ff'-Jt
St. 77.
V Trstu, v soboto 26. septembra 1885.
Tečaj X
\ -hči
Glasilo Slovanskega političnega društva za Primorsko
_ __'	_f*	»T HI
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako tredo in sabot« o poludne. Ce.na za vse leto je 6 plii., za polu leta 3 gld., za ćetrt leta \ gld. SO kr. — Posamazn* številke se dobivajo nn nnravniStvu in v trafikah v Trit« no S kr.. v Gorici in v AjdoviSinl no <S kr. — Šaroč.ntne, reklamacije m inserate prejema Opravnlitvo, vit Torrente, »Nov« tiskarna*
•T IdlnoM J« M«.I
^-%-
Vsi drm.it a.< poSitjTlio Uradnlltvu »vl» Torreille« »Nuova Tip<.j>r»Uavmt.k rnora bito frankiran. Rokopisi o»ez posebno vrodnosti nu no vračajo. — In sera: i (razne vrste naznanila in poslanice) se zarafidnijo io pogodbi - prav c,eU6 ; pri kratkih oulunih z drobnimi črkami ne plačuje za vmiko besfido 2 k^
Vabilo na narocbo.
S 1. oktobrom se začne zopet nova naročbena doba na naš list. — Stare naročnike prosimo, naj ponovi naročnino, dolžnike, naj poravnajo svoj dolg, ker drugače jim list ustavimo, vse druge rodoljube pa, naj listu pridobć še novih naročnikov. — Edinost slane za vse leto 6 gld.; za pol leta 3 gld.; za četrt leta gld. 1*50.
Upravništvo.
Državni zbor.
Velevažni čin notranje politiko se je izvršil 22. t. m., odprl se je namreč nov državni zbor, kateri bode skoz 6 let dobro ali slabo čuval nad interesi avstrijskih ljudstev. Odprl jo državni zbor najstarši poslanec, opat Posselt, menda edini duhovnik, kateri sedi mej Velikonemci, in na njegovo vabilo so poslanci prisegli vsak v svojem jeziku ; prečitala se je namreč prisega v nemškem, češkem, poljskem, rusinskom, slovenskem, hrvatskem, italijanskem in rumunskem jeziku in vsak poslanec je to prisego potrdil v svojem materinem jeziku. To je bil gotovo prav slovesen moment in uprav to, da se v najslovesnejšem momentu enako rabijo vsi jeziki avstrijskih narodov, je najlepši dokaz priznanja narodne enakopravnosti.
Po prisegi je naznanil predsednik-starosta, da Nj. Vel. cesar slovesno odpre drž. zbor 26. t. m. Denos se torej vrši slovesnost, pri katerej bode sam cesar v pr<!stolnera govoru oziral se v prošlo dobo in po nekakem zaznamoval glavne črte dclalnosti zbora v novej postuvodavnej dobi.
Pred seboj imamo torej na novo sestavljen državni zbor v začetku svoje delalnosti. Samo ob sebi nastane pri tej priliki prašanje: Kako je sestavljen ta zbor in kako se bodo grupirale stranke v njem?
PODLISTEK.
Indijska drama K&lidasova.
Na slovenski lezik preložil iir. Karol Glaser.
Kralj.
(Dalje).
Oh, rud bi objel to ovijalnico. ki posnema mojo ljubico. (Objame jo; na njenem mestu se utaj pokaže UrvaSi. Kralj pomeži in naznanja s kretanjem svojim, da se ga je nekdo dotaknil). Moje telo se veseli, kot na bi bilo Utvašijo objelo, pa vender se mi zaupanje ne vrača.
To, kur imel s-ni zduj za ljubico, Se spremenilo mi je naglomu. Za o odpreti nočem koj oči. Kf-r čutil rad bi slast objema So.
(Polagoma odpira ocij Kako? Je to res Ur vaši?
UrvaSi (solina).
Zmagnj, kralj, zmaguj!
Kralj.
Predraga moja, zdaj pa vrnilo Se je življenje, lu ga zgubil sem, Ko nem v samoti taval stm ter tju Brez tebe, ki si mi veselja vir.
Od 353 poslancev bode z ministri vred okolo 200 desničarjev, torej bodo imeli desničarji veliko večino tudi potem, ko bi tudi Coroninijevci, mej katerimi so trije tržaški poslanci (Burgstaller, Luzzatto, Vucetićf), glasovali z levico, kar je za Šlovane velike važnosti. Organizacija desnice pa je ostala prav taka, kakoršna je bila v poprejšnjem zboru, le še trdnejša utegne biti zveza raznih klubov desnice.
čfisk i klub je zdaj pomnožen za kakih 10 pos!ancev. Pol ski jih ima tudi par več, Hohenwartov klub je tudi pomnožen za par in klub konservativnih Nemcev, ali Lichtensteinov klub je tudi močnejši nego je bil, kajti pristopili so mu zopet Lienbacher, Fuchs, Neumeyer in Zallinger, možje, ki so lansko loto nekoliko Štrajkali, pa se prepričali, da sami nič ne morejo. — Ako bi bilo obveljalo, kar so nekateri listi pisali, razrušiti bi se bil moral ali vsaj zmanjšati tudi Ho-henwartov klub in osnovati poseben klub južnih Slovanov. — Mi smo uže pred meseci izrekli, da iz te moke ne bode kruha. V zadnje se je tudi po časnikih trosila misel, da se poslanci Vitežič, Raič in VoSnjak odpovedo Hohen\vartovemu klubu, ter bodo glasovali brez vsake vezi na kak klub.
Ali tudi ta vest se ni potrdila in iz gotovega vira smo zvedeli, da so omenjeni 3 gospodje zopet pristopili v Hohenwartov klub.
Tudi naše menenje je, da smo Slovenci v zadnjej dobi državnega zbora krvavo malo dosegli po svojih poslancih. Toda snovanja posebnega kluba pri vsem tmn nismo svetovali, ampak povdarjali, naj se v klubu samem poprej vse poskusi, da se doseže, kar je pravično.
No, kakor se sliši, zagotovili so celo konservativni Nemci Slovenskim poslancem, da jih hočejo po vsej moči
podpirati v dosego opravičenih teženj, gledć na to se jo sklenolo, da vsi slovenski poslanci formulirajo svoj*1 tež nje in zahteve, katero so bodo v klubu obravnavale in so tam ko-nečno sklene, kako so ima postopati, da se vlada kolikor je sploh mogoče na nje ozira.
Odvisno je zdaj torej mnogo od naših poslancev, da se nam v uradu in Šoli in povsod v javnem občevanju godi veča pravica, nego se je godila dosedaj. Nadejamo se, da bode taktika slovenskih poslancev povsem državniška, neozirajoča se na osobne stvari. Nismo sicer preveliki optimisti, ali toliko si smemo uže denes obe-čati, da bode naš narod v tekočej parlamentarnoj dobi vendar srečnejši, nego je bil v prošloj.
V tem menenju nas potrjuje vedno bolj rastoča solidarnost moj avstrijskimi Slovani, potem mej nemškimi konservativci vedno bolj prodirajoče menenje, da se na verske j in sploh konservativnej podlagi nikoli ne tla vladati z Velikonemci, pač pa se Slovani, katerih narodno — zgodovinske terjatve tako in tako odgovarjajo manj ali več konservativnim načelom sploh in konečno razdor moj Velikonemci s Coroninijnvci samimi.
Kar se tiče zadnjih, kateri nam niso bili nikoli posebno simpatični, moramo omeniti, da se bodo skoraj gotovo od njih ločili nekateri južno-tirolski poslanci tor skušali, da Sčasoma osnujejo poseben italijanski klub, mogoče, da se Sčasoma temu klubu pridružita tudi še dva isterska poslanca. Skoraj gotovo se torej Coro-ninijovega kluba, na kateri nekateri (tudi Tržačani) mnogo zidajo, polagoma poprime jetika.
Velikonemci pa so zdaj, ako uže ne de fakto, pa vendar moralno otresli od sebe svinčene poplate. Ne zovejo se veČ ne ustavoverci, ne levičarji;
UrvaSi.
Mnogo britkosti sem tebi povzročila; odpusti mi.
Kralj.
Ni me treba odpuščanja prositi; uže sam tvoj pogled mi pomirjuje dušo. Samo to in i povej, kako se ti je godilo v tem času, ko sva bila ločena.
V rvali.
P osi u saj. Voliki kralj. Sveti KumAra se je zaobljubil da Sf> hoče v logu Gandha-madana pokoriti radi grehov in je odločil —
Kralj.
Kaj je odločil?
JJrvali.
Da se vsaka žena, ki stopi v ta log, spremeni v ovijalnico in da se more iz tega položaja samo z biserom rešiti, ki je nastal n rud čega mazila Gaurinih nog. Sveti učitelj me y proklel in v tej zmoti se nisem ozirala na zapoved in s-m stopila v log; radi t- ga sem se spremenila v ovijalnico.
Kralj.
Zdaj pa ini je jasno vse.
UrvaSi.
Uže dolgo je, odkar sva zapustila mesto PratŠitana; vrniva se, kajti podlož-niki bodo uže nevoljni.
Kralj,
Kakor ti, kraljica zapoveduješ.
