodnost in na blodnje?
Saj tudi gre za brezizhodnost in blodnje, za te izrazite pečate današnje človekove odtujenosti od družbe in Boga, gre pa tudi za premagovanje teh blodenj in brezizhodnosti, za zidanje nove a slovenskega in svetovnega občestva, kjer teh krivic ne bo v tej veliki meri. To hočem povedati tudi s svojimi že objavljenimi ali še ne objavljenimi štirim1 dramami in modernim romanom, ki ga pripravljam i-n ki sem ga hotel že letos začeti objavljati v Novem listu ali Mladiki, a bom s takim objavljanjem ali knjižno izdajo še precej časa počikal, da tekst še razširim in čim bolj izpilim in delno celo predelam, saj gre za težavne in kompleksne probleme. Seveda ob tem tudi vem, da bo ob branju mojega dela občinstvo imelo določene težave; se je pokazalo tudi po objavi drame Graščina v Mladiki in v mojem razgovoru temu mesečniku v letošnjem letu. Te težave pa so seveda splošen problem današnje modeme literature in jih ni mogoče drugače premagati, -kot da razdelimo literaturo v tri skupine in da po drugi strani stalno dvigam0 duhovno izobrazbo vsega našega občinstva.
Ob koncu bi vas, g. Detela, še vprašali, s kakšnimi delovnimi načrti ste zaposleni?
Pripravljamo tretjo številko Mostu, ki izide kmalu za mojo knjigo. Pri urejevanju te nove trža.šK6 j revije, ki jo bomo skušali kvalitetno še dvignitt sem precej zaposlen. Revija, ki izhaja štirikrat ha | leto, ima svoj poseben pomen v zamejstvu, ki &e raste zaradi vsega obsojanja vrednih dogodkov o’1 ukinitvi Perspektiv in preganjanju slovenskih kulturnih delavcev. Naloge Mostu, o katerem sem la' ni oktobra na tem mestu obširneje govoril, pa s° neločljivo povezane z vsem slovenskim kulturnih1 ustvarjanjem, torej tudi z nastankom 5 od ob"e knjige in z vsemi drugimi pripetljaji, ki nas bodo še razburkali in ki imajo nalogo, da popeljejo celotno slovensko kulturo v nove čase.
—0—
DOBER PASOLINIJEV FILM PO EVANGELIJU
Kritiki v splošnem zelo hvalijo Pasolinijev fd171 »Evangelij po svetem Mateju«, ki je bil prevdaja11 na beneškem festivalu, češ da pomeni zvest prcn°s evangelija na filmsko platno, dramatičen in iskreh hkrati. S tem je Pasolini sam zanikal svoj dosedanji filmski slog in se spravil v nasprotje z njih1-
Film se začne z Jezusovim rojstvom v Betlehemu in se konča z njegovim vstajenjem od mrtvih in z veselo vnemo apostolov, da raznesejo to ve
1 ja, krivic in zločinov današnjega sveta. Nočem se me(j vse, ki so Jezusa ljubili. Tako ni čudno, ^a vdajati varljivim upem, temveč skušam realno, se je tudi organizacija Pro civitate christiana ugod" brez iluzij, presoditi svoj položaj v današnjem sve- no izrazila o filmu.
GOSPODARSTVO
Vino šolamo že ob trgatvi
V naših krajih, tu in onstran meje, imamo najprimernejše sončne lege za vinograde. Sestav zemlje jim odgovarja. Danes imamo tudi v glavnem odgovarjajoč izbor trtnih vrst, ki se še zboljšuje. Imamo tudi zelo delavne vinogradnike. In vendar nimamo najboljšega vina in nas glede kvalitete in dobrega slovesa vina prekašajo mnoge pokrajine z znatno slabšimi pogoji. Kako to? Vzrokov je vse polno. Mnogo teh vzrokov bi odpravila velika zadružna klet, d.ruge boljša strokovna izobrazba. Za danes si oglejmo enega teh vzrokov in ta je neprimerna trgatev.
V splošnem pri nas trgamo mnogo prezgodaj. V Avstriji imajo tudi vinograde, a trgajo cel mesec pozneje kot pri nas.
Vse grozdje ne dozori istočasno, posebno če je še več sort. Mi potržemo vse hkratu, dozorelo in še zeleno. Drugod tržejo vsaj v dveh obrokih: bolj zgodnje sorte prej, poznejše teden ali d.va, ali pa še pozneje. Čeprav bi bil vinograd cnosorten, je umestna vsaj dvakratna trgatev, ker tudi pri isti sor-li ne dozorijo vsi grozdi istočasno.
Najhujše pa je pri nas to, da se ne trga tako kot bi bilo potrebno, kar ima potem s'abe posledice za kakovost vina.
Trgatev se navadno vrši tako, da se meče v brentico vse grozdje, zdravo in nezdravo,
GOJENJE CVETAČE v ITALIJI
Uradna statistika ceni, da je v Italiji letno posajenih s cvetačo okoli 30 000 ha. Po pokrajinah pridelujejo največ cvetače v Cam-pagni (okolica Marche s 3.600 ha in Puglie z 2.100 ha). V ostalih pokrajinah ni cvetača tako gospodarsko važna.
