Številka 24.	Izdaje in ureduje SREČKO MagoliČ.	Leto III. 1888.
Kako je Janez zmagal.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Prevel J. Sattle t1
(Konec.) IX.
e^JG&f^agda bila je res toliko vredna, kolikor deset y)p|lK žensk od nje slabših. Držala je malko za ^Spgt^r uzdo svojega Janeza, ali udana bila mu je iskreno. V hipih, ko je vskipela, kakor na primer tedaj v krčmi, pravila mu je v oči, da je tepec; navadno je pa govorila, da bi ljudje drugače mislili: »Moj Janez se glupega dela, a on je zvit.* Ta čas je Janez bil tako zvit, kakor njegov konj: brez Magde bi si ne pomogel niti v gospodarstvu, niti v ničemer. Sedaj je to vse slonelo na nje poštenej glavi; ona ni le začela drobneti, zatekati se, hoditi, prositi, nego je i izprosila pomoči. Čez teden dnij po zadnjem obisku v ječinej bčlnici prihitela je znova k Janezu vsa za-sopena, premenjena, srečna.
»Kako se imaš Janez, krivoverec,* zaklicala je od radosti; »veš, pripeljal se je gospod! Oženil se ti je v Kraljestvu; gospa je mlada, kakor jagodica. A dobil ti je ž njo tudi vsakojakega blaga, oj! oj!.. . .«
Grajščak zatiranski oženil se je res, pripeljal si je ženo v dvorec in res je dobil ž njo »vsakojakega blaga.«
»No in kaj zato?« vprašal je Janez.
»Molči, tepec;« odvrnila je Magda. »O, zasopla sem se! O Jezus ... Šla sem se gospč poklonit, gledam : prišla je k meni, kakor kaka kraljica, čudo-mlada je, kakor lanska cvetka, zala kakor zora .... A to je vročina! Kako sem se zasopla!....«
Magda vzdignila je predpasnik in si počela oti-rati potni obraz. Kmalu govorila je znova s pretrganim glasom:
»Suknjico ti je imela kakor plavica sinjo .... Objela sem jej noge in ročice mi je dala . . . polju-bovala sem je, a ročice ti ima dišeče in drobne kakor dete! . . . Podobna je svetnici na sliki, a dobra je ter razume bedo ljudsko. Začela sem jo prositi pomoči .....Bog jej daj zdravje! .... A ona reče:
»Kar mi je moči, pravi, to storim.* A glasek ti ima tak, da te sladkota obide, kadar izpregovori. Sedaj sem šele jaz začela praviti, kako je v Zatiranji narod nesrečen, a ona pravi: »Ej, ne le v Zatiranji . . . .« in sedaj sem se jaz razjokala in ona tudi; kar pride gospod in ko ug!eda, da ona plače, poljubi jej usteca in očesca. Gospoda ni takošna kakor vi! Sedaj mu še le ona pove: »Stori, kar moreš, za to žensko. A on reče: »Vse na svetu, česar želiš.* Naj jo Matka božja blagoslovi, ono jagodico zlato; naj jej da otroke in zdravje. A najedenkrat gospod reče: »Zadolžili ste se zeld, ker ste pali v nemške roke, ali, reče; otmem vas in vam za Justa posodim.*
Janez začel se je praskati po tilniku.
