GOSH* THIS HtAT (4A5 Mt LICKED! I'M GOING TO TAKE A VACATION AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 170 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JULY 21ST, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Washington, 20. julija. Delavski oddelek sedanjega republikanskega režima v Washing-tonu je jako ponosen, ker bo letos najmanj 20,000 tujezemcev deportiranih. Delavski tajnik Doak je izjavil, da bo število deportiranih skupno s številom onih, ki prostovoljno odpotujejo, manjše, kot pa število novih naseljencev. Doak je nadalje izjavil, da računa delavski oddelek vlade, da pride v Zedinjene države kakih 50,000 novih naseljencev. Lansko leto tekom meseca maja je prišlo sem 19,000 novih naseljencev, letos pa le 3,500. Doak je povedal, da so do-tične organizacije, ki skušajo preprečiti deportacijo tujezemcev," proti-ameriške." Deporti-ranci razširjajo baje v tej deželi proti-demokratske tendence in načela. Kljub prizadevanju te organizacije, je rekel tajnik Doak v nekem govoru pred Ki-wanis klubom, se je vladi posrečilo deportirati v pravkar končanem fiskalnem letu 18,000 tujezemcev, ki so prišli sem deloma nepostavno, deloma niso bili zaželjeni v Ameriki. "Mnogo teh deportirancev je bilo članov °5&anizacij, katerih namen je s sdo ugonobiti obstoječo vlado v Ameriki," je izjavil Doak. "In dobijo se organizacije, ki se zo-Perstftvljajo deportaciji takih tujezemcev, organizacije, katerim je "patriotizem" nepoznana beseda. Mislijo, da ima vsak tu-jezemec pravico z besedo in s črko delovati za propast naše vlade. Ameriška vlada ne more trpeti enakih ljudi na svojih tleh. Ona jih ni pozvala sem, prišli so iz svoje volje. Ako jim tukaj ni prav, naj se vrnejo, ker Ameri-kanci bodo sami skrbeli za svojo deželo brez "navodil" od strani tujezemcev." Tako je govoril Doak, ki je znan kot velik nasprotnik vseh tujezemcev. Camp Hill, Alabama, 20. julija. Tu je prišlo do velikega pre-litja krvi, ko so črnci sklicali protestno zborovanje, tekom katerega se je governerju Miller ju grozijo z življenjem, ako ne bo pomilostil ostem na smrt obsojenih črncev, ki so bili na sodni j i spoznani kriyim, da so onečasti-li neko belo dekle. Tekom zborovanja je večja druhal pridrvela v dvorano. Nastal je boj, tekom katerega je bil en črne ubit, pet oseb pa nevarno ranjenih, dočim jih je bilo 17 aretiranih. Cerkev, v kateri se je vršilo zborovanje, je pozneje zgorela. Oblasti preiskujejo, če je bilo nalašč zažgano. Večja četa preganja nekega črnca, katerega so obdolžili, da je zadnje čase organiziral zamorske ljudi v tem okraju, šerif Young je zvedel o zborovanju, in ker se je bal, da bodo črnci napadeni od belih, je poslal svoje pomočnike, da preprečijo izgrede. Zamorec, ki je stal pri cerkvenem vhodu na straži, je začel streljati na šerifove pomočnike, ki so odvrnili ogenj in ubili zamorca. 10,000 delavcem znižana plača v New Yorku New York, 20. julija. Brook-lyn-Manhattan Transit družba, ki operira ulične, n^Mične in podu lične železnice v New Yorku, je znižala 10,000 uslužbencem plače. Večina njih bo dobivala odslej $5.00 manj za mesec. Policija bo očistila nočne klube v New Yorku New York, 20. julija. Policijski komisar bo poklical jutri.400 lastnikov raznih nočnih klubov in jim odločno povedal, da če takoj ne zapro svojih prostorov ali Pa slednje vodijo kot postava zahteva, da jih bo policija tekom 14 dni aretirala in zaprla njih Prostore. Mnogo umorov se je Pripetilo v teh nočnih klubih zadnje čase. Poročite se hitro V četrtek se začrte po državi Ohio špolnovati nova postava, ki določa, da mora od dneva, ko se vloži prošnja za poročno licenco, Pa do dneva, ko se licenca izda, Preteči najmanj pet dni. Torej osebe vložijo licenco, recimo, prihodnji četrtek, se smejo poročiti