Od sort sejejo največ domače, in sicer največ sorto »Gigante da Napoli«, ki na jugu daleč prevladuje. V severni Italiji sta mnogo bolj priljubljeni »zgodnja toskanska« (pre-Coce di Toscana) in »zgodnja iz Jesi« (pre-eoce di Jesi). Od obeh sort posadijo skoraj enako površino in tako tudi v naši pokrajini Furlani ja-Julijska Krajina, kjer so posadili lani 103 ha s toskansko in 102 ha z ono iz Jesi.
Z inozemskimi sortam,! je bilo lansko leto Posajenih 1268 ha, kar predstavlja nekako 4,6°/« površine pod cvetačo. Najpriljublje-Oejše sorte so »snežna kepa« (palla di ne-ve), s katero posadijo v Sardiniji večjo po-yr.šino in tako tudi v naši pokrajini Furlani-Ja-JuJjjska Krajina, kjer so posadili lani 103 ha s toskansko in 102 ha z ono iz Jesi.
Z inozemskimi sortami je bi’o Ir" Posajenih 1268 ha, kar predstavlja nekako 4,6°/<i površine pod cvetačo. Najpriljubljenejše sorte so »snežna kepa« (palla di neve), s hatero posadijo v Sardiniji večjo površino hot z vsemi drugimi skupaj, domačimi in inozemskimi; potem še druge inozemske sorte So Hercules, Master in Wiking.
Glede hektarskih donosov ni zanesljivih številk in mora bili v tem oziru neko priikri-Vanje, najbrž radj kakšnih dajatev. Campa-knia je lani javila 145 stotov hektarskega donosa, Toscana 108 in Marche 61 stotov. Pro-v'nca Pisa pa celo samo 39 stotov pridelka Pa ha.
popolnoma in nepopolnoma dozorelo. Trgači prevečkrat v brentjci grozdje talko stiskajo in mečkajo, da se jagode razpočijo in se sok razlije. Ta na zraku potemni. Nabito brentico odnesejo potem k ornam ali k plav-niku, kamor jo izpraznijo. Na vrhu orne ali plavnika je najbolj zmečkano grozdje. Le redki imajo na razpolago kakšno pokrivalo za orno ali plavnik in zato sonce pripeka na zmečkano grozdje, duh po sladkem moštu privabi ose in čebele ter še kakšno drugo žuželko, ki vzajemno srkajo sok in prav kmalu se začuti zavdarjanje po kisu. Ko je plavnik poln, peljejo domov.
Ker je trgatev taka, ne moremo imeti brezhibnih moštov in vin, ampak se ti kmalu skisajo in na zraku potemnijo. Ce bi vsaj poškropili grozdje pri vsakem stresanju v orne in plavnik z malo žličko tekočega žveplenokislega amonijevega fosfata ali potrosili z enako količino istega sredstva v prahu. Dober bi bil tudi kalijev metabisul-fit — 10 gr na 100 kg grozdja.
Celo v mnogih, zelo nazadnjaških pokrajinah berejo grozdje tako, da zdravo in dobro očiščeno grozdje narahlo polagajo v koše in jerbase, gnile jagode in grozde pa stavijo v brentice, tako da ima vsak obirač na razpolago dve posodi za odlaganje natrganega grozdja. Iz zdravega vina napravijo vino za prodajo, iz gnilega in nedozorelega grozdja pa napravijo pijačo za dom ali kis.
Kdaj bodo vsi naši vinogradniki tako delali?
NAJVEČJI ŽIVINOREJSKI ZRAČNI MOST
je začel služiti v teh dneh med Združenimi državami in Italijo. V teku enega leta bo namreč prispelo po zračni poti iz ZDA v Italijo 100.000 do 150.000 telet, 20 dni starih, ki so namenjena za vzrejo in za opitanje. V tem smislu je bil sklenjen med ameriškimi in italijanskimi živinorejci dogovor, katerega
V	vseh državah, kjer trta uspeva, gojijo danes namizno grozdje. Proizvodnja se dviga iz leta v leto ter seveda tudi potrošnja.
Namiznega grozdja je na stotine sort: Rusija goii prvovrstne na Krimu in v Zakavka-ziji, zlasti v Gruziji in Armeniji. Izborne sorte imajo v Turčiji, Bolgariji in Grčiji, manj
v Jugoslaviji. Italija ima mnogo — celo preveč — zelo dobrih žlahtnih sort, enako Francija, Španija in Portugalska, ter celo Južna Afrika. Zadnje štiri imenovane države zalagajo s svojim grozdjem predvsem Anglijo, le prav malo ostale evropske države, Italija pa pošlje letno okoli 2 milijona stotov proti severu. Od te količine pokupi Nemčija okoli 75“/o, po okoli 5°/c pa Švica, švedska in Avstrija. Balkanske države pošiljajo svoje grozdje predvsem v Avstrijo in Zap. Nemčijo.