»Ko bi gospoda tudi Nemci ne imeli v pesteh.«
»No, kaj zato! saj je gospa bogata. Grajski bi sedaj lehko vse Nemce v Zatiranji pokupili; zatorej tudi gospod svobodno govori. Volitve, pravi gospod, volitve bodo skoro, naj ljudje pazijo, da ne bodo za
Nemca glasovali, a jaz vam za Justa posodim in Boe-geja ponižam. A gospa ga zato objame; gospod je vprašal po tebi in reče, če je slab, se jaz z doktorjem pogovorim, da bi mu napisal svedočbo, da sedaj ne more sedeti. Če ga ne izpustč popolnem, pravi, od-sedi po zimi, a sedaj je za delo pri žetvi potreben. Slišiš ? Včeraj je gospod v mestu bil, a danes se doktor pelje v Zatiranje v pohod, ker ga je gospod poprosil. On ni Nemec. In svedočbo napiše. Po zimi bodeš sedel v ječi, kakor kak kralj, bode ti toplo, in jesti ti zastonj dad(5, a sedaj pojdeš domov na delo in Justu poplačava, a gospod najbrž i nobenih obresti ne bode tirjal, in ako ne prodamo vsega jeseni, pa gospo poprosim. Naj jo Matka Božja . . . Slišiš ...»
»Dobra gospa. Ni je boljše!« dejal je hitro
Janez.
»Da mi ti poklekneš pred njo, da mi padeš na kolena, če ne, pa ti to žolto lobanjo zavijem. Da bi Bog le dal dobro letino. A vidiš, odkod je pomoč? od Nemcev? So ti li dali konči groš za te trapaste tvoje medalje ? Kaj ? dali so ti po buči in hrbtu. Da mi poklekneš pred gospo, to ti povem.«
»Kaj bi ne pokleknil!* odvrnil je odločno Janez.
Dozdevalo se je, da se usoda znova smehlja zmagalcu. Čez nekoliko dnij so mu sporočili, da ga zaradi zdravja takoj puste iz zapora do zime. Poprej pa si ga je dal deželni svčtnik postaviti predse. Janez postavil se je sž srcem na ramah. Ta mož, ki je z bajonetom v roki jemal prapore in kanone, počel se je sedaj bati vsake uniforme bolj nego li smrti, počel je v srci nositi neke prazne, nerazumne občutke, da ga preganjajo, da mogč ž njim učiniti, kar hočejo, da je nad njim neka ogromna sila, a nenaklonjena in zla, ki ga zdrobi, ko bi se jej upiral. Stal je torej pred deželnim svetnikom, kakor tedaj pred Steinmetzem po konci, s trebuhom skrčenim, s prsi napetimi in brez diha v prsih. Bilo je tudi nekoliko častnikov; vojna in strogi vojaški red stala sta Janezu v očeh, kakor živa. Častniki gledali so nanj skozi zlate binokle z napuhom in pogrdo, kakor pristoji prostemu vojaku in poljskemu kmetu od pruskih častnikov; on je stal dih zadržujoč, a deželni svetnik govori nekaj z velevajočim glasom. Ni prosil, ni prigovarjal, ukazoval, grozil je. V Berolinu umrl je poslanec, novi izbori so razpisani. »Du polnisches Vieh! Le poskusi glasovati za gospoda Jarzyriskega, le poskusi!*
Častnikom so se obrvi raztegnile v tem hipu v grozne levove gube. Jeden grizoč smodko, ponavljal je za deželnim svetnikom: »le poskusi!* a v zmagalci
Janezu zamiral je dih. Ko je slišal zaželjeni: »odstopi!* naredil je polobrata v levo, šel iz sobe in si oddehnil: Ukazali so mu glasovati za gospoda Schulberga iz Velike Krivde. O ukazu ni premišljeval, ali oddehnil si je, ker je šel v Zatiranje, ker mora ob žetvi biti doma, ker je gospod obečal plačati Justu. Obdajalo ga je polje z dozorevajočim žitom. Klasje je težko udarjalo po vetru ob klasje in milo šumljalo je kmetu neprestano na ušesa. Janez bil je še slab, toda solnce ga je grelo. Hej ! kako je pač lepo na svetu! mislil je shujšani vojak. In do Zatiranja že ni daleč.
X.
Volitve! volitve! Gospa Marija Jarzyriska ima jih polno glavico, ne misli, ne govori in ne sanja o ničemer drugem več.