šele prihodnji torek. Torej v Četrtek, petek, soboto, nedeljo m pondeljek se v državi Ohio Postavno ne sme nihče poročiti radi nove postave. Torej kdor se želi poročiti, naj to stori pred torkom, sicer bo čakal. Za nekatere bo itak bolje, če bi v resnici čakali. Plačilo davkov Namesto, da bi prišlo v davčni urad do 20. julija $42,000,-°°0 za davke, so pa dobili le $6,-o°0,000. Raditega je okrajni bla-Siajnik izjavil, da bo počakal še nekaj tednov, da ljudje'plačajo davke, predno bo zaključil kriji-nakar mora vsak plačati 10 Procentov kazni od zaostalih "avkov. Žrtev jezera 9 letni Mihael Stojkovič se je šel včeraj kopat v bližini 53. ceste, kjer se nahaja v bližini 7 čevljev široka zajemalna cev za vodo za mestno elektrarno. Deček je pri kopanju vtonil in prišel 27 čevljev globoko do zaje-malne cevi. Močan pritisk vode je otroka potisnil v cev, skozi katero brzi silen val vode 12 čevljev daleč na sekundo. Tako je voda sesala dečkovo truplo skozi vso 900 čevljev dolgo cev, dokler ni dospelo truplo do nekakega zamreženega vodnjaka v mestni elektrarni. Policija je kmalu potem potegnila truplo iz vode. Ognjegasci so se pol ure trudili, da bi ga spravili k življenju, pa je bilo prepozno. S Stojkovičem je bil tudi Frank Milnar, 1380 lE.. 52nd 'Št., ki je hitel domov p6vedat'o nezgodi. Vstopnice k operi Za opero Aida, ki se prvič vprizon 28.1 julija v novem stadionu v ' Cleveiandu, se dobe vstopnice pri Mary Kushlan, v S'. N. Domu. Cena vstopnicam je 25c, 50c, $1.00, $1.50 in $2.00. Slovenci naj se poslužijo prilike in si nabavijo vstopnice predčasno in si na ta način zasigurajo dober sedež za nizko ceno. Prepodeni komunisti Ker se komunistična naselbina v šotorih blizu Conneaut, O., hotela raziti, je prišel šerif m los —H /. ^ / Washington, 20. julija. Glasom poročila posebnega oddelka v uradu delavskega tajnika, se niso tekom meseca junija samo delavske plače-znižale, pač pa je bilo manj delavcev zaposljenih kot v maju mesecu. Vlada je študirala položaj v trinajstih različnih industrijah in je dognala, da so te poglavitne ameriške industrije imele v juniju mesecu dva procenta manj delavcev zaposljenih kot pa v maju mesecu, in da so delavske plače tekom junija meseca nazadovale za 4.5 procenta. Druga skupina, v kateri so zastopane manjše industrije, izkazuje 2.6 procenta manj uslužbencev in znižanje plač za 6.2 procenta. Nekaj industrij je pa, ki so tekom junija zaposljile več delavcev, in to je ni Blanche iz Ashtabule ter ljudi in otroke razgnal s smrdljivimi bombami. Pod vodstvom komunistov se je v bližini Conneau-ta zbiralo kakih 60 otrok, katere so komunisti učili boljševizma. Sedaj je kempa razgnana. Pes mora iz mesta Lewis Leiser, 10625 Hampden Ave. ima psa, ki ponoči rad laja. Sosedje so se pritožili, in pes je moral na sodni j o. Sodnik Greene je razsodil, da mora pes iz mesta. Lastnik ga bo peljal na neko farmo v Chardonu. Bivši tajnik notranjih zadev, milijonar Fall, je sedaj v zaporih El Paso, Texas, 20. julija. Albert Fall, bivši tajnik za notranje zadeve Zedinjenih držav, se je danes v ambulančnem vozu odpeljal proti svojemu ranču v Tree River, Texas, in odtam ga bedo odpeljali v Santa Fe, New Mexico, kjer bo moral nastopiti svojo zaporno kazen, ki znaša eno leto in en dan zapora. Fall, ki je bil spoznan krivim, da je vzel $100,000 podkupnine, da je dal v najem vladna zemljišča pe-trolejnim interesom, je star in betežen mož. Opiral se je na dva prijatelja, ko je zapuščal svojo sijajno palačo, da jo zamenja z zaporom. Spremljala ga je zvesta žena, hči in nekaj prijateljev. Fall je toliko bolan, da se ne more poslužiti navadnega avtomobila za vožnjo, pač pa am-bulančnega vozu, v katerem leži. y bodoče se bo nahajal v zaporih mesta, k j pr je bil svoje dni prva politična mpč. Fall