Kot že rečeno, je namiznega grozdja na stotine sort. Pojavljajo pa se vedno nove. En del jih pride iz drugih držav, razni vzga-jatelji - genetiki pa vzrejajo nove vrste, ki pa morajo prej pokazati, koliko so vredne,
je odobrilo tudi kmetijsko ministrstvo. Prvi prenos telet je oskrbelo tovorno jetletalo družbe TWA, ki je na letališču Kennedy pri New Yorku naložilo 60 telet in jih potem raztovorilo na milanskem letališču Malpen-sa.
Ameriški tehniki računajo, da bodo ta, 45 kg težka, teleta stala v Milanu 50 dolarjev, to je nekaj več kot 700 lir za kg.
LETOŠNJI TRG BRESKEV
Lansko leto je bilo toliko breskev, da so jih v Italiji tu in tam stresali po cestah, drugod pa niso niti vseh pobrali. Med gojitelji breskev je zavladalo splošno nezadovoljstvo in mnogi so rekli, da bod.o svoje nasade breskev uničili. In uničili so res, a samo drevesa, ki so že doslužila. — Umljivo pa je, da so dolžili vlado, da je vsega kriva.
Letos je bilo vse drugače. Razen v nekaterih dneh in zlasti za belomesnate sorte so imele breskve zadovoljive cene in so jih precej lahko oddali. Mnogi gojitelji so iztržili 3-krat toliko kot lansko leto. Izgloda, da je bil letos tudi izvoz breskev dvakrat večji kot lani.
Kalko so mogoče lake spremembe v enem letu? Nekateri pravijo, da je bilo letos mnogo manj pridelka breskev kot lani. Glede števila plodov bo to res, a ne glede teže. Lapi je bilo število plodov veliko, plodovi pa drobnejši. Letos je bilo narobe: plodov je manj, a so debelejši. To pa ni zasluga gojiteljev, ker so le prav redki zarod zredčili. To je napravila narava sama.
Letos je dala vlada na razpolago več vagonov, zlasti hladilnih, in tudi drugače ukrenila marsikaj koristnega za o'ajšanje prodaje in izvoza.
Gojitelji breskev pa niso za letošnji pridelek nič več skrbeli kot za lanskega prej mnogo manj: še nikdar ni bilo tako razširjena kodra na breskvah kot letos, ker so jih premalo škropili v novembru 1963, takoj po odpadu listov. — Zanimivo bo tudi preučiti vzroke, zakaj se je letos izvoz breskev skoraj podvojil.
Letošnji tržni uspehi z breskvami pa ne smejo napotiti nikogar, da bi v korist breskev zanemaril drugo. Pred očmi moramo imeti tudi lansko neugodno leto.
predno jih začnejo širiti v velikih količinah. Splošno priznan izbor namiznih sort trt ne obstoja, a ga skušajo sestaviti. Seveda morajo pri tem vpoštevati tudi sorte, katere gojijo v Ameriki, posebno v Kaliforniji, potem pa v državah Severne Afrike in bližnjega azijskega vzhoda.
V	naših krajih namizne sorte grozdja na splošno še ne igrajo važne vloge, pač pa v posameznih gospodarstvih. Največ izkušenj z namiznimi sortami ima družina Štekar v števerjanu na Goriškem. S pomočjo Vinarske šole v Coneghanu je pokojni gospodar Anton Štekar uredil cel vinograd s samo namjiznimi sortami, že pred 35 leti — je istočasno preizkušal 25 sort, pozneje pa še druge, tako d.a so bile tu preizkušene vse bolj znane sorte in med temi tudi bolgar-sko-ruska sorta »Afuz Ali«, ki je bila v Gorico vtihotapljena sredi vreče suhih češpelj iz Bolgarije. — Med tolikimi sortami jih je le malo res priporočljivih. Tekom 35 let je družina Štekar prejela že lep denar za namizno grozdje. Tako tudi nekatere druge družine.
Namizno grozdje
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Revolucionarne poteze fašistov so naredile globok vtis na ostale stranke. Fašisti so začeli ukazovati in drugi so jih poslušali. To se je opazilo tudi pri obravnavanju
124.
Dr. E. BESEDNJAK
krnskih dogodkov, ki so prišli ravno tedaj, to je 16. novembra, pred sodnijo.
V	glasilu fašistov Popolo di Trieste je izšel poziv, ki je opozarjal fašiste, da se bo vršila 16. novembra razprava proti oskru-niteljem krnskega spomenika. List je rotil fašiste, naj pazijo na goriške sodnike, ki so naklonjeni Slovanom.
Predsedoval je sodni svetnik dr. A. Vinci, ki sicer ni bil fašist, a je stal vendar pod njihovim vplivom, kar se je kazalo v celem teku razprave. Državni pravdnik je bil dr. Battigi, obtožence je branil odvetnik dr. Fle-go.
PREDLOGI BRANITELJEV ODBITI
Krivičnost predsednika in sodnikov se je izkazala koj v začetku. Vsem je znano, da je strokovno preiskavo na Krnu izvršil inženir Pegan i'n nato še dunajski strokovnjak inženir Furst. Oba sta dognala, da je poškodbo spomenika povzročila strela. Obe strokovni preiskavi sta tako vplivali, da je vice generalni civilni komisar iz Gorice odredil uradno komisijo, ki naj stvar preišče. In res je ta uradna komisija na Krnu ugotovila isto stvar: strela je udarila v spomenik.