»Milostiva gospa, vi ste velik politik,« pravi jej sosed plemič, poljubujoč jej kakor zmaj drobne ročice, a veliki politik zarudi kakor češnja in odvrne z ljubeznivim usmehom:
»O, mi agitujemo, kolikor le moremo!* »Gospod Josip bode poslanec!* reče uverjajoče plemič, a »veliki politik * odgovori:
»Zeld rada bi bila, da-si ne gre le za Josipa, nego (tu peče ,veliki politik' znova nepolitičnega raka) nego to je stvar občna . . . .«
»Čist Bismark! Bogme čist Bismarkl* kliče plemič in znova poljubuje drobne ročice; potem se posvetujeta oba o agitaciji.
Plemič izbere si Doljnjo Krivdo in Nadloge (Velika Krivda je izgubljena, ker jej je vlastelj gospod Schulberg), a gospa Marija mora si osvojiti pred vsem Zatiranje. Glava jej gori, ker igra tako ulogo In res časa ne trati. Slednji dan je videti na velikej cesti mej kočami; sč suknjico povzdigneno v jednej roki, sč solnčnikom v drugej, a izpod suknjiče gledajo majhne nožice drobneče z oduševljenjem v velikih političnih smotrih. Pohaja koče, delajoče ljudi pozdravlja po cesti: »Srečo dobro!« Obiskuje bolne, priljubuje se ljudstvu, pomaga, kjer more. Učinila bi to i brez politike, ker ima blago srce, ali radi politike tem bolj. Česar pa bi ona ne storila radi te politike?! Tega se ne drzne samo razodeti možu, da ima nevzdržljivo voljo iti v deželni zbor, nego zložila si je celo v glavici govor, katerega bi z uspehom v zbornici govorila. Kak je ta govor! kak! Sicer bi ga izvestno ne smela govoriti, ali ko bi ga vender povedala, no! to pa, to! Zato se je, ko je v Zatiranje došla vest, da je vlada zbor razgnala, razjokal »veliki politik«, gneva v svojej
sobi, raztrgal jeden robec in ves dan imel rudeče oči. Zaman jo je mož prosil, naj se ne muči toliko. Drugi dan agitovala je v Zatiranji še z večjo gorečnostjo. Gospa Marija se ne umakne sedaj nikomer.
Necega dne je v kakih dvajsetih kočah in psuje tako glasno Nemce, da jo mora mož udrževati. Vender ni nevarnosti. Ljudje jo vsprejemajo radostno, poljubujo jej roke in se jej smehljajo, ker je tako zala, tako rožna, da se vse razjasni, kamor stopi. Po vrsti pride tudi do Janezove koče. Lisek jej brani v hišo, ali Magda mu dd v oduševljenji s polenom po glavi:
»O svetla gospa I zlato moje, lepota moja, jagodica moja!« kliče Magda, loveč jo za roke.
Janez se primerno uravna, potem poklekne pred njo; mali Franek poljubi jej najprvo roke, potem dene palec v usta in se v začudenji popolnem utopi.
»Nadejam se,« reče po pozdravu mlada gospa, »nadejam se, Janez moj, da bodete glasovali za mojega moža, ne za gospoda Schulberga.«
»O, zora moja!« kliče Magda, »kedo bi pa za Šulpreka glasoval! Naj ga strela! (Tu poljubuje gospej roko).' Naj se svetla gospa ne srdi, ali človek, ko o Nemcih govori, i jezika ne more brzdati.«
»Mož mi je baš rekel, da plača Justa.8
»Naj ga Bog blagoslovi!« Tu se Magda obrne k Janezu:
»Kaj stojiš kakor drog? On je, prosim gospa, strašno malobeseden.«
»Bodete za mojega moža glasovali,8 vpraša gospa, »kaj ne? Vi ste Poljak, mi smo Poljaci, bodemo se držali. 8
»Vrat bi mu zavila, če bi ne glasoval!8 dčje Magda. »Kaj stojiš kakor drog? On je strašno malobeseden. Gani se!«
Janez poljubuje znova gospej roko, toda molči v jednomer in je mračen kakor noč. V mislih mu je deželni svetnik.