je bil v Santa Fe plan državne postavo-d$je, potem generalni državni pravdnik in je bil trikrat izvoljen v zvezni senat, potem je pa bil od predsednika Hardinga imenovan za tajnika notranjih zadev. Fall je bil svoje dni tudi čtan stavbene komisije za gradnjo zapora v Santa Fe, in je pomagal graditi ječo, v kateri se sedaj sam nahaja. -o- Mestna suhaška postava Mestna suhaška postava je ustavna, je razsodil Common Pleas sodnik Dempsey, ko ni hotel dovoliti, da se oprosti Mrs. Farrell, obsojena kršenja prohi-bicije. Toda tožilo se bo tozadevno še naprej. Nemčija skrbi, da ostane nemški denar doma. Odredbe predsednika Berlin, 20. julija. Predsednik Hindenburg je danes izdal na-dalnje odredbe, da ostane nemški denar doma v domačih bankah. Nemci ne smejo spreminjati svojega denarja v tujezemske vrednosti, ne smejo skrivati svojega premoženja. Državna nemška banka je glasom odredbe predsednika upravičena prisiliti davkoplačevalce, da po obstoječih cenah prodajo banki vse svoje zahteve in lastovanje tujezem-skega denarja. Druga odredba, ki jo je izdal Hindenburg, naklada $25.00 davka na vsakega Nemca, ki gre v tujezemstvo. Denar se mora plačati pred odhodom. Kdor se temu izogne, plača 1,000 mark ali $250.00 in je tudi zaprt. Direktorij nemške borze je nadalje sklenil, da ostane borza zaprta do preklica, da se tako prepreči špekuliranje z vrednotami. Vse te slične odredbe so precej ugodno vplivale v javnosti, in narod je zopet dobil več zaupanja v položaj. 'Pričakuje se tudi najboljšega uspeha od londonske konference. Washington, 20. julija. Prvič v zgodovini, odkar je upeljana prchibicija v Zedinjenih državah, se bo zvezna vlada poslužila neke postavne točke, ki dovoljuje zvezni vladi, da zapleni zemljišče in hišo v slučaju, da se je v detičnih poslopjih in na zemljišču izdelovala opojna pijača, ne da bi bili plačani tozadevni davki. Prohibicijska postava sama 'ne dovoljuje zaplembe, pač pa samo zatvoritev prostorov, toda postava o plačevanju davkov pa daje zvezni vladi, pravico zapleniti zemljišče in hiše. Gre se za premoženje Consumer's Brewing Co. v New Yorku, ki ima svojo pivovarno na 53. cesti. Zemljišče in poslopja te pivovarne sc vredna $2,000,000. Poslopje je 6 nadstropij visoko in se zlasti industrija za konserve, ki \ razteza na cel blok v okolici, ne-je vzela 26 procentov več delav-i daleč cd prostora, kjer bivajo Vlada bo začela razvijati kampanjo proti kršilcem Volstead postave Washington, 20. - julija. 335 "dijakov," to je, prohibicijskih agentov, ki so bili nalašč zbrani za to delo, je pravkar "dovršilo" posebno prohibicijsko šolo, ustanovljeno od vlade. V tej šoli so uči prohibicijske agente vse podrobno, kako je mogoče izslediti kršilce prohibicije, kdaj je treba nastopiti odločno, kdaj pa zvijačno. Prvih 335 dijakov iz te šole je bilo te dni razdeljenih v mestih New York, Philadelphia in Chicago, kjer bodo začeli loviti kršilce prohibicije na nov in sicer "znanstven način." V kratkem dobi mesto New York še 65 dodatnih "študentov." Tekom enega leta bodo izšolali še 1,900 nadaljnih agentov. "Mošt je žganje, četudi ima še tako malo alkohola v sebi, vendar se sčasoma alkohol pomnoži. Torej je mošt prepovedan." Tako so sklenile ženske od W. C. T. U. organizacije in naprosile Vlado; da aretira one, ki imajo kaj: opraviti z moštom. cev na delo, nadalje perilnice, ki so zapredovale za osem procentov. Nazadovale so pa premo-garske družbe, kamnolomi, telefonske in brzojavne družbe, pe-trolejna industrija, električne železnice in hotelski obrat. Nekoliko boljše je v radio, sladkorni in v industriji za pijače. —--o- Glavni kuhar zaporov prijet kot ropar Ossining, N. Y„ 20. julija. George Geiger, nadzornik kuhinje v Sing Sing zaporih, ki mo- newyorški milijonarji. V tem poslopju