UrvaSi.
Kako hočeš potovati, Veliki kralj?
ampak zmernejši so se zedinili v klub avstrijskih Nemcev, skrajni pa v čisto nemški klub. Oboji so torej izključ-l;ivo Nemci in nam se dobro zdi, da smo jih mi uže davno imenovali pri pravem imenu: Velikonemce; razloček je le ta mej njimi, da prvi še Avstrijo povdarjnjo, drugi pa kar naravnost kažejo svojo izključljivo nemško-na-rodne nagibe. S tem se jo ta stranka nemogoča storila za vselej na vladnem krmilu, kajti ona odslej zastopa le 7 milijonov Nemcev in nobenih drugih narodov, katere je poprej vsaj hlinola, da jih zastopa. Taka stranka pa nema ne pravice, ne snovi za to, da bi postala zopet kedaj odločilna.
Odkritosrčna izkl jučljivost Veliko-nemcev bode torej v korist zvezi narodov na desnici, in le v taboru desnico je in moro biti odslej Avstrija. Glede na vse to moremo torej desnici prorokovati dobro bodočnost.
Kralj.
Oj, krasna deva moja, ki tako Hode vaš, kakor bi ne zibala, Do Pratištana vozi me nazaj Na megli, ki se sprernenola je
V prekrasen voz ; za zastavo naj bo Mu blisk, nahuška mavrica pa v krus.
[Vsi odidejo).
(Konec četrtega dajanja).
Peto dejanje.
(Predigra) (FiduSaka nastopi).
FiduSaka veselJ. Juhe, vender se kralj po dolgem času vrača domov; vsaj se je pa tudi dovolj zabaval v sprehajališči Nandana i v drugih lepih pokrajinah. Zdaj zopet vlada, kakor je to njegova dolžnost, in z vsakim prijatno občuje. Vs-ju-a ima. le zaroda mu nedostaje. D<njs je lunin praznik; zarad tega se je v svetili vodah G&nginih in Ja muninih kopal s kraljico in se prav zdaj vrača v senčnico. Tam ga bodo lepo krasili in mazili; hočem s-i potruditi tja, morda tudi za me kaj odpade (bodi se sem ter tja).
{Za kulisami). Oh! je to nesreča; dragi kamen, ki sem ga nosila skrivno pod pahljačo, in ki ga je gospod, ko je bil ločen od Aprarase, odločil za kras na če'o. oh ta kamen mi je ukradel orel. ker je mislil, da je meso.
FiduSaka \posluSajc). Oh, to je velika nesreča! Zelo j.j dragi
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državnega \bora gosposka ^borntca ja imela 22. t. m. prvo sejo. Minister ski načelnik je urečital cesarjev sklep gleue imenovanja načelništv* ter načelnike predstavil. Načelnik prof Trauttmannsdoiff je prosil zbornico za enako zaupanje, kakor doslej. Njegova naloga ho zopet, varovati ir. povzdignoti veljavo in čist zbornice In a to delati v pravem domoljubnem duhu za drž ivno blagost. Potem je trikrat nazdravil cesarju in mu je zbornica navdušeno pritrjevala. Po sporočilu, da se zborovanje 26. t. m. slovesno odpre, prisegli so novi u lje. Načelnik se je nazadnje gorko spominal umrlih u lov. Prva vrihodnja seja ho 28. t. m.
Slovenski državni poslanci so si zas-Iran potrditve volitve dr. Sukljeja nekoliko navskriž- Poslanec Klun dela na vse kriplje zoper njega in kranjski poslanci ga bolj uli manj podpirajo, primorski poslanci pa se ne vtikajo v to stvar in šta-
prijatelj čislal ta kras za čelo, ki ima združenja moč. Skočil je kvišku, predno so ga Še okrasili. IIoč-jiii se mu bližati.
(Konec predigre).
(Zdaj nastopijo kralj, FiduSaka. Redaka (k i rat) dvornik in spremstvo).
Kralj.
T.t ptič zaslužil smrtno kazen jn,
Ker vkral je biaer v dvoru kraljevem.
Služabnica.
Glej. tam le kroži orel in razsvetljuje ves obzor z biserom, na vrvici ob kljunu visečem.
Kralj.
Zarćs, kaj hitro v krogu se vrti
Ta ptič in nosi dragi mi zaklad,
Kot sukal v tiru bi kol6 ognjeno;
Oj dragi, kaj mi je storiti zdaj?
FiduSaka.
Le nobenega usmiljenja; zlobneža je treba kaznovati.
Kralj.
Pravo si pogodil; lok in pušico mi dajte.	, .
Služabnica (odhajaje).
Kakor zapoveduješ.
Kralj.
Alije mogoč* ptica še videti?
FiduSaka.
Na južno stran je krenol hudobnež.
Kralj.
S tein biserom, ki lik aSoku »a Žari, okrasil je obraz neb i.
jen-ki so bolj za Šukljeja nego Margherija, ker je sposobniŠi od tega, čuje se: Šuklie je učen, pogumen in marljiv, in tacih mož potrebujemo v našem klubu. Šuklje bo neki čakai do časa, da se stvar pojasnf, če pa bo videl, da se njegova volitev ovrž^, potem odstopi in tako bi se razpisala nova volitev, potem pa bo brez dvombe zopet izvoljen, ker bo mnogo volileev, ki so poprej glasovali za Margherija, njega volilo.
Sedem italijanskih državnih poslancev južnega Tirolskega je osnovalo poseben klub in izvolilo poslanca Bertolinija za na-čelnika.
Srbski cerkveni kongres se je 23. t. m. v Karlovicah o i pri.
Vnanje dežele.
Prevrat v Rumeliji je pretresel vso Evropo. Prišel j« tako nenadoma in izvršil se tako naglo, brez boja, brez krvi, da ja svfct ostrmel. To priča, da so bili Bolgari dobro pripravljeni in da so politično zreli. Ceio vladarji sosednjih držav niso nič o njem slulili. Srbski kralj jo bil v kopelji v Gleichenbergu, kder je mislil dalj časa ostati, ali vsled vesti iz Sofije in Plov. diva se je naglo vrnol v Beligrad. Tudi grški kritij se je mudil na Nemškem ter se vsled te dogoube naglo vrnol skoz Trst v Atene.
VažniŠa poročila o prevratu so ta le: Bolgarski knez j-j prišel 23. t. m. zjutraj ob desetih v Plovdiv. Sprejet je Ml navdušeno, konzuli ga niso sprejeli, le ruski konzul je prišel na kolodvor. Po slovesnej božjej službi se je napotil v konak, kder je sprejel začasno vlado in duhovščino.— Knez je vladam, ki so podpisale berolln-sko pogodbo, poslal brzojavno poročilo, v katerem pojasnuje svoje postopanje ter pravi, da pri združenju Bolgarije z vshod-njo Rumelijo ne misli predrugačiti razmer teh dežel nasproti Turčiji; njega ne vodijo sovražni nameni proti Turčiji b' bode pri vsem svojem počenjanji gledal na to, da Turčija ne bo imela vzroka, tožiti o sovražnih naklepih. — Prejšnjega generalnega guvernerja Gavril pašo so pripeljali v Sofijo, kder se ž njim postopa, kakor to zahteva visoko njegovo dostojanstvo. — Najvažnejše je, kako bo postopala Turčija; o tem imamo doslej ta le poročilu: časnik «Tuiqu:e» pravi; Ozbiljne dogodbe v vsbod« njej Rumeliji prisilijo turško vlado, da bode intervenirala, ona stori svojo dolžnost ter bo odločne, pa zmerno postopala. — Uie zadnjo nedeljo je bilo v Carjigradu pod sultanovim načelništvom ministersko posvetovanje. Razgovarjalo se je o tem, ali hoče turška vlada poprijeti se svoje pravice in posl.Hi vojsko v Rumelijo. Mini-nistri so bili različnih misli. Nekateri so priporočali, naj se pošljejo oklopnice z 2000 mož vojske pred Burgas, vojska pa vMacedo-nijo. Drugi pa so svetovali, naj se najprej za svet vprašajo vlade, ki so podpisale berolin-sko pogodbo. Turška vlada je vsled tega tem vladam poslala okrožnico, v katerej protestira zoper postopanje bolgarskega kneza In zoper prelom berolinske pogodbe ter izreka, da je sultan sklenol poslužiti se pravic 16. člena berolinske pogodbe. Turčija tedaj primeža orožje, če tega ne ubra-
JavnnakV nastopi. Gospod, tukaj je lok s pušico vred. Kralj.
O, kaj mi zdaj pomaga pužića Ia lok. ker mesoŽerec zbežal je? In duleko se sveti krasni biser, Kateri je odnesel ropar ptič; Ennk je zvezdi v temnej noči, ko Se je dotika Crnih rnegel zbor. (Opiraje se na dvornika). Latavjii! Povej meščanom, naj tatova na večer v stanovanji na drevji poiščejo.
Dvornik. Kakor zapoveduješ, gospod. Viduiaka.
Odpočij se vender. Kamorkoli je od-letel tat bisera, tvojej oblasti ne nt- če. Kralj (i Vid uSa kora sede). O dragi moj, ta biser me no briga Kot biser, da si imeniten je; Zat6 pu, ker mu druži z ljubico. Ga viže cenim nepo celi svet.