Pozneje so določili za preiskavo še enega komisarja, inženirja Marcuzzija. Mož ni šel niti na Krn, temveč delal s fotografijami ter prišel do zaključka, da je poškodba povzročena po človeški roki.
Ob začetku sodne razprave je branitelj Fiego stavil in utemeljil predlog, naj sodni dvor zavrže strokovno mnenje inženirja! Marcuzzija,- iz ljubezni do stvari in resnice pa, ki mora biti sodniku nad vse sveta, naj upošteva strokovna mnenja inženirja Pegana, inženirja Fursta in uradne komisije, ki jo je odposlal na Krn generalni podkomisar v Gorici.
Od razsodbe glede teh dveh predlogov je bil odvisen izid razprave. Po polurnem premišljevanju treh sodnikov je vratar javil občinstvu, da prihaja »tribunal«. Vsi navzoči vstanejo in predsednik dr. Vinci prečita razsodbo o braniteljevih predlogiih dr. Flege in javlja, da je sodni dvor predloge odbil.
S tem je bila izrečena tudi končna razsodba, to se pravi potrjeno strokovno mnenje inženirja Marcuzzija, dočim je bilo za-1 vrženo mnenje linženirjev Pegana ter Fursta J in domačih uradnih strokovnjakov. Predsednika Vincija krivičnost je šla tako daleč, da si je upal zavreči celo strokovno mnenje uradnikov.
OBTOŽENCI
Njegovo zadržanje je bilo krivično tudi nasproti obtožencem in pričam. Pri vseh izjavah slovenskih obtožencev je dr. Vinci videl namen, da hočejo zakrivati in zavijati, na drugi strani pa moramo občudovati odločnost in neustrašenost naših fantov in med njimi najmlajšega, dvanajstletnega Perdiha.
S samozavestjo, ki jo more imeti samo oni, ki ve, da je nedolžen, so trdili štirikrat in petkrat isto. Tako na primer je odgovoril sedemnajstletni Sovdat na vprašanje predsednikovo, ali je kriv? »Nisem, nisem in nisem.« Na vprašanje predsednikovo, ali so obtoženci vedeli, da je spomenik na Krnu, so vsi obtoženci odgovorili: »Vedeli smo, dd je 16. junija bila veselica na Krnu, nismo se pa brigali, zakaj je bila veselica in nismo vedeli, da je bil postavljen spomenik.«
Na predsednikovo vprašanje triindvajsetletnemu Ivančiču in šestnajstletnemu Bajtu, zakaj sta se bala vojakov in se pred njimi skrivala, sta odgovorila : »Radi tega, ker so naju vojaki iskali in ker je eden izmed njih na naju pomeril s puško I«
Posebno značilnost predstavlja tudi vprašanje, ki ga je stavil predsednik Sovdatu: Zakaj ste vriskali, ko ste se vračali s planine? Slovenski pastir mu je odgovoril: »Mi pastirji na planinah vedno vriskamo.« Pred-j sednik ni bil zadovoljen in je pripomnil
»Ah tako, jaz pa mislim, da ste vriskali radi tega, ker se vam je vaš naklep posrečil.«
S to izjavo je bil dr. Vinci v polnem soglasju s fašističnim listom Voce delTIsonzo, ki je 16. novembra pred razpravo pisali;
| »Sovdat je namreč ob tej priliki tako zna-| čilno vriskal, kakor vriskajo slovenski kmet-1 je v trenutku največjega veselja in zadovoljnosti : očitno je bilo to nad izvršenim dejanjem.«
OBSODBA
Ko so bile vse priče zaslišane, je stavil I branitelj dr. Flego sledeči predlog:	Ker
| imam pri sebi košček palice z žico in zažga-, nimi rožami iz papirja, del zvezde, ki je . bila na spomeniku in ki ga je prinesla s j seboj uradna komisija, katero je poslal na Krn generalni komisar v Gorici, predlagam sledeče: inženir Marcuzzi naj se izjavi, ko si je ogledal predmet, ali bi- mogel še ostati pri svoji trditvi, da je poškodbo spomenika na Krnu povzročila človeška roka?«
Sodni dvor se je odstranil. Po polurnem premišljanju se je vrnil in naznanil, da je tudi ta predlog branitelja dr. Flega zavržen. Po vsem tem je bilo jasno, da bodo slovenski fantje obsojeni;.
Razprava se je končala ob 9. uri zvče. Posvetovanje sodnikov je trajalo 1 uro. Ob 10. uri je sodni svetnik dr. Vinci razglasil razsodbo nad Slovenci, obtoženimi radi poškodbe spomenika na Krnu. Obsojeni so bi-
li	:
1. Smrekar Anton, star 16 let, na 7 mesecev in 15 dni zapora, toda pogojno. (Kazen se mu oprosti, ako ne zagreši novega zločina).