Dan volitve se bliža in napoči. Gospod Jarzyriski je gotov zmage. V Zatiranje peljejo se sosedje. Gospoda vrača se že iz mesta, oddali so že glasove; čakali bodo sedaj v Zatiranji vesti, ki jo prinese župnik. Potem bode obed, zvečer se pa grajski odpeljejo v Poznanj, a potlej i v Berolin. Nekatere vasi v volilnem okrožji glasovale so še včeraj. Rezultat bode danes objavljen. Zbrani so pa vender dobre volje. Mlada gospa je malo nemirna, toda polna nadej in smehljanja; pridna gospodinja je. Vsi se zlagajo, daje
gospod Josip našel res pravi zaklad v Kraljestvu. Zaklad ta ne more istinito sedaj mirno sedeti, teka od gosta do gosta in zabičuje vsakemu po stokrat, da »bode Jožko izbran.« Ona res ni častilakomna in neče iz nečimurnosti postati poslančeva gospa, ali sanjarila je v mladej svojej glavici, da imata oba z možem v tem oziru resnično misijo. Srce jej torej utriplje tako živo, kakor tedaj, ko se je zaročila, in radost obseva zalo ličice. Sukajoč se brhko sredi gostov, približa se možu, potegne ga za rokav in šepne mu na uho, kakor otrok, ki se s kom norčuje: »gospod poslanec!« On se nasmehlja in oba sta nad vse srečna. Kaj rada bi se krepko poljubila, ali vpričo gostov to ne pristoji. Sicer gledajo vsi v tem hipu skozi okno, ker je stvar v resnici važna. Prejšnji umrši poslanec bil je Poljak, in sedaj prvič šele stavijo Nemci v tem okraji svojega kandidata. Očividno jim je zmagovita vojna dala pogum in uprav zategadel gre v zatiranskem dvorci i zbranim tembolj zato, da bi njih kandidat bil izvoljen. Ne pogrešajo se istotako še pred obedom domoljubni govori, ki sosebno v srce sežejo mladej gospej, kot bi jih ne bila vajena. Včasi se je loteva strah. Kaj pa, ako učinijo kako malverzacijo pri štetji glasov? Ne sedč li v odboru sami Nemci? Starejši državljani razkladajo zldsti gospej, kako se vrši brojenje glasov. Cula je ona to že stokrat, vender še hoče slišati. Oh saj gre tu za to, bode li kmetsko ljudstvo imelo v' parlamentu zagovornika ali sovraga? Skoro se to odloči, brž, ker se na cesti vzdiga nagloma oblak prahu. »Župnik se pelje! župnik se pelje!8 ponavljajo splošno. Gospa obledi. Na vseh obrazih vidi se nemir. Gotovi so zmage, a vender vsako trenotje pospeši utrip srca. Ali to ni župnik; župan se vrača jahajoč iz mčsta. Morebiti kaj vč? Privezuje konja h kolu in hiti v dvorec. Gostje z gospodinjo na čelu planejo na pomole.
»So li vesti ? So ? Je li naš gospod izbran ? Kaj ? Hodi sem! Veš gotovo? Je li rezultat razglašen?«
Vprašanja se križajo in padajo kakor rakete, a kmet meče čepko kvišku.
»Naš gospod je izbran!«
Gospa se vsede naglo na klop in pritiska roko na valovito se dvigajoča prsa!
»Živeli, živeli!« kličejo sosedje. »Živeli!«
Služabništvo plane iz kuhinje. »Živeli! Pobite Nemce! Naj živi poslanec! In gospa poslančeva!«
»A župnik?8 vpraša nekdo.