Viduiaka. Vse si mi odkril. Dvornik (nastopi biser v rokah držeč). Zmaguj, gospod zmaguj! Vsled tvoje jez«, Ki se ju spremenila v pušico, Je ptič ta z biserom vred pal »pod neba : Plačilo je dobil zasluženo.
(Vsi se začudijo).
1 Robinja grškega pokolenja. javana po-menja sanskrtskem jeziku=Grk (Jouec).
(Dalje prihj
nijo velevlast'; vojsko už'i zbira pri mejnem mestu Musiapha p aša, kder so Dolgar most razrušili.
23. t. m. se je v Rumeliji razširila vest, da so Turki prestopili mejo in zasp-dli neko vas. To je mej bolgarskim prebivalstvom vzbudilo veliko gibanje, vendar se še upa, da velevlasti ubranijo vojno. Iz Rusije je dobila vlada polno brzojavk, ki jej Čestitajo k rodoljubnemu delu. Narodno sobranje se je odprlo ter soglasno sprejelo vse predloge ministerstva, sprejelo adreso na ruskega carja a prošnjo, naj dovoli ruskim častnikom vstopanje v bolgarsko vojsko. Dovolil se je obsedni stan in deset milijonov za vojno, ako bi vstala. Ruski poslanec adrese ni hotel sprejeti, vsled tega se je poslala po brzojavu. Vlada je izdala ostre naredbe zoper tiste, ki hočejo prestopiti v Macedonijo. Prefekti 30 dobili ukaz, naj pošljejo tiste Srbe, ki so sumljivi, da hočejo v Srbiti nerede delati, v srce dežele. Ker se Turki v vshodnjej Rumeliji zbirajo in orožujejo, prosil je knez velevlasti, naj primorajo sultana, da Izreče, ali pi ipoznava združenjeall ne.Knez ne more dalj nego dva dni Čakati z ukazom, dase Tui-kcMnv vshodnjej Rumeliji vzame orožje.— Angleški vojaški pristav Trotterin angleški general konzul Favvcet sta se po daljšem pogovoru s knezom in dr. Stransky-em napotila v Carjigrad. Prostovoljci dohajajo od vseh strani. Deputacija je odšla, da prosi pri veievlastlh, naj priznajo združenje. Knez je rekel doSlim vojakom: Mi nemamo nič zoper Turke, ali Če ue priznajo združenja, bojevali se bomo srdito.
Iz Petersbnrga se poroča, da je ruski car ukizal G intacnzeni, naj stopi iz službe kakor bolgarski vojni minister ter prepovedal ruskim častnikom podpirati vshod-nje rumeljsko gibanje. Ruska vlada je prepovedala ruskim podanikom prestopati kakor prostovoljci v vshodnjo Rumelijo,
Grlka vlada je sklicala pod orožje vse na odpustu bivajoče vojake vojništva na suhem in po morji, sicer pa misli čakati, kako se zasučejo dogodbe. Grki so sploh zelo vznemirjeni; na taboru so sklenoli poslati vladi adreso, naj varuje pravice Grkov, in to adreso v prepisu izročili tudi poslancem zunanjih vlad. Grki se boje prevagljive moči Slovanov na ilirskem poluotoku, a vse jim nič ni pomore; pride dan, i ta dan ni več daleč, ko bodo Slovani gospodarji na ozemlji mej jadranskim in črnim morjem.
V Albaniji seje vtč rodov uprlo Turkom, prizrendskl guverner se je napotil z vojsko v albanske gore, bilo je več bojev, zadnji pri Djakovi, v katerem se je neki Turkom slabo godilo.
VNUrnbergu je bil 22. t. m. narodnogospodarski kongres; Dom, poslanec z Dunaja, nekdanji vrednik »Triester Ztg.», priporočal je popolnoma carinsko združenje Nemčije z Avstrijo, a njegov predlog jia padel in bil sprejet Bromel-nov predlog, naj se vse trgovinske in carinske zadeve vrede po trgovinskih pogodbah. — Dorn je z svojim predlogom pokazal, da je bolj Prus, nego Avstrijec, ali kako moremo kaj druzega pričakovati od moža, ki je bil urednik tetke Triesterce.
Italijanska vlada pošlje genprala Genet v Masavaho, da prevzame poveljstvo tamošnje italijanske vojs-te, on bode tudi načelnik italijanskega poslanstva k ahisinskemu kralju.
ll Sudana se poroča, da je sloveči šejk Sanusi odgovoril kartumskim emiroru, ki so mu ponudili Mahdijevo nastopniŠtvo; pismo je bilo javno prečitano. V tem pismu Sanusi zelo hvali Mohamed Ahme-dovo gorečnost, da na Nilu pridobi iz-lamu gospostvo in staro slavo. Ali nagla njegova smrt vzbuja dvom, da je v resnici bil Mahdi, ker po izročilih pravover-cev ostane Mahdi na zemlji toliko časa, da popolnoma izvrši svoje poslanstvo. Ker se pa dvomi, da je Mohamed A h med res bil Mahdi, zato ne more Sanusi biti njegov nastopnik, toliko mani, ker se neče bojevati zoper Kalifa in Kediveja, ki sla v resnici mozlimska kneza. On svetuje Kartumskim emirjem, naj prokličejo za vladarja prvega Mahdijevege sina, do njegove polnoletnosti pa nai vlada iz emirjev in nlein sestavljen odbor. Mladi knez naj se potem dogovoi i s turškim sultanom in pri-pozna,vrhovno njegovo oblast.
DOPISI.
TrM 2o. sept. — fItalijani, — Slovenci, — Kolera, — 44000 Slovencev v luni, — f Salobirda, — Biki, — Krave, — Cikorija. — Literatura pri litru.) — Slovenci! ali ste uže čuli, kako divjajo Itu-l j ini na otoku SirilijSKem iz same bojazni pred kolero; — ustavljajo železničn« vlake, podirajo železnic**, pretč z smrtjo zdravnikom, tujce pode z orožjem, koljejo se mej seboj; s kratka: zara 1 nekaterih slučajev kolere v Palermi. Mesini in 8e nekaterih drugih manjših mestih je nastala po vsej Siciliji prava anarhija, ljudje kar divjajo in gosposke so zgubile vso avkto-riteto iri moč, Italija je moralo zarad enakih rabuk, in da na Siciliji zopet uvede postavnost, poslati tja ooli več vojnih ladij, kitere so tam izkrcale nekoliko polkov vojakov.—- Zdaj bode torej tam zarad kolere celo kri tekla. — Ali ni ta žilo.stuo? Potem pa se naši Lthoni babajo z neko kulturo. — Ali se more ono južnoitalijansko ljudstvo meriti v omiki in napredku z našim ljudstvom? Nikoli ! Kaj pa bi na51 Lahončiči rekli, ako bi se mej Slovenci godili taki harbarični čini, kakor se gode te dni na otoku Siciliji? Kako hi p ič kričali o barbaričnih Slovanih, kateri niso za druuo, nego za jarem itd.
No, L thončič', ali morda ni tako I • *
•
Sicer pa obžalujemo ubogo Italijo, ker tudi letos je obiskana od strašne bolezni, in sliši se, tla so bili slučaji kolere blizo avstrijske meje, namreč na Benečanf-kem, posebno pa v Padovi, zarad česar je na avstrijske] meji ji ko strogo Rtraž^nje in so poslali vse noino finančnih paznikov v Kortnin.Pa naš magistrat? Ali ni še poki cal Bašič-a? Veseli se,LTndipendente! • «
•
Zadnjič sem p sal o novem listu »II Matuttino«, naj danes izrečem Še nekoliko misli o tem poro lu liberalnih Tržačanov, V svojem programu pravi Matkovič, da bode vse narode spoštoval, ali precej potem šteje tudi Slovence mej tujce v Trstu.
Naj bi vendar gospod Matkovič povedal, kam Spada 44000 tržaških Slovencev. — Pod Kranjsko ne, pod Goriško tudi ne, pod Istro tudi ne. — Torej v luno I Te naše laške liberalce pač luna trka, oni hočejo v resnici iz Trsti napraviti neko novošegao Abdero.
Dobimo torej »Matkovičev-Matutino«. ali k sreči zgubi mo, pred no petelin 3 krat zapoje, golazen »Š.ilobardoa, kajti Bechtin-ger je moral iti v obljubljeno deželo, dr. Ludro pa nema vfČ nobene stare vdove, katera bi denar posojevala, — Uboge vdove, kako žalujejo — pa ne po Šalo-
bardi, ampak po — denarju. — •
» »
O pač, še nekdo, to je.še neko društvo bode prelivalo solze za »Šalobardo«; vsak ga ugauc — Cikorija. Cikorija, zgubila si svojega don Kišotal Da, kaj bo zdaj s Cikorijo? Sior Poldo. Verzota, Bo-kalič, Presenc e tutti quanti bodo nosili vse le o črno obrobljene »paraščafe«. — K sreči je Sior Poldo po nekem Clko-rjašu zadnje vrste prodal mladega bika kmetijskemu društvu, napravil je, kakor se sliši, dobro kupčijo, potem je uekda tudi dobil 2 premiji ni razstavi živine na Opčinab. Toda, ne da bi mislili, da je on sam zaslužil one premije zaslužile bo jih njegove krave.