2. Perdih Andrej, star 12 let, in Koren Josip, star 13 let, spoznana krivim in obsojena, toda kazen se jima je radi mladolet-nosti oprostila.
3. Mikluš Josip, star 37 let, obsojen na
1	leto in 3 mesece zapora in 500 lir denarne
kazni.
4. Sovdat Ivan, star 17 let, obsojen na 7 mesecev in 15 dni zapora in 300 lir denarne kazni.
Ivančič in Bajt sta bila radi pomanjkanja dokazov oproščena.
(Dalje)
Dobro vemo, da je spanje za človeka, nujno potrebno, da se odpočije in okrepi. Manj znano pa je, da je spanje lahko tudi. čudna bolezen, o kateri razpravljajo na zdravniških zborovanjih, a ji ne pridejo do dna.
Dogajajo se namreč, da zapadejo nekateri ljudje v d.olgo spanje, iz katerega se ne zbude po več tednov in celo po več let.
Eden najbolj čudnih primerov te vrste se je pripetil Norvežanki Avgusti Langgard. 8. februarja leta 1919 je rodila v ribiški vasi zdravo deklico. Vse je poteklo v redu.1 Šest ur po porodu pa je trdno zaspala. Niti udarci niti zbodljaji je niso zbudili. Izvajala pa je določene gibe docela mehanično, a vendar kot buden človek, če ji je kdo ponudil roko, je tudi ona iztegnila desnico. Ko so se približali z žlico njenim ustom, jih je odprla. Zdravniki so ugotovili, da srce deluje popolnoma pravilno. Mirno je dihala, a kar naprej spala. Tedne, I mesece, leta...
Spanje kot bolezen
še najbolj čuden pojav je pa bil, da se Avgusta ni prav nič starala. Ohranila je svojo mladostno svežino — skozi 22 let spanja. Hčerka je med tem zrastla in je stregla sp,eoi materi. Nekega novembrskega večera leta 1941 se je Avgusta Langgard nenadoma dvignila v postelji in je rekla možu: »Friderik, gotovo je že pozno. Daj malo, da jo podojim.« Ko si je pomela oči, je začudeno zrla na moža, starega in vsega osivelega ter na neznano 22-letno dekle ob postelji. Menila je, da je po porodu malo zadremala in da se je še isti večer prebudila. Prespala je najlepša leta življenja, ko je zaspala je imela 26 let, ko se je prebudila pa 48.
Zdaj se je pripetilo pa nekaj še bolj čudnega. Začela se je tako naglo starati, kakor d.a hoče narava nadomestiti izgubo. Že po enem letu je njena zunanjost kazala, kot da se je postarala za dvajset let. ži-
vela je še pet let po prebujenju. V tem času je postala prava starka. Skrivnost njene bc ezni pa še do danes ni pojasnjena.
Podoben najnovejši slučaj se je dogod.il pred nekaj leti v Chipagu. Javni avtomobilski izvošček John Brckhouse se je nekega večera poslovil od družine, da nastopi nočno službo. Po par vožnjah se je postavil na običajno mesto blizu cerkve sv« Ad.alberta. Pristopi pozen popotnik in odpre vrata v avto. Voznik se ne zmeni; ko ga prišlec potrese za ramo, opazi, da šofetf trdno spi,. Ni se prebudil niti, ko so ga spravili v bolnišnico. Njegova žena je hodila mesece in leta k. njemu, ga umivala, hranila, preoblačila. Mož pa je le trdno spal*
Minilo je točno 1318 dni, ko se je Brek-liouse prebudil. Začudeno je strmel, ko so mu povedali, da je spal skoro štiri leta-Zdaj pa živi zidrav in srečen, da spet lahko skrbi za družino.
ŠPORTNI JP ]R K <G! ]L, E JLJ>
Dirko za svetovno kolesarsko prvenstvo
Nizozemec Janssen najboljši kolesar na svetu
V	nedeljo so v Sallanchesu (Francija) nastopi li najboljši poklicni kolesarji vsega sveta. Dirka za mavrično majico je bila vseskozi zanimiva. Nepn čakovano so se tokrat odlikovali Italijani (Taccone, Motta in Adorni), Francozi (Anglade, Foucher in Poulidor) ter Anglež Simpson. Vsi prisotni so mislili, da bo v 290 ikm dolgi progi prvi Adorni, toda pred kancem sta ga dohitela Francoz Poulidor ter hitri Nizozemec Janssen. Ni bilo več dvoma, da bo 24-letni Jan Janssen osvojil častno majico, tako se je tudi zgodilo. Adorni je za drugo mesto porazil Poulidora, 'ki se je zaman trudil na kratkem vzponu, da bi zapustil sotekmeca. Z zaostankom 6” so nato prišli vztrajni Anglež Simpson, vseskozi med najboljšimi, Italijan Zilioli, Nizozemec De Haan, Francoz Anquetil in Španec Man-zaneque. Glavnina je prišla z zamudo 38" in za deveto oziroma deseto mesto sta se borila Stablinski ■n Cribiori.