»Takoj bo tu,8 odvrne župan, »še ostanek štejejo . . . .8
»K obedu!« kliče gospod poslanec.
s Živeli! * ponavljajo drugi.
Gredo znova vsi s pomčlov v sobano! Čestitke gospodu in gospčj tekd že mirneje, le gospa sama ne ume ustaviti radosti in ne ozirajoč se na svedoke objame moža krog vratu. Toda ne vzem<5 jej tega za zl6; saj je oduševljenje objelo vse.
»No, še živimo!« deje sosed iz Nadlog.
Mej tem se po hodniku razlega hrup, in v sobano stopi gospod župnik, a ž njim stari Matej iz Zatiranja.
»Dober dan! dober dan!« kličejo zbrani. »No, kaj je novega?«
Župnik molči trenotek, potem pa naglo reče, kot bi vrgel besede v obraz tej občnej radosti, raz-kare in kratke tri izraze:
»Schulberg . . . je . . . izbran! . . .8
Trenotje vsi strmč, na to sledi cela kopa naglih in osupelih vprašanj, na katera župnik znova odgovarja :
»Schulberg je izbran!«
»Kako? Kaj se je zgodilo? Na kak način' Župan je dejal, da ne! Kaj se je zgodilo?«
V tem hipu odvede gospod Jarzyriski bedno gospo Marijo, ki grize robec, da bi se ne zajokala ali omedlela.
»O, nezgoda! nezgoda!« ponavljajo zbrani, grabeč se z rokami za glavo.
Sedaj se začujejo od vasi neki zmeteni glasovi, podobni nekako radostnim vriskom. Nemci zatiranski slavč tako veselo svojo zmago.
Grajski gospod in gospa se vračata znova v sobano. Čuje se, da pri dverih mladi gospod Jarzyriski reče gospčj: »il faut faire bon ne mine.« In res mlada gospa ne plače več. Oči ima suhe in zelo rudeče.
8Povejte sedaj, kako se je to zgodilo,« vpraša mirno gospod.
•s,Kakor bi se ne bilo smelo, svetli gospod,« reče stari Matej, sdo malega vsi tukajšnji kmetje zatiranski so tudi glasovali za Schulberga.«
»Kateri ?«
»Kako to, da tukajšnji ?«
»A res je. Jaz sam sem videl in vsi, kako je Janez Slovik glasoval za Schulberga . . . .«
x Janez Slovik ?« reče gospa.
;)A tako je. Sedaj ga drugi psujejo. Kmet se valja po zemlji, plače, baba ga ozmerja. Toda jaz sam sem videl, kako je glasoval . . .«
»Iz vasi takega izpokati!« reče sosed iz Nadlog.
»Ker so, svetli gospod,« pravi Matej, »tudi drugi, ki so bili na vojni, uprav tako glasovali, kakor on, govori se, da so jim ukazali . . . .«
»Zloraba, čista zloraba, nezakonit izbor, sila! barantija!« klicali so razni glasovi.
Obed ta dan ni bil vesel v zatiranskem dvorci.
Zvečer so se grajski odpeljali, pa ne v Berolin, nego v Draždane.
Ubogi, prokleti, zasramovani in črteni Janez sedel je tačas v svojej bajti, kakor tujec, ker i žena ni iz-pregovorila ž njim ves dan niti besedice.
Jeseni je Bog dal dobro letino, in gospod Just, ki je bil baš zasegel Janezovo kmetijo, bil je vesel, da čisto nič ni izgubil ogromnih obrestij.
Necega dne šlo je iz Zatiranja v mesto troje ljudij: mož, baba in deček. Mož bil je zelo sklonjen, podobnejši starčku, nego li zdravemu človeku. Sli so v mesto, ker v Zatiranji neso mogli dobiti službe. Dež je šel, baba je ihtela okrutno od žalosti, da so izgubili kočo in do čistega vse. Mož je molčal. Po celej cesti bilo je pusto, ne voza ne človeka, križ je samo molel nad njimi od deža zmočena ramena. Deževalo je čim dalje bolj, zgoščevala se je i tema na svetu.