• « *
Naši kmetje pa ponraSujejo, zakaj je društvo kupilo uprav Poidetovega bika kateri ne bode mogel skakati kakih 8 mesecev, mej tem ko bi bilo l-hko kupilo lepšet-a bika, ki hI precej skakal. — Vi-ditn, Cikoriji je treba, da pomagajo vsi biki in krave, to je už>a nje oso Ia, pomaga naj celo toča.
* « •
Na točo smo uže pozabili, ali Sior Poldo ne, predno bo 14 dni, boste zopet f-lišali Sior Poldeta, kako bo z »besedot delil podpore po t>»či poškodovanim, kajti bližajo 8h zopet volitve, in zdaj začno zopet slikati oikorjaška nebesa. Sior Poldo je kupil tudi grozdje na nekih šolskih vr-t h, da iz njega napravi vino za CikorjaŠe. — Ali ljudje pravijo, da to vendar ne gre, da se v kmetijskem društvu tako po
»kompareško« ravni.
* «
Slovenci, veseli bodite, slovenski dnevnik v Trstu dohoste in poleg še italj-lansko prilogo. — Ustanovi za Cikorija, urednik mu bode Verzota. Tako vsaj se je te dni po mestu govorilo, in prav že-uijalna misel se nam zdi ta, da nam Cikorija tako zdatno pomnoži dnevno liter-it-turo. Zato pa dobi zdaj Cikorija nov pečat ali grb, kakor hočete: poleg Cikorije še liter poln črnega.
Iz Tržaško okolico, 23. sept.— (iSejem v Kopru. — Kultura nekega krčmar j a v Nogeri. — Nož.) — Kakor vsako Mo, tako bo tudi letos imeli v Kopru zadnji ponedelek tržen dan. Napotil sem se toraj. če tudi nisem imel nikukega posebnega
oprav i uže zaradi navade v Koper; ker se tam večinoma ktipčuje z vinsko posodo, mora se toraj misliti, da je bilo letos tega blapa manje, nego druga leta, ker so Kranjc;, kateri privaiajo ovo blagor dobro vedeli, da je Kopersk! skoraj celi okraj letos zadela toča, katera je viDski pridelek uničila. Tudi Tržičani so prošla leta precej po trgatvi nas začeli obiskavat zaradi naše kapij ce, koliko vina se je ta čas v Trst in druge kraje od nas speljalo, a letos bo prav malo, pa saj trgatve ni še bilo, in tudi trgati nič ni, Bog po-mozi 1
Ko sem na poti proti Kopru stopil v neko krčmo v Nogeri, slišal i videl sen* nek prepir in tudi tepež mej dvema zakonskima. Krčmar je neki F. S., rojen v Furlaniji, služil je pri c. k. žendarmeriji, potem pred strahom od polente se je tukaj nastavil, mož je jako unet za naš narod, od katerega živi, njemu je najzopernejŠa beseda: živi Nabergoj, tako mu zakliče njegova žena, kadar ga hoče do vrhunca razjeziti, ali tudi njegova žena mu je prav podobna o teh stvareh, pisec teh vrstic je na svoja uSesa dobro slišal, kako je učila svojo triletno hčerko: »Pepina! dige m. . . . . per Nabergoj«, njena zibelka je tnkla v Zavijah. OkolČaui! s:ij ste v?i Slovenci, ako uže ne morete drugače opraviti, nei»o da si s tem strupom od žganja zdravje kvarite, stopite raje do druge žga-rijarije, v katerej je tudi gospodar, ki ne umeje slovensko, a vendar vas ne zaničuje, in ne boste slišali večnega boja in ostudnih laških besedi in amirjanja od krčmarja i krčmarice, tudi boste bolj varnfr /.akaj zadnjo saboto je celo krčmarica nekega delavca s kuhinjskimi kleščami prav dobro blagoslovili*, potem pa nje mož njo, a povsod je vl idala le pijanost, Če prav je bilo zjutraj; okolčani, taka vam je družina, katerej nosite krvavo zaslužene novce.
Minolo nedeljo je bil v Škofiji ples, pri katerem je nek poročen mož dobil z nožem rano v vrat, tako da bode težko kaj iz^iijčga, a do danes še ni umrl, hudobnež je zbežal, ali žendarmenja ga pridno išče, upati je toraj. da ne uteče, ali v teh krajih ni to nič kaj novega, sedaj tukaj, sedaj tam, vedno kaj grdega.
Vandrovček.
Iz Uontovelja dne 24. septembra, (Izv. dop.) Vsakemu je znano, kako magistrat in njegovi organi pazijo, ako lcedo obesi pol plakata v okolic', ali zakliče »živeli Slovenci« ali pa celo obesi kako narodno zastavo. Gospod Pimpach ima menda ukaz, in on ga daje dalje, da je treba vsako gibanje, ki diši po Slovenskem, zatreti in zato smo imeli posebno letos na stotine malenkostnih sitnosti. Na te malenkosti pazijo torej gospodje od magistrata, ali na nalezljive bolezni ne. Mi smo imeli na Kontovelju prav močno navico, pa bili smo tako rekoč brez zdravnika. Ali ni to največ i nemarnost, posebno če se pomisli, da je v bližini stanovala ce-sarjevna.
Da, glavarstvo, in naj bi bilo uprav glavarstvo najkrutejših birokratov, bilo bi 2a nas okoličane prava sreča, nasproti sedanjej magistratovej vladi. Da svojo trditev dobro podprem, evo vam dva slučaja:
25. avgusta popoldne prinesla je neka žena iz Kontovelja bolnega otroki v stanovanje proseŠkega okrujneua zdravnika, in ker je ta sedaj na odpustu, čakala je in sicer prav dolgo, da njega namestnik, op^nski okrajni zdravnik dr. Piccoli sem pride. Ko ga je vendar dočakala in ko je zdravnik otroka pregledal, spoznal je, da Ima otrok difteritiko in sicer prav hudo. — Kaj je vse ženi ukazal, tega ne vem, aH na zadnje je ženi rekH, n <j drugi dan otroka zopet v Prosek prinese. V stanovanju dr. Sindiča pa je soiia j več otrok njrtuove žlahte iz Trjtt in gospod openski dohtar pa ukaže od take b de/ni napadenega otroka zopet v to stanovanje prinestil Ali je mogočen kak bolj neum n ukaz? Gosp. doht»r pa o tem okrajnemu glavarju tudi besedice ni omenil, da bi se bilo storilo, kar postava v takih slučajih zahteva, ampak kakor je v noči prišel, tako v noči odšel. Vsak si lehko misli strah gospe nečakinje dr. Sindiča, matere otrok, od nje je okrajni glavar še le drugi dan iz-vndel o bolezni. Prvo je bilo zabraniti, naj se otrok nikakor več v Prošek ne nosi, ali gospod dohtar je bil pozabil zapisati stanovanje otroka, toraj je bil » otroka po vsem Kontovelu Iskati in na zadnje ga še niso našli. Materi pa ga v sredo popoldne ni bilo treba več v Prosek nositi, ker Še predno je zdravnik v sredo p ipoludne v Prosek prišel, sprejela ga je mrzla smrt v Rvoje naročje. Menda da so po smrti uže druge otroke, kateri so v hiši bili, izolirali. Tako se spoštuje stroui vladni ukaz, prav zadnji teden ruzposlan.
Drugi slučaj:
19. avg. zvečer sta umrla: v Prošeku otrok, v Kontovelu stara žena. Takrat je bil gosp. openski dohtar dva dni izostal in ni ga bilo v Prosek, čeprav je njegova dolžnost vsak dan priti. Naznanilo se mu je, da sta dva mrliča, ki se imata pokopati, pa tudi njemu je prav takrat hči umrla. V Prošeku in Kontovelu so mr-
tvaškega ogle^o 21. avgusta do 7. ure zvečer Čakali. Še le oh 7. uri je nek dru« zdravnik iz Trsta došel, da je mrtvaška spričevala napravil, da pa mrtvacev še videl ni, to se uže umeje.
Tako skrhi naš Ijubi magistrat za okolico v zdravstvenih zadevah. Ker je bil proseški okrajni zdravnik dr.Sindici odpusta potreben, ali se ne bi bilo spodobilo, poslati za ta čas kakega druzega Zdravnika v Prosek in to uže iz obzira, da je v bližnjem Miramaru presvitla nadvojvodi!) ja Štefanij.t prebivala. Druga leta je tudi g. dr. Sindici meseca avgusta v topl'ce se zdravjt Šel, a nadomestoval g» je vsako leto v Prošeku bivajoči zdravnik — le letos se slavnemu magistratu ni potrebno zdelo, druzega zdravnika sem poslati, ampak posel je izročil openskemu zdravniku, kateri je sam in vsa njegova družina bolehna in kateremu je tudi hči te dni umrla.
Jaz hi bil to reč už-j poprej objavil, toda višji obziri so me zadrževali, pritožil sem se le pod roko na pravem mestu. Aj, magistratek, kako se da to opravičiti?