Jan Janssen je zasluženo postal letošnji svetovni prvak. Sodil je že med glavne favorite in proti koncu je zapustil glavnino s tako silo, da so se mu vsi čudili. Janssen je letos zmagal tudi v etapni dirki Pariz-Nica ter osvojil zeleno majico najhitrejšega kolesarja tudi v Touru de France. Nizozemci so zelo veseli, ker so osvojili tudi šesto mesto (De Haan).
Odlikovali so se Italijani (2. Adorni, 5. Zilioli in '0. Cribiori — Taccone in Motta pa sta na koncu Popustila), Francozi (3. Poulidor, 7. Anquetil in 9. Stablinski. — Zelo borbena sta bila Anglade in Foucher) ter Anglež Simpson, letošnji zmagovavec urke Milano-Sanremo. Tudi Španija ni razočarala
■	Manzaneque ter dobra dirka Suareza), kar bi ahko rekli tudi o Švici (dobra dirka Bingelija Maurera).
x Letošnji veliki poraženci so Belgijci, ki so od-
ločno
izgubili lanski častni naslov. Najboljši belgij-
kolesar, bivši prvak Beheyt, se je uvrstil šele ‘ ueseto mesto! Desmet in Bocklandt pa na 20. oziroma 21. mesto. Van	Looy je	prišel 32.	Zelo	so
razočarali tudi Nemci,	čeprav	je Oldenburg	12.,
Junlkermann 15. in Altig	18.
Ce ocenimo uspeh poklicnih	kolesarjev	po	dr-
žavah bomo dobili naslednjo vrednostno lestvico:
l.	Italija 44 točk, 2. Nizozemska 40, 3. Francija 35.
■	Vel. Britanija 18, 5. Španija 8 ter 6. Belgija in *iija 5 točk vsaka.
Vrstni red poklicne dirke: I. JANSSEN (Nno zemska) v 7. 35’ 52", 2. ADORNI (Italija), 3. Poundov (Francija).
Če so Belgijci želi v nedeljo zelo hud poraz, so D>li v soboto zelo veseli, ker sta se Eddie Merckx >n Willy Planckaert uvrstila na prvi dve mesti. Brez '■voma Iahiko trdimo, da je Mcrcky povsem zasluzeno osvojil mavrično majico za nepoklicne kolesarje, ker je bil vseskozi najbolj borben. Merckx je sam prišel na cilj; z zaostankom 27” je sorojak lanckaert porazil glavnino. Na tretje mesto se je Uvrstil Sved Petterson pred Francozoma Bazire in “avmond.
Belgija je bila tako najbolj uspešna od vseh ostalih držav, ker je osvojila prvi dve mesti. Tudi Francija se je odlikovala, 'ker ima med prvimi šestimi kar tri kolesarje (Bazire, Raymond in Ai-ptar). častno so se izkazali Nizozemci (9. Stevens ’n 10. Van der Vleuten), Italijani (vseskozi v borbi, čeprav je prvi Italijan Zanin, šele deseti), Rusi (9. "etrov) ter Švedi (3. Petterson). Razočarali so švl-S^rji, Nemci in Jugoslovani (57. Boltezar z zamudo
*	13").
če ocenimo dirko nepoklicnih kolesarjev bomo pobili naslednjo lestvico: 1. Belgija 54, 2. Francija
3. švedska 19, 4. Nizozemska 15, 5. Italija 11, ”■ Sovjetska zveza 9, 7. Nemčija 5, 8. Poljska in 9. °anska 1 točka.
Vrstni red nepoklicnih kolesarjev: I. MERCKX [Belgija) 4. 39' 10". 2. PLANCKAERT (Belgija) Z. Zaostankom 27", 3. Petterson (Švedska).
Nepoklicni kolesarji so tekmovali tudi v četrtek lri sicer v dirki ekip na kronometer. Zmagala je prepričljivo Italija (Andreoli, Dalla Bona, Guerra 'n Manza) z prednostjo 3’ 47”. Na drugo mesto se !e povsem nepričakovano uvrstila Španija, tretja ,e bila Belgija. Francozi, lanski svetovni prvaki, so 5® uvrstili šele na šesto mesto za Romunijo in Dansko. Jugoslavija je bila 16.
Vrstni red ekipne dirke na kronometer: /. Italija 2. 7’ 20", 2. Španija, 3. Belgija.
Tudi ženske tekmujejo za mavrično majico. V tej športni panogi so gospodovale kolesarke iz Sovjetske zveze, ki so osvojile prvo (Emilija Sonk), drugo (Judina), šesto (Kučinskaja), sedmo (Puro-nen in deveto mesto (Trofimova). Belgijke so bile tudi letos velike nasprotnice močnih tekmovavk iz Rusije; osvojile so tretje (Sels), četrto (Gaillard), osmo (Cleiren) in enajsto mesto (Reynders). Omeniti moramo še Luksemburžanko Jacobs, Angležinjo Burton in Francozinjo Peper.
Ce bi ocenili tudi žensko tokmo bi dobili nasled njo lestvico: 1. Sovjetska zveza 82, 2. Belgija 47, 3. Velika Britanija 13, 4. Luksemburška 12 in 5. Francija 3.