Janez, Magda in Franek šli so v mesto, ker je zmagalec pri Gravelottu in Sedanu imel še po zimi odsedeti v zaporu zaradi Boegeja.
Grajski bivali so vedno v Draždanah.
Mm
Različnost stanov.
V malem mestu vpraša nekdo, kateri stan je najimenitnejši ?
»Živinski stan,« sledi mu odgčvor.
Dobro blago.
Kupcu N. došla so vsakovrstna sveža španjska in ogerska vina, jako dobra, samo polovico naše vode bilo je primešane.

Telegram „Rogaču":
Sofija 24. decembra. Ker Cankov, vodja bolgarske opozicije ni dosegel v Peterburgu, kar je želel, vlada velika nevolja v opoziciji in bati se je kakega
Izgovor.
Nek vol se je splašil ter besnel po ulici; mlad, zel(5 priljuden človek stopi, da bi se živali izognil hitro v prodajalnico in se opravičuje trgovcu z besedami :
»Oprostite, gospod, tu pride vol.* Iz šole.
Učitelj: »Zakaj je Adam vgriznil jabelko?«
Učenec: »Zato, ker ni imel noža.«
Čevljarski vajenec.
Čevljar (svojemu vajencu): »Janez, čemu jočeš, ali se ti po materi toži?«
Vajenec: »Oh, ne, mojster, jočem samo zaradi vola, ki je radi tega koščeka mesa, ki ga imam na krožniku, bil pobit.«
Sramota.
Gospod S. gre mimo stanovanja svojega dobrega prijatelja M.; a ko ga vidi v oknu ležati, reče v tem, ko kvišku pogleda, šaljivo:
»Tukaj stanuje gotovo kak imeniten gospod, opica leži že tako v oknu.«
»Ne,« dobi odgovor: »Tu stanuje M., dobri prijatelj, osel stoji pa pred vrati.«
Vs
Redkost.
V H.......vidi se gospa, katera je tako
debela, da se vsakokrat, kedar se jo vidi, mora kozarček žganja popiti.
3
Trpna in tvorna oblika.
Učitelj: »Ti, Peter, ako pravim: ,Oče blagoslovi svoje otroke' je-li to trpna ali tvorna oblika?«
Učenec: »To je tvorna oblika.«
Učitelj: »Prav!« »In kako je to tvorna oblika?«
Učenec: »Oče je z otroci blagoslovljen.«
Prebrisano.
Štirje prašiči so ušli, največji je v godbi in briv-stvu popolnem izkušen in s svojim zahtevanjem previden.
3%.
Pohlevna želja.
»O, ko bi saj kak zajec hotel tako na-mč čakati, kakor jaz na-nje že celo dopoludne čakam!«
Vs
Kaj ti je ljubše?
»Kaj ti je ljubše, ko morske vile?«
Mej tem, ko je nekdo premišljeval poobraženost takozvane morske vile, reče:
»Ne, so mi pa že ljubše rojenice.»
Majhna duša.
Majhne duše podobne so majhnim steklenicam s tesnim vratom; čim manj je vsebine, temvečje je šumenje pri izlitji.
3*.
Strela.
Včeraj vdarila je strela v zvonik cerkve sv. Duha — bila je pa pri zločinu vjeta in glavni straži oddana.
Dober svfet.
»Slišite, včeraj me je nekdo očitno osla imenoval, mislim ga tožiti, kaj pravite na to?«
»Ko bi bil jaz na vaši stopnji, bi tega ne storil!«
»Zakaj ne?«
»On vam lehko dokaže in potem ste blamovani!«
Iz kmetskega življenja.
Lahko noč in vesele praznike!