Iz Dekani dne 23. septembra — Vedno se čitajo v Edinosti razni prepiri, bodi si iz ojtolice, Krasa, še cel6 iz Goriškega. Le v Istri hi kelo mislil, da se vrši vse v najlepšem redu, a temu ni tako. Tudi tukaj, namreč v Dekanih imamo človeka, ki sovraži svoj narod. Ker ga noče nobeden objaviti, zdi se mi potrebno nekoliko o njem izpregovoriti. Čitatelj si utegne misliti kakega italijanskega bogatina, kernjela, ali celo ireuentarja — ne. ubog nezaveden kmetavs je, ki uživa nže mnogo let čast cerkvenega starešine. Naš prečestiti g. župnik, vrli narodnjak in velik podplratelj našej čitalnici, prizadeval Bi je uže mnogo, da ga spreobrne v narodnega moža, a trmogiavnež ostane svoje-glavnež. To se ve da se veselice, katero 8mo Imeli v Dekanih, ni udeležil ni on, ni n jegova družina. — To naj bi uže bilo, da le ne bi drugih od nje odtegaval. On, ki nema nobenega pojrna o veselic', ker se še nikoli ni nobene udeležil, on, ki je v svojej trmoglavosti največji nevednež p'edrznol se je grajati in zaničevati sveto uašo narodnost, svete naše narodne pravice. Ko je izvedel, na se naš g. župnk udeležuje vsake veselice, rekel je: »Tudi on zahaja k takim neumnostim? — O duhovnikih se je pa sploh izrazil, da se oni drže Slovenščine le vsled bojazni, da ne bi prišli pod italjansko vlado. Ali ne kaže ta plitvi njegov razum, iz katerega izvira ta neumna in bolna misel, popolno zaničevanje do naše prečestite duhovščine, in ali ne žali vsakega poštenega človeka, ki pozna njih zasluge na narodnem polji?
Naša godba je uže toliko izurjena, da bi mogla o Sv. Telesu svirati pri procesiji, a našemu starešini ni to po volji, kakor češ: »smo mil« V našej cerkvi se goji sveti in narodni čut in se nikakor ne ujema s tem, da bi taka cerkev Imela oskrbnika, ki ima slabo ime pri duhovnikih in narodnih ljudeh. Uže to naj zadoŠ-čuje, da mu naša občina izreka svojo popolno nezaupnost, in da s-j pii bližnjih volitvah izvolita dva starešini, ki bi paralelno sodelovala z našim preč. duhovnikom, kolikor v cerkvenam, toliko v narodnem obziru. Bog živi konečno našfgi izvrstnega g. župnika Matjana in uova starešini!
Po triletnem županstvu g. Grižona, volilo se bo 1 n t os, oktobra meseca, novo BtareŠinstvo. Želim tudi jaz z g.župnikom vred, da se »polnijo besede, s katerimi je 18. avgusta g. župnik nazdravil županu z besedami:
Naj bi g. Grižonu osoda bila mila,
Da bi ga občina zopet županom izvolila.
_ Resnicoljub.
V Tolminu 25. septembra 1885. (Izv. dop. i (Jonko. Premiranje živine). Bil sem včeraj v Bolcu in videl sem nekaj, kar je božiej sodbi podobno. Kakor hitro se je telegraflcim zvedelo, da je ljubljanska porota izrekla, da je Jonko nepošteno ravnal z našim gorskim ljudstvom, bil je ves Boleč na nogah, vse, mlado in staro je bilo veselo zmage pravice. Veselje zarad tega dogodka pa vlada po vsej soškej dolini. Prašanje je zdaj. kaj pore-iejo oni, ki so Jonko kandidatom za dež. zbor postavili. Ali ga zdaj nekako ne primorajo, da se odpove častnej službi, kakor ga BolČani primorajo, da se odpove vsem drugim častem. S tem Činom so BolČani večglavnej hidri štrli glavo. Kaj zdaj poreče stari Scharfschtttzenbauptmanu in še kedo drugi. 21. t. in. smo imeli tukaj razstavo In odlikovanje konj. Do^ti in lepih živali je bilo, kar kaže naš napredek v živinoreji. Naš trg v obče lepo napreduje.
Iz IBrd 22. septembra Resnica je Bogu In ljudem ljuba, pravi stara prišlo-vica ir> zato je dolžnost vsakega, da govori, poroča, piše itd. samo In golo resnico. Vse graje vredno je pa, če kedo zakriva rane, ki ga	le zato, da svet ne zve,
kde ga boli. S« bolniku, ki svojem u zdravniku natančno ne razloži svoje bolezni, ne more zdravnik pomagati in umreti mora, č<> mu vsemogočni na kak čuden način k ozdravljenju ne pirpomore.
Tudi jaz opazujem uže dalj časa rano, ki se Čedalje veča in preti postati pogubo nosna metropoli Bnški-Kojskemu. Priznati moram, da briške ohčine v obče vse lepo napredujejo v narodnem pogledu; celo Ivozana, katero so nekdaj nazi*lj.»li »kočevsko vas«. Šteje lepo kopico vrlih, narodnih mož in ima v svojej sredi najboljše narodne pevce — le Kojsko spi, nevzdramno spi. A to ni £e najhujše hudo. Najhujše hudo je to, da ima Kojsko v svojej sredi prijatelje ki so zato skrbeli, da se je vrinol v to vas laški duh. Hočeš li poznati te prijatelje, dragi čitatel|? To so večinoma vsi oni, ki nosijo imeni Kum . . . pardon, Gumar in Lenardič; namreč sior Zanut. sior Zanetto, sior VikiČ iti., katerim se je pridružil še Štacunar, ki nasellvši se v Kojsko, začel svojo laščino vsiljevati obči-narjem. Ta je pravi pravcati »Cikorjaš«. Čudno se mi zdi od tega človeka, ki je s Krasa doma, da tako ljubi »Cikorjo« in nje namene. Apage satana« 1
Ti ljudje, njim na čelu sior Zanut in še gospod Mihec z njimi, lomijo mej seboj laščino, da je joj. Iti prav ti napenjajo vse žile, da bi izpodrinoh sedanje županstveno zastopstvo in sedli na Izpraznene stole. Pa to se ne bo godilo in se ne sme goditi! Saj nismo Še na glavo padli, ali možjanov cikorji prodali I Ko bi ti ljudje prišli v županstveni zastop, utegnolo bi se začeti laško ura tavanj", katerega ne smemo in nikakor nrčetno imeti. Pozor torej volilci v dati 28. t, m. in naslednje dni. Vol mo može iz naše srede — kmete
—	ne pa visoke gospo ie, grajščakov in takih, kojih je sram, da sojini bile matere in očetje Slovenke in Slovenci. Nikakor ne smemo voliti moŽ, ki na nas, uboge kmete, le i/, visočiue gledajo, in katerim
—	tako hočejo ti ljudje — smemo le s klobukom v roki približati se. MoŽ, ki poitahjančujejo svoja imena samo zato, da skrivati skušajo slovensko korenino, ki vedno in povsod le tujŠčino Čislajo, takih mož mi Slovenci ne bomo volili ui sedaj, ni nikoli.
Pravijo, da se je A. Kocijan . . pardon Cociancig č. odpovedal kandidaturi v ob. starešinstvo. Saj ima prav, sprevidel je, da grozdje ni še zrelo, kakor 1'sica pod visokim latnikom. Kojščani in vsi iz druzih obči n, bodite previdni, da ne ho v škodo vam, v sramoto pa vsem briškim Slovencem. Kmet ostane vedno kmet, tudi če je in postane obč. svetovalec; gospod pa neče in ne more s kmetom prijazno občevati, ker se hoji, da ne bi ga videl kateri iz njega vrste, da s kmelom govori. Pozor torej 1 Na svidenje v Vedrjauul
Bile.
Iz Ljubljane, 24. septembra. — (Porotna tiskovna pravda G. Jonko župana Bolškega in dež. poslanca proti »SI.Narodu« "rfiila se je tri dni in izvršila v četrtek ob 11. uri v noči. Zastopnika govorila sta vsak po dvakrat od 4. do polu 10 ure, potem je začel predsednik svojo razpravo. Nekaj minut čez deseto uro umaknoh so se porotuiki (načelnik baron Lazzarini) na posvetovanje, ki je trajalo celo uro. Stavila bo se ji ni ta ie prašanja, katerih tukaj le jedro podajemo:
I.	Ali je zatoženi Ivan Žele/nikar kriv. da je s priobčenjem članka v »S!. Narodu« razpostavil Matijo Jonko javnemu zaničevanju z očitanjem nečastnih dejanj in dogodkov? Porotuiki so rekli »da« z jed-najstimi glasovi proti jednemu.
II.	Ali je zatoženi J. Železnikar dokazal resnico nečastnih in Joukota sramotnih dejanj? — To prašanje stavilo se je v dodatku, če se prvo prašanje potrdi. Porotniki so z jednajstimi glasovi izrekli: »da!«
III.	Ali je zatojeni J. Železnikar kriv, da je obdolžil Matijo Jonko nepoštenega dejanja, s katerim ga je pripravil v javno zaničevanje. (Dogodek o kravah kupljenih na javnej dražbi za 55 gl. z obljubo, da jih vrne gospodarju za isto ceno, kar se ni zgodilo.} Porotuiki so rekli z desetimi glasovi: »uti«, z dvema; »ne«.