Vrstni red ženske dirke: I. SONK (SZ) I. 44"
2.	JUDINA (SZ), 3. Sels (Belgija).
Bravcc bo brez dvoma zanimalo, katera država se je letos odlikovala v letošnjem kolesarskem prvenstvu. Vsi vedo, da naslov, ki ga je osvojil Janssen je važnejši od tistega, ki ga je osvojila Sovjetska zveza v ženski tekmi. Sestavili smo tako lestvico, ki upošteva uvrstitev prvih deset kolesarjev v vsaki cestni disciplini in ki je ena od druge drugače ocenjena. Dobili smo naslednji vrstni red: I. Belgija 37,25, 2. Francja 33,75, Italija 32,75 , 4. Nizozemska 28,75, 5. Sovjetska zveza 15,50, 6. Španija 10,50, 7. Švedska 10,25, 8. Velika Britanija 8,25, 9. Romunija 4,00, 10. Danska 3,00 II. Poljska in Luksemburška 1,50 ter 13. Madžarska 0,50.
Belgija je zmagala po zaslugi nepokilcnih kolesarjev (26,25), ki so osvojili prvo in drugo mesto ekipe (5,50), ki se je uvrstila na tretje mesto, ter žensk (5,50). Italija pa je nabrala 22 točk v dirki poklicnih kolesarjev, 10 točk v dirki ekip na kronometer ter 0,75 točk v dirki nepoklicnih kolesarjev.
če si ogledamo osvojene kolajne, bomo dobili naslednji vrstni red: 1. Belgija 10 (1-1-2), 2. Italija in Sovjetska zveza 8 (1-1-0), 4. Nizozemska 5 (1-0 0). 6. Španija 3 (0-1-0) in 7. Francija ter švedska (0-1-1), ki imata eno točko.
d. t.
DOBER KOLESAR
V	San Franciscu so navdušeno sprejeli 80-letnega Lymana Traina. Na starem kolesu je prevozil v 86 dneh 5000 'kilometrov dolgo pot iz New Yorka preko vse celine na pacifično obalo. Ko so starino vprašali ali je zadovoljen s svojim podvigom, je rekel, da ni. Računal je, da bo prevozil razdaljo v 80 dneh, kolikor let ima in da bo prišel v San Francjsco na svoj rojstni dan.
SKLADATELJ ZA ARHEOLOGIJO
Igor Stravinskv je predlagal, da bi uporabili 15 tisoč dolarjev, 'ki predstavljajo honorar za njegov novi oratorij »Abraham in Izak«, za obnovitev rimske trdnjave Massada na obali Mrtvega morja. Za obnovitev te trdnjave je bil ustanovljen poseben sklad. Oratorij »Abraham in Izak« je zložil Stravinsky po naročilu izraelskih oblasti za 4. glasbeni in dramski festival v Izraelu. Oratorij je bil e :7vajar ?> avgust i v Jeruzalemu. Naslednji dan so izvedbo ponovili v rimskem anfiteatru v Cezareji.
Trdnjava Massada je tesno povezana s poslednjim in najbolj junaškim poglavjem judovske zgodovine.
—•—
Skupina srbskih arheologov je odkopala blizu vasi Osredici na gori Kopaonik razvaline cerkve :z 15. stoletja. Strokovnjaki pravijo, da je to eden najlepših spomenikov srednjeveške arhitetkure v Srbiji. Zaradi bogate in lepe plastike ter ostankov fresk, ki so bile narejene v zlatu, menijo, da je dal cerkev zgraditi despot Stevan Lazarevič.
—#—
Mladi, 17-letni violinist Gorjan Košuta iz Ljubljane bo nastopil ob koncu tega meseca v VVashing-tonu kol solist na simfoničnem koncertu, ki ga bo priredil ansambel »Mednarodni mladi simfoniki« iz Interlakena.
 0--
V Bonnu bodo do aprila prihodnjega leta dogradili novo impozantno stavbo za operne in dramske predstave, ki bo dobilo ime »Gledališče ob Renu«.
—•—
V okolici Prage so našli kakih 25 tisoč let star ženski kipec iz kremenjaka. Po mnenju čeških znanstvenikov gre pri kipcu, ki se ga je prijelo ime »Češka Venera, za izraz kulta materinstva.
—•—
Od 18. do 20. septembra bo v Slatini Radenci v Sloveniji drugi festival sodobne komorne glasbe. Kot javljajo, se ga bo kot častni gost udeležil tudi madžarski glasbenik Zoltan Kodaly.
—•
Osmi jugoslovanski zvezni festival amaterskega filma bo letos v Ljubljani, 21. ter 22. oktobra. Fe-stival prireja »Foto-kino zveza Jugoslavije«, organizira ga pa »Foto-kino zveza Slovenije«.
ZA SMEH
Zakonski vrtiljak
Na razpravi za razvezo zakona vpraša sodnik moža, zakaj hoče zapustiti svojo ženo.