Prva gospodinja: »Oh, jaz ne vem, kako je to, da pri nas naši ljudje nočejo zelja jesti; saj jim ga vender pripravim tako, da ne more biti boljše, a je vse zaman.«
Druga gospodinja: (ki je vedela, da je prva zelb skopa, in da zelja nič ne zabeli) »Jej, to se lahko odpravi, samo ostrašiti (beseda za dobro zabeliti) se mora, pa ga radi jed(5!«
Prva gospodinja pa, ki je to tako umela, kakor se v resnici imenuje, sklene to takoj narediti.
Ko prinese zopet skledo na mizo, vzame v roke neke cunje, se zaganja proti skledi, in gou-gou-gou-gou kriči. — To pa je videl hlapec skozi okno, povedal drugim, in zopet ga niso jedli.
Sam je mož.
Gospod P. poslal je svojega služabnika nekaj
naročit, ali ta opravi mu slabo. Na-to	zavpije razkačeno gospod P.:
»Ko bi imel jaz osla poslati, šel bi raje sam!«
Celi štruklji.
Pri neki hiši so imeli delavce, ki so nastiljo nosili iz gozda domov. - - Ko je prišel čas za malo južino, jih pokličejo in gredo v hišo. — Bila pa je tam navada, da so jim le po pol štruklja dajali. Eden delavcev — zvit, kot kozji rog, (ki je poznal navado te hiše, si misli, jaz jih bodem pa naredil, da nam bodo cele štruklje dajali) zapazi nože. Vzame jih, odpre vrata, da se je slišalo v kuhinjo ter pravi: »Hej, zdaj pa le vse nože skrimo, da ne bodo mogli rezati, pa nam bodo cele dali!« In res so jih dobili.
Obsodba.
A.:	»Dne 5. minolega meseca sedel je na zatožni klopi v Ameriki mesar, ki jih je deset pobil.«
B.:	»Ta je bil pa gotovo obsojen na smrt!*
A.: »Ne; saj so bili — voli!*
Vs
Iz ljubezni do Boga.
Mati: »Francelj, Francelj, zakaj mrmraš zopet? ali ne veš, da se mora vsaka reč iz ljubezni do Boga storiti; ali boš delal vselej vse iz ljubezni do Boga?*
»Francelj: »Bom, mati!*
Mati: »Ti, grdoba nemarna paglava; zakaj si grešil zoper sedmo zapoved božjo?*
Francelj: »Iz ljubezni do Boga!*
Kočljivo vprašanje.
Minka: »Tu že zopet čitam, da so nekoga živega pokopali. — Papa! Ali ni mogoče prisiliti zdravnike, da človeka umore, predno ga pokopljejo ?!«
Previdnost.
Nek popotnik kupi si kruha pri peku. Ko je svojo lakoto pomiril, zahvali se peku:
»Vi ste pa res čvrst mojster, kajti od vašega kruha je človek veliko dalje sit, kakor od mojega prijatelja na tržnem trgu. Od onega sem za dva krajcarja kruha snedel, in še nisem lakote pomiril, od vas pa samo za jeden krajcar, in sem sedaj tako sit, da bi mi kmalu trebuh razneslo.«
SN
Neumestno.
Baron pl. H. bil je nadušljiv. Ko ga na poti sreča knez pl. R. vpraša ga, kako se njegova gospa soproga počuti, odgovori:
„Jaz mislim, da ne bodem tega zla do blaženega konca rešen!*
Živalstvo.
A.:	»Daj mi tvojega konja prodati, s tem pogojem, ako ni strašljiv?«
B.:	»Ne, on je že več noči čisto sam v hlevu prebil!«
Tolažba.
Župnika, katerega je občina vsled velike suše pozvala moliti za dež, je odgovoril:
»Če ste vi vsi za to, sem tudi jaz, ali povem vam naprej, da ne pomaga tako dolgo nič, dokler bomo imeli ta veter!«
»Kako, lenuh!« zavpil je oče nad svojim sinom, »ti še sedaj spiš, ko je že dve ure, kar je solnce izšlo. *
»Oh, reče sin, dvigajoč se: »kaj morem jaz zato, ako solnce pred nastopom dneva izide.«
Smrt v spanji.