IV.	Zopet dodatno prašanje za slučaj, če s« potrdi III, prašanje: Ali je zatoženi Iv. Železnikar nepošteno dejanje, v III. prašanji omenjeno, kot resnično dokazal? Vseh deset glasov: »da«.
Na podlagi tega oprostila ga je c. kr. porotna sodnija pregieška žaljenja česti in tožnika Matijo Jonko obsodila na plačilo sodniških stroškov.
Omeniti nam je, da je zagovorcik zatoženca g. dr. Kraševec uže briljantno govoril in napravil ne le na občinstvo, temuč tudi na porotnike globok vtisek. G. Jonko je bil po tem zagovoru kar uničen. Ta proces a sensalion je spravil vso Ljubljano na noge, in ko so mnogobrojni poslušalci zaslišali razsodbo porotnikov, dali so odnšek z navdušenimi Živloklici. V ljudstvo je pae globoko vkoreninjen Čut za pravo in kadarkoli trinmfira pravica nad krivico, vselej se naše slovensko Ijmstvo iiHzrečno veseli. Govori se tukaj, da je Jonko sklenol. da se precej odpove poslanstvu in županstvu. Njegov zagovornik pi je položil ugovor nulitete, kar pa teško kaj pomore.
Domače in razne vesti.
1'reslolnlca Štefanija je podarila luo uold. ščipka rs k ej Sob v Izoli, katero je pri zadnjem bivanji v Miraraari obiskala.
Srbska kraljica Natalija v Opatiji je mnog.i občudovana zarad njene posebne lepote in duhovitosti. Ona zna nekda prav dobro razun ruskega in srbskega, tudi nemško, francosko, angleško in je nekda tudi v vedah dobro podučena. Vtorek jo ie obiskal tržaški r amestnik baron Preti*. V četrtek pa se je kraljici predstavila deputacija domačega pešpolka. kralj Milan I. Opatija je prekrasen kraj. ki postane Sčasoma bolj obiskovan, nego Meran. O tem kraju prihodnjič kaj več.
Tržaški mestni svet je imel po dolgem počivanji v četrtek 18. svojo sejo. Po prečitanji nekaterih poročil je občinski svetovalec dr. Venezian poprijel besedo ter zelo grajal zavlačevali]« novih volitev v občinski svetin nazadnje prosil župana, naj mu naznani dobo, kdaj se razpišejo nove volitve, in vzrok, zakaj se zavlačujejo. Župan je odgovoril, da je bil o tej zadevi pri deželnem namestniku, kateri mu je mogel le to povedati, da se bodo volitve meseca oktobra vršile. Vzrok odlašanja je ta, da je bilo mnogo meščanov zunaj mesta v dobi, v kalerej sd bile s prva namenjene volitve. Dr. Venezian se z odgovorom ni za lovolil, ampak stavil je ta le predlog : »Županu n.j se naroči, naj gre k njegovej prevr.visenosti gospodu deželnemu namestniku ter naj z ozirom na člen 32 mestnega statuta zahteva, da se volitve takoj razpišejo« in za la predlog zahteva nujnost. Svetovalec Dim-mer izjavi, da ne bo glasoval za nujnost, ker njegova stranka o tem predlogu nič ni vedela. Pri vsem tem sta bila sprejeta oba Venezianova predloga. — Svetovalec gospod živic je vprašal župana, dokle| je nže dospela o i gospoda Nabergoja sprožena zadeva o pomoči po toči poškodovanih ckol čanov. Župan je odgovoril, da je dal besedo, da ta stvar ugodno reši in danp besedo bo držal. Financa je še le zdaj dokončala pozvedanje škode in v kratkem se ustanovi pomočni odbor. Res je briga bila strašna, kdor hoče verjeti. — Nazadnje so se dovolili nekateri krediti.
Pevska zveza se je toliko kakor ustanovila. Vsa pevska m druga društva so zaonjo nedeljo poslala svoje zastopnike, sklenolo se je v načtld, da se prej ko prej osnuje zveza. _ Volil se je v to poseben odbor in nj^mu za načelnika g. dr. prof. Karol Gliiser ter Be je odboru dal nalog da izdela pravila, katera Be v nedeljo v posebnej seji prečitajo.
Tržaške novosti:
NesrtČe, Poleg Zelenega hriba je prišlo 6letno, krasno dete, prav angeljček pod kolesa Trumwaya: voz jo šel čez noge otroka lu mu jih kar odtrgal od trupeljca. Slišati stokanje malega nesrečnega in Videti ga v nesrečnem stanu, v kakorŠnem so ga nesli v bolnico; to je ganola vsakega do solz. — Oj kako negotova je vsa sreča človeška 1 — 60 letni kmet J. Stunn iz Gradišče je vozil na ročnem vozičku neko blago; ker je bilo težko, odleti v ulico Pozzo bianco in pade v neko stekleno izložmco ter si na desnej roki žile tako nevarno prereže, da so ga morali precej nesti v bolnico.
Samomor. P^mik Minerva je predvčerajšnjem odšel iz Benetk proti Trstu. Na krovu je bilo tudi nekoliko italijanskih zidarjev; nek Michelutti, še mlad kamnosek pa je na potu kar naglo skočil s krova v morje in v valovil) zginol. Zaman so bili vsi poskusi, da bi ga bili oteli valovom.
Zblaznela je 40letna dekla, Roza Todor, Tržačanka, uašli so jo v novej luk), kder je uganjala vsakovrstnih neumnosti. Policija jo |e v vozu odpeljala v bolnico.
Policijsko. Nekega tata so zasačili 7, vrečo polno žtbljev, vrednih f. 10, ukradenih na somnju. — Dva tatova, ki sta ukradla ubogemu delalcu obleke za 5 f., so dejali pod ključ.— Neznani tatovi so ukradli nekemu vratarju vrečo kave, ki je bila pri njem spravljena. Zaprli so 5 vlačug, imej njimi 2 Dalmatinki, 2 TržaČanki in neko Nežo T. iz Idrije, potem bo zaprli tudi kakih 6 možkih zarad pretepa in po-nočevanja.
Premiranje živine na Primorskem. V Tolminu so se 21. sent. 1885. premije za konje delile in so dobili:
A.	Za kobile s žre beti:
1.	Andrej Mašera iz Kobarida 35 gld.
2.	Jože Leupušček iz kanalskega Loma 20 gld.
S.Janez Lapajne iz Ponikve 15 gld.
Srenerrie svetinje:
1.	Jož".' Miklavčič iz Kobarida.
2.	Jakop Maligoj iz Kamlnja.
B.	Mlade breje kobile;
1.. Andrej Uršič iz Svine 25 goM.
2.	Miha Skočir iz Staregasela 20 gld.
3.	Janez Volarič iz Sužida 15 gld.
Srebrne svetinje:
1.	Anton Lapajne iz Pečine.
2.Peter	Podgornik iz Pečine.
C.	1 in 2 letne kobilce:
1. Valentin Pregel iz kanalskoga Loma 15 gld.
2.	Anton Sovdat iz Smasti 10 gld.
3.Jakob	Hrast i-. Tomina 10 gld. Srebrne svetinje:
Anion Kavčič iz Ljubinja in Andrej Masera iz Kobarida.
septembra v GradiUi:
A.	Z i kobile s žrebati :
1.Leonard	Andrian iz Ogleja 35 gld.
2.	Na tal Baldasi iz Verse 25 gld.
3.Leonard	Altran iz Oglej,t 15 gld.
4.	Martin Suligoj iz Čepovana 15 gld.
Srehrne svetinje:
1.Alfred	Lenasi iz Gorice
2.Nk.	Rikercen iz Goiice.
B. Za uilade breje kobile:
1.	Angelo Antanelli iz Terca 2"» gld.
2.Miha	Pascolet iz Fiumicella 20 gld.
3.	Ja nez Antonelli iz sv. Martina 15 gold.
4.	btefan žuligoj iz Čepovana 15 gld.
Srebrno svetinjo: 1. Janez Dimiani iz Vilevičentine. C. 1 in 2 letne kobilce.
1.Baštjau	Pacco iz Cervinjana 15 gld.
2.	Domenik Candusi iz Romansa 10 gold.
3.	Jakop Calig.iris iz Ru le 10 gl l.
Srebrne svetinje:
1.	L. Donato iz Rude.
2.	Jakop Marici iz Brnne.
3.	Fraiijo Bitistuta iz Skodovaka. 2?J. septembra v Pa {inu:
A. Za k bde m žrebeli:
1.	M itija Zulič iz Cepiči 35 gll.
2.	Jož d Buršič iz Čepiči 21) nI 1.
0.	Fortunat Lupetina iz PiČina 15 gld.
4.	Tomaž Lubičič iz OepIČ i 15 gld,
Srenrne svetinje:
1.	Dr. Janez Canciari iz Poreča.
2.	Jože Peculič iz Brda.
B.	Za mlade breje kobile:
1.	Teodor Toreti iz Ploviria 25 gld.
2.	Jože Hrovat iz Pasa 20 gld.
C. 1 iri 2 letne kobilce:
1.	Mat j i Honovjč u Cepiča 15 gld.
2.	Tomaž Lubičič iz^piča 10 gld.
3.	Anton Nežič iz Cepiča 10 gld.
Srebrn« svetinje:
1.	Janez PavliŠič iz Novakov.
2.	Anton Smilovič iz Tupljaka.
3.	Mat. Karlič iz Tupljak
4.	Tomaž Berdar iz Novakov. Kolera v Siciliji novzročuje velike ra-
buke. Vojaštvo mora braniti, da prebivalci ne zavirajo železniških vlaiiov, d diajajo-čih iz Palerme. V Likati je 20. t. m. napadlo prebivalstvo vidi in ste dve osebi pri lem napadu bili usmrteni.