»Ker je od prvega dne najinega zalkona začela metati vame predmete, ki ji le pridejo pod roke.«
»Koliko časa pa ste poročeni?«
»Dvajset let.«
»In zakaj šele danes zahtevate razvezo?«
»Ker me je šele včeraj zadela.«
SLOVENSKA ATLETINJA IZENAČILA SVETOVNI REKORD
Slovenska atletinja Draga Stamejčič je v v soboto na mednarodnem tekmovanju v Celju izenačila svetovni rekord v teku na 80 m z zaprekami. Dosegla je čas 10,5 sek.
M BOM
Ko se vračamo s počitnic
Ponavadi se vračamo s počitnic vse zagorele, vesele in celo bolj mladostne. Občutek imamo, da je naša glava lažja, da smo dobro razpoložene in sigurnejše same do sebe. Škoda je, če ta zaklad, ki smo si ga pridobile poleti, traja le malo časa.' Se nekaj mesecev, pa bomo ze sredi zime; pogostejši bodo glavoboli in prehladi. Ali lahko kaj storimo, da ne izgubimo tega, kar smo si pridobile poleti. Seveda lahko storimo mnogo, če se vračamo vesele s počitnic, smo zato, ker se nam pozna korist počitka in življenja na prostem v očeh, v obrazu in na koži. Tudi v mestu, ako si pravilno uredimo svoje delo, lahko dobimo urico časa, da se odpočijemo na balkonu. Že samo bivanje na prostem zraku ugodno vpliva na nas in na našo kožo. Prav posebno pa dobro vplivajo šport, gibanje, in dolgi sprehodi.
Velikega pomena je tudi naša prehrana; ne začenjajmo spet s težkimi obroki, ampak skušajmo se čimbolj približati hrani, ki smo jo imele v poletnem času, predvsem mnogo zelenjave in sadja. Na ta način ne obtežimo želodca, pa tudi jetra bolj počivajo, kar nedvomno dobro vpliva na naše zdravje.
Večkrat slišimo, da postanejo ljudje v mestu bolj bledi in otožni. Vedeti moramo, da zdravje nima nič opravka z zagoerlostjo; skrbimo za pravilno prehrano in zadostni počitek, pa bo naš obraz vseeno lep. Otožnost pa lahko preženemo s trohico dobre volje in nekoliko večjim navdušenjem do življenja. Ne odpovejmo se zaradi nevolje tistemu veselju do življenja, katerega so nam dajali toplo sonce, jasno nebo ali tišina zelenega gozda.
—	Ondina —
--------------N
li
V
Po povesti 0. Cimoda riše Miki Muster
v__________________J
v zp
»
: /T 'H
A m
mmm
145.	Potem je nenadoma zaslišal nenavaden šum. Bil je že v bližini McTaggartovega taborišča in slišal je otepanje zajca, ki se je bil ujel v eno od nastavljenih zank. Zanka je zajca dvignila od tal, tako da se je le še z zadnjima nogama dotikal zemlje. Baree je začuden obstal. Ni vedel, zakaj zajec visi v zraku in tako čudno, smešno brca.
146.	Baree tega ni mogel razumeti. Ni poznal pomena bakrene žice, pritrjene na gibko vejo, le začuden je opazoval to nenavadno poskakovanje. Take smešne igre pri zajcih še nikoli ni opazil! In ker zajec ni	zbežal pred njim,	se	mu	je prebudila
lakota, z njo pa lovski	nagon. Nekaj časa	se	je	še obotavljal,
potem pa sc je pognal	na zajčka.
/////.
147.	Obilna večerja je sparvila Bareeja v dobro voljo. Še pomislil ni na to, da bi se vrnil k jezeru spat. Začel se je počasi potepati po gozdu, ki je bil v mesečini tako prijeten. Ko se je hotel zriniti po ozkem prehodu med dvema podrtima debloma, ga je nekaj stisnilo za vrat in skrivna sila ga je dvignila v zrak. Ujel se je v McTaggartovo zanko!
148.	Ubogi Baree se nikakor ni mogel osvobodili, čeprav }c divje renčal in se krčevito otepal. Obupno se je boril za pt'°' stosl in tanka žica se je že skoraj utrgala. Pa je glasove bor' be zaslišal McTaggart. Spozna! je, da se v zanko ni u jel zajec. To bo volk ali ris, je p. mislil, pograbil odejo in kol It-’1 stekel proti nastavljeni zanki,
I
i
149.	Prva McTaggartova misel je bila: »Volk!« Odvrgel je odejo in dvignil kol. Če bi takrat oblaki zakrili mesec, Bareeju ne bi bilo več rešitve. V mesečini na je McTaggart opazil Barcejevo belo zvezdo in belo obrobljeno uho. Spustil je že dvignjeni kol na tla — psa vendar ne bo pobijal. Pograbil je odejo in se približal ujetniku.
150.	Čez pol ure je Baree ležal ob McTaggartovem ognju tesn® povit z jermeni v odejo, iz katere je gledala le njegova S\aV,£
Niti premakniti sc ni mogel. Nekaj korakov oddaljen st
je
McTaggart izpiral krvavo roko. Tudi z vratu mu je polzd.1.^ ben rdeč potoček. Jezno je gledal ujetnika in ga zmerjaj preklinjal: »Ti hudič mali!«