Znamenit zdravnik umrl je v spanji, brez da bi bil poprej kaj bolan. Nekdo pravi ves začuden in prestrašen na to:
»Gotovo se ga je smrt bala, zato napala ga je v spanji.*
Vn
V slovo.
Tri leta minolo je, kar smo se poprijeli težavnega, nehvaležnega dela: izdajati slovenski h u-moristični list. Koliko slovenski listi navadno donašajo izdajateljstvu, vž vsakdo, in prav toliko do-našalo je tudi nam. Ne bomo sicer očitali čitajočemu občinstvu, da premalo podpira taka podjetja, da-si je istina, da mnogo baš zavednih (?) Slovencev poseza raje po nemških listih, nego po domačih, uzrok temu nedostatku je v prvi vrsti tudi število slovenskih časnikov in kdor bi hotel poseči po vseh, moral bi imeti ogromne dohodke; zato si naroča samo najpotrebnejše, ali pa nobenih. Tako je pri nas!
Prijateljev, duševnih in gmotnih podpornikov je imel »Rogač« še dokaj, vender mu ni moči dalje
vstrajati, kajti v primeri s stroški imel je vender le premalo dohodkov.
Zahvaljujemo se toraj vsem, ki so nam olajšali izdajanje lista, bodi-si z naročili, bodi-si s spisi ter se poslavljamo od njih z željo, naj skupno obstopijo »Brus,« ki bode z novim letom po dvakrat na mesec brusil skrhane Slovence, nemčurje in druge, brušenja potrebne ljudi.
»Brus« stal bode za vse leto 4 gld., za polu leta 2 gld. Naročnina naj se pošilja upravništvu, rokopisi pa uredniku g. I. Zeleznikar-ju v »Narodno Tiskarno *.
V Ljubljani, meseca decembra 1č
Uredništvo in upravništvo , ROGAČA.«
		25	46	101	80	23	41	103	82		
		100		24	45	102	8L		43		
a	79	47	26	4	66	9	61	83	104	22	59
48	27	3	99		62	5		42	60	84	105
78	1	8	11	6			63	68	65	58	21
28	49	98	93	96	L.	C.	39	36	41	106	85
114	77	12	7	10	34	91	67	64	69	20	57
50	29	94	97	92			35	40	37	86	107
76	113	31	13		90	33		70	88	56	19
30	51	75	112	32	38	95	89	55	18	108	87
		14		110	73	16	53		71		
		111	74	15	62	109	72	17	54		
Rešitev skakalnice.
Priobčil Cvetnič. 3%
Pri Sotli.
Zaspano naprej tod viječ se mi Kot kača med senčnim grmovjem, In nič se ti k Savi kaj ne mudi V ob]6m tam z bistrim valovjem.
I11 tam preko tebe je rod doma, Oj rod, meni drag in prijazen, Med nama pa tvoje valovje šumlja, Češ: jaz vaju ločim narazen !
A to tebi, Sotla, neznana je stvar, Da vroča kar srčna kri spaja, Da tega, da tega nikjer in nikdar Studeua voda ne razdvaja !
Gorazd.
,,Rogač" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca na celi poli četvorke ter stoji po pošti prejeman celo leto 3 gld. 20 kr., pol leta 1 gld. 60 kr., četrt leta 85 kr.; za Ljubljano celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 kr., Četrt leta 80 kr.; izven Avstrije celo leto 4 gld. Posamične številke so po 15 kr. — Naročnino sprejema upravništvo, dopise pa lastništvo in uredništvo v »Narodni Tiskarni«
v Ljubljani. — Tiska »Narodni Tiskarna«.