Hud potres je bil 20. in 21. v Bsne-ventu na Italijanskem, mestu, katero je potres v zadnjih 2UO letih uže sedemkrat razrušil. Prebivalci so zapustili mesto in stanujejo pod milim nebom.
Književnost.
Dokazano je in vsem vidno, da v no-vejšej dobi cvete naše leposlovno slovstvo skoraj Izključljivo v naših leposlovnih li-stovih. Povesti, romana, no^eie, ki bi bili obširnejši, ter celo knjigo obsegal', ni uže dolgo časa videti, razven ka:- nam naša družba sv. Mohora podaj i. Ista »Slovenska Matica«, koja jo v svoj delokrog tudi gojenje lepo/.naustva sprejela in nam dose-daj še nič podala, izimši >Lovčevih zapisnikov«, ki pa so prevedeni.
Izvirnega se nam to raj se laj v povesti, romanu in noveli, rekil bi, nič ne podaja v posebnih knjigah, kakor je to pri druzih narodih navada. U/,rok temu, kakor po pravici sluti g. Podgornik v svojem iz-vrstuem spisu »O našem literarnem gospodarstvu« objavljenem v letošnjem »Kresu«, gotovo je preveliko poplavljenje raznovrstnih listov, kl se na svet rode, kakor gobe po dežju. Zadnji prouzročnjojo res, da ne moro i najpožrtovalnejši rouoljub na se prevzeli prevelicili troskov, koje bi moral nositi v svojo Škoiio, ako bi hotel biti naročen na vse liste, koji se s^a»j v slovenskem jeziku pišejo in tiskajo in izven tega preskrbeti si vsak izdatnejši in boljši porodek, ki zagleda beli dan v na-rodnej obliki iu jeziku. Take požrtoval-uosti se ve da ni mogoče tirjati od nobenega rodoljuba.
Zato se i mi z omenjenim g. pisateljem strinjamo, da hi bilo treba namreč zmanjšanja števila slovenskih, sedaj izhajajočih in podpore pomanjkajočih listov, da bi se mogla slovenska knj'ga kaj bolj razširiti in razcvesti.
V zadnjem času so nam jele izhajati dve »Biblioteki«, Krajčeva v Novemrat-stu in »Ljudska knjižnica« v Mariboru z glavnem namenom, nam obelodaniti v prvej vrsti slovenskih starejših pisateljev dela, kojih ni več v knjigarnah dobiti. Obedve ste dozdaj svojemu namenu stregle ter nam podale precijŠnega gradiva, koje bi drugače bilo mnogim nedosežno i u razven tega tudi kaj novegi, ali prav za prav starega v slovenski jez k prevedenega. Kakšna so njih mateiijalna stanja, nam ni znano, ali vendar menimo, da niso predobra, čeprav je cena teh knjižic prav nizka.
Želeti bi bilo mnogo večjega zanima« manja do teh imenitnih podjetij; vsak rodoljub bi si moral v č;:st šteti, uiej svojimi knjigami prostora odločiti slovanskej in v prvej vrsti slovenskej književnosti!
Ker pmo uže na tem ter smo rekli, da ste si te d^e biblioteki v namen vzeli pre-tiskovanje starejših del naših pisateljev, kojih zastonj iščeš po kniigarnah in č* stoknt tu ii v predalih kake knjižnice, nasvetovati se zdrzevamo odboru zi iz ia-vanje »Narodne bibliotek'naj bi si prizadel, da le mogoče na uvel spraviti kak« oelee obelodanjeno v izvrstnem »Cvetju iz domačih in tujih logov« pred leti izda-vanem od pre2aslužuega prerano umrlega Janežiča. Ovih knjižic ni nikder več najti, zato bi morala skrh biti »narodne biblioteke« da se zopet ta zanimiljtva dela priobčijo. Hvaležen bi jej bil marsikak pri -jaleli slov. slovstva, ako bi da le mot-oče vnovič natisnola prevode iz Platona, Ver-gilija, Ksenofjnta Sofokla, »Viijem Tela« In dr.
Pred malo časom je zares začela ter mej svet posijala v novej obliki prelepo »Babico« in tako je želeti, da bi i nadaljevala.
Ljudskej knjižnici pa bi morala prva skrb biti pretiskovanje raznih povesti in druzih podučnih spisov, ki se nahajajo v raznih letnikih »Novic« »Besednika« in dr. listov; potem fie-le prevodi. Prevajalo naj bi se pa rajši iz slovanskih jezikov (iz češkega, kakor se je začelo, poljskega itd.) nego iz nemškega.
S tem nismo povedali sicer nič novega, ampak le opomniti smo hoteli ljubitelje slovenske knjige, naj bi se kaj bolj pobrignoli za-njo ter 10 bol) kupovali nego dosedaj, ker le z boljšo podporo bodo ta hvalevredna podjetja mogla napredovati in v narodno prosveto delovati, drugače pa jenjati narodu v škodo.
Mnogo bi koristili prevodi starih latinskih in grških klasikov našej na srednjih šolah se učečej mladini, ki bi gotovo rajši slovenski prevod v roke vzela, nego nemški. Prevodi klasikov so Ricer od šolskih predpostavljenih učencem prepovedani, ali vendar so prevodi koristni ter nasvetovati jih je nelenim dijakom, naj bi se jih posluževali, ali samo za — to, da pogledajo, potem ko so sami prevoditi poskušali, je-li so pomen dotičnega klasika razumeli, uli ne. Prevodi, ako se tako rabijo od učencev, izobražujejo jih in v znanju ytrjujejo. In iz tega razloga bi mi nasvetovali, da se ponatisnejo ne le do-sedai v slovensko preložena dela starih klasikov iz omenjenega »Cvetja« in raznih šolskih poročil in slov. časopisov, temveč da «e skrbi, da se i druge prevajajo in objavljajo. Začetkoma se je to polje pri naB Slovencih še precej obdelovalo, v zadnjem času se pa povsem zapušča.
Hrvati ranoL'0 bolj skrbi za-to, nego mi, oni imajo uže mnogo rimskih in grških klasikov v lastnem prelepem jeziku. Tuiii drugev »Cvetju« in »Glasniku« objavljene sp -e bi radi videli, da nam narodna Biblioteka preskrbi, za kar jej bodemo tem bolj hvaležni ter jo kolikor možno podpirali.
Zadnji 19. snopič je prinesel povest ■ Berač« in »Elizabeta angleška kralj ca«, zgodovinsko Črtico. Oba spisa sta prevoda iz nemškega (ne da bi se navedlo od kakega pisatelja) s katerima bi se moralo rajši počakati ter nam podati ponatisek drugih koristnejših in lepših dele.
Upamo, da se bode na naše in mnogo rodoljubov želje blagovoljno ozir jemal ter se tem prej zvede, kar želimo. L.
Narodna biblioteka. Ravnokar je izšel 19. snopič le zaslužne bibliotek , Xi ima to le vsebino: Berač; povest poslovenil J P. in Elizabeta an^leŽka kraljica, zgodovinska črtica poslov.J. P.— Priporočamo gorko to lepo berilo.
Tržno poročilo.
Kava. — Ker so došla ugodna poročila iz Amerike, zato je tukaj kupčija veliko bolj ož vela in so cene postale jako trdne, ako tudi niso dosti poskočile. Prodalo se je zadnje dni 1500 vreč Rio po f 45 do 50, 2000 vreč Santoa po f.48 do 58, Java stane f. 58 do 04, Portoricc.o f. 80 do 99. Ceylon plant f. 87 do 122, Peper SinyaDoie stane f. 92, Penang in Batavia po f. 84.
Sladkor — slabo ohrajtan; poročila iz notranjih krajev o padajočih cenah, so pri nas te dr,i napravila pravo »paniko«, tako sicer, da so cene sladkorja kar zaporedoma padale za f. 1 pri kvintalu in da je postala kupčiia jako mlahova. Te dni se je prodalo 4000 vreč firiejšega sladkorja v kosih po f. 24 do 26.50.
Sadje. — Imamo nže samo novo le-vantinsko sadje, cene pa so blizo take, kakor lanskega sadja, in vse kaže. da Še nadeja. — Po me ran če limoni f. 3.50 do 8, mandlji f. 83 do 85. rož či pulješki f. 6.50 fiue v vencih f. 18.50 do 14.50, opn*a f. 18 do 21. cvebe Eleme f. 26 do 29, Sul-tanina t. 22 do 36, letošnje sadje je še precej lepo.
Olje — malo obraitano; jedilno stane f. 40 uo 44, namizno f G7 do 83, bombažno ameriško f. 35, angleško Hull f. 30.
Petrolje — šf» precejšna kupčija po stalriej ceni F. 9.75. Tendenca dobra.
Dom iti pridelki. — Nov fižol koks pličnje se po f. 16, mandolon f. 15, bo-hinec f 13. rudeči f. 11. — Maslo <iobro I. v-ste f. 92 >1o {>4. mžj vrst* v sodih f. 80 do 9J.— Pristne čespe f. 0, korun f. 4.
Žito — skoro nobene kupčije; pri vsem tem so cene trdne z dobro tendei co. moki pa je v zadnjem času za 2 do 3 po sto v ceni poskočila.
Les. — Kolera v Španiji in Italiji in pa politično jako črno obnebje vpliva jalto neugodno na lesni trg. Poleg te^a p.» ro z »čeli veliko bsa dovaž iti celo Iz Galici|e, iako, da je uža veliko nr^več I >sa nako-piČ lo se, kar vse vpiiva na siahe cene; vse kaže, da cene lesa zdaj še prav zdatno padejo.
Seno — preveč dohaja tudi tega blaga na trg; zato ga slabo plačujejo in velja denes dobro konjsko seno f. 1 do 1.30, k večemu f. 1.40.
hsbbsssi
m
Borsno poročilo.
Prvi strah je pri kraju, borsa se je uže zopet pomirila, ker zaupa v evronski mir, k ljubu bolgarskim homotijam. Zato pa so danes državni papirji zopet bolj iskani po viših kurzih,
l>iinaj*faa Borna
dne 25. septembra
Enotni drž. dol? v bankovcih 81 gld 80	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	82 » 35	»
Zlata renta......108 » 70	»
5\ avst. ....	98 » 80	»
Delnice narodne banke . .	804 » —	»
Kreditne de'^'ce . ... 283 • __«
London 10 lir sterlin , .	125 • 55	»
Napoleon.......— „ —	,
C. kr. cekini............9 » 95	»
100 državnih mark ...	5 » 93	»
Izlet v Pasjo vas!
Gospoda Sokoli se jutri točno ob 2 uri popoludne odpeljajo iz telovadnice, in kakor javljeno od sv. Jakoba-
Na zdravje I
Odbor.
T najem
se daje «a 3 leta prod «jalnlca v obč'nskej hiši Borštu ob novej želfiznici Trst-Hrpjlje. Vsa prostornina obstoji iz : a.) prodajalnice, b.) 2 sob za stinovanj*. c.) kuhinije d.) kleti, e.) hleva in dvoriSča. — Družba je 5. oktobra t. I. v imenovanej hiši Borštu. Od ol>. glavarstva v Dolini dne 24 sept. 1885
Lampe. obč. glavar.
naisasaaoiiiiSsiPBi
Nek zavod Išče administratorja Prednost imajo D^n/ijonisti. ki so bili pri računstvu in so zmožni slovenskega in nemškega jezika. Glede plače in driigih pogojev izvć se vse natančno pri našem uredniku.
poselinosi
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAllOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na D im uju, v Kalkuti itd.
Ta iz japod Junlnerus oo-munis in diš člh željišč napravljeni liker j« prijetnega okusa.
Jnko pospešuje prnbav-Ijenje in se rabi 7. dobrim uspehom za kreptfanje osla-belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na iirb-tunee
Prodnjo na debelo „preskrbujejo moje liiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prod.ijalnicah likerjev in sladčičarijuh.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici. v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom m po malem ovitku z uutografovano tirmo Romano Vlaliov.	15 —48—B
Občinstvu so se zelo prikupile lekarja R. Brandt a Švicarske krogljice ki so iiiijprijetnifie, najljubše in najuspešnejše domače zdravilo ki je skoraj po vsib lekarnah na prodaj. Kdor trpi na glavoboli, z ipeko, tiSčanju v želodcu, pritisu krvi itd. se lahko prepriča poskušajoč nj-n h izboriti h učinkov. Vsaka pristna Skatlj'Ca ki se dobiva v lekarnicah za 70 kr.) nosi na sebi bel križ na rudeČem polju in znamko R. Brandta.
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Piccoli-ja »pri
angelu« tiaDunajskej cesti v Ljubljani ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem In zdravniških spričeval bolezni^ v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasnnje, hemerojide, zlatenico, migreme, itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenicnh za 1 gld. nove.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odnnst
Gosp Gabr. Picoli-jn, leknrnlČarju v Ljubljani.
Na tahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kolega deli so ml dobro znani v velikih slučajih vspnšno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez pl. Slltchl,
c. V. vladni svetovalec in delelno-sanitnet poroBevalec.
Podpisani potrjuje, da ima Želodečna esenca ljubljanskega lekarničifja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. / njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedno župnije; komaj preteče dan, da ne bi kilo prištsl k meni, ki me prosi *n ledno steklenico želodeČne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. JVlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Sutnic, bolečinam v križi in v prsih, pr-hladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje santoninske; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper clist.e škatljica 10 kr. 100 koščekov G0 kr. 1000 koŠiVkov 5 gld.
Satioilne pastilo proti prehlajenju rmjboljSi pripomoček proti davici (di fteritls), plučnim,
Ersnlm in vrutnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr.
ZeliSSni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi 7. najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženiu, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odruščeni naj vzanv jo 3 do 4 žlico vs»'ki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila se smiraj frišna dobe v lekarni
Gr. Piccoli-ja
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila Izvršujejo se s prvo poito proti povzetju zneska.
Zaloge skoro v vsi h lekarnah Trsta, Primorskega, Istre in Dalmacije.	1-50
mi—III j lil 11 III „I^TMlIMl^rtlill.lvi m*
Podpisani nnznanja p. n. občinstvu, daje odprl v ulici Barriera vecchia št. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčnik".	2—24
Giulio Grimm. LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per oommerolo ed Industria.
VERSAMENTI IN CONI ANTI Banconote: 3 °/n annuo interesse vorso preavviso di 4 giornl 3' i » •	» • > » 8 »
311a » »	» ■	> »30»
Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo tusso d' interesse <;o-mincierA a decorrere dalll 27 c.orrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °(0 annuo Interesse verso preavviso dl 30 fliornl
3'|4» ■ » » » » 3 mosi 3'|( *■ » • » »6» Banco Giro:
Ban onote 2'///0 sopra r|ualunque somma Napoleoni senzu interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck. Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, fra 1100 spese.
Acquisti e Vendite
di Valori. divisn « incasso c.oupons '/»°/o Antecipazioni sopra Warrants in coutiinti, interesse da con-venirsi.
Mediant« apertura di credito a Londra )4*lo provvigione per 3 mesi. » efTetli <>% lnteress« annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste. 1. Ottobre 1883	48 -36
Rlladenič
iz dobre InSe, Triačin. ki zna ploven^ko, nemško in italijansko, bi "-al zi prakti-kinta v kakorAno p oiajilnico 'M/ne^a i)laga, t u 1 i na dežel'. — Vrč pove na8 urednik.
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HITRO in POPOLNOMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAM
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dimdenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enakn ieke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič drnzega, nego škodljiva zmes.
Edini Jeruzalomciki bal« zam si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oJivljdjoče In želodčne živce hitro krepčalne ni<>či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi cA vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineške rolmr-bare, katera korenika je poznana zarad njenega upodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti tHŽuvam v želodcu odvisnim od slabega preb^.vljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci pri poročil jejo proti nejeScnosti. zabasatiju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	2—48
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTON!
v GORICI.
Zalofget v Trstu v Iekari i G. B. Roris, na Reki v lekarni al Reden t ore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni. v Tomhm v lekarni E Paliscn.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI tr«ha mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se lo rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ieloilP.ne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih In na vranici. proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zopi*r seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	53—23
Prodajejo se v vseh elavnlh lekarnicah 11 svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletti v Gorir.t, r Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Roris, G. B. Farnlmr.hi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zuvolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
J3M
Biez te varstvene znamke, po-Rtavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(v™*, .„»n*., qV6{ zoper trganje
po d>. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter renn<iliteu, trganje po v d i Ji, bule čine v križi ter f.ivcih , ntcklinn, otrpnele ude in hite itd., malo *asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar do-kuznje obilno zahval. Zu-i hteva naj se samo veretu ' toper trganje vo dr. Malif.11• s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. ,10 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl, 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.	20—16
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavue otekline 1 stekl. 00 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljŠ-i za ohranjenje zob ter zobnega mesa 111 takoj odpravi smradljivo sapo i2 ust.. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu poureŠati in so se nže tisočkrat sijano osve-<lo5lle pri zabasanji človeSkaea telesa, glavobolu, otrpnenili udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljali A 21 kr: jeden zavoj s G škatljaml 1 irld. 5 kr, Manji, kakor en zavol se 3 poJtom ne razpošilja.
Naročila iz dežele izvrše ?e takoj
Lekarna Trnkozy-ja
u.a mestnem trgu v i j uhlja nt.
Lastnik drufttvj. .ROINOSr«— izdutelj in onuovurm ureonu : VIKTOK DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trnu