pa se ni izdelovalo pivo, pač pa deber alkohol. Baje so tu producirali dnevno 26,000 galon žganja, in je kompanija, ki je lastovala zemljišče, naredila približno $8,000,000 čistega dobička na leto. Dne 22. maja letos je velika skupina zveznih prohibicijskih agentov, naredila pogon na distilarno. Agenti so zaplenil 246,000 galon sladkorne mase, 39,000 galon žganja, dvajset kotlov po 500 galon vsebine vsak ter številno drugih predme- i u i,- j ju- tov za izdelovanje pijače. Are- ra skrbeti, da dobiva 2,400 jet- . , , , . , , , . , i tirana sta bila dva moška, ki sta nikov v zaporih vsak dan .trikrat . , , . i • 7 jesti, je bil včeraj v New Yorku prijet, ko je izropal neki restav-rant in odnesel $45.00. Geiger je i imela spodaj v poslopju garažo, katero sta operirala samo na videz. Kdo je pravi lastnik vsega, bil uradnik zaporov. Ko je, več P& T*? Še doslel f mogl* do; let deloval kot nadzornik kuhi-1 f ^ *er seJe t(!kom fdnJlh dveh let izvršila cela vrsta zemljiških prepisov. Toliko je zna-:no, da ima The Bank v York $900,000 posojila na poslopju na prvo vknjižbo. Sedaj toži zvezna vlada, da pride v posesr ogromnega premoženja. -o- Nemci ne morejo kupovati tujezemskega sadja Berlin, 20. julija. Pol milijona dolarjev vrednosti sadja je teden v Chicagi, je glavni odbor I dospelo iz Avstralije in Califor- nje, je poslušal od posameznih roparjev, ki so pomagali v kuhinji, zgodbe o tem ali onem ropu. Geiger je na to sklenil, da poskusi z ropom. In sedaj je v ječi in bodo drugi nadzorovali njegovo hrano. Častno priznanje Na pol-letni seji S. ženske Zveze, ki se je vršila pretekli 5,000 galon kotel zaplenjen v Pennsylvaniji Tamaqua, Penna., 20. julija. Zvezni prohibicijski agenti so v ;em mestu zaplenili danes kotel za kuhanje žganja, ki je produ-ciral dnevno 5,000 galon alkohola. Nad 1,'000 prodajalcev žganja na drobno je dobivalo svojo pijačo od tega kotla. Mlad butleger Policija je prijela 15 letnega Robert Lowe, ki je izjavil, da prodaja žganje in da ima 18 odjemalcev. Žganje kupujfe po $3.00 galono in ga prodaja za $5.00, Je sirota brez staršev. Rojstni dan mesta V sredo, 22. julija, bo mesto Cleveland praznovalo svoj 135. rojstni dan. Ustanovnik mesta je bil, kot znano, general Moses Cleveland. Dohodki elektrarne Prvič v 12 mesecih so se zvišali dohodki mestne elektrarne. V mesecu juniju je mestna elektrarna imela $92,000 dohodkov. Sistem ostane Poroča se nam, da sistem Je ukradel $4,500 Stražnik neke velike banke v mestu je ukradel $4,500 iz bančnih prostorov. Dolgo časa so pozvedovali, kdo bi bil tat, dokler niso prišli na .sled stražniku, ko je hotel kupiti nek dragocen avtomobil. * Ime bulevard Verdun so v Parizu spremenili v ime bulevard Pershing. sklenil, da obišče Cleveland gl. predsednica, Mrs. Marie Pri-sland, in sicer meseca septembra, kc bo izročila zlato spominsko knjigo podružnici št. 47, ki si je takoj prvi mesep po ustanovitvi pridobila 104 novih članic. ,S tem številom je prekosila vse diuge podfuzYiic^ V pet-iViesečni kataftaiijl Ta' aktiva podružnica se nahaja v 'Garfield Jleighte. Obisk Mrs. Prisland bo gotovo v veliko čast vsem podružnicam v Cleveiandu, ki se bodo gotovo pripravile, da jo slavnostno in dostojno sprejmejo. Denar na banki Glasom nove postave države Ohio ni treba več plačevati davna bančne vloge, kot "se je to delalo doslej. Clevelandčani imajo $500,000,000 v mestnih bankah. Banke bodo davke same plačevale za denar vlagateljev, zato so pa tudi znižale obrestno mero pred enimi mesecem. V bolnici V Mt. Sinai bolnico se je poda- mje, namenjeno za nemški trg. Toda nemške veletrgovine niso megle kupiti sadja, ki je bilo potem poslano v London, kjer se je predajalo po zelo nizkih cenah. uprave pri S. N. Domu na St Clair Ave., ostane do "konca leta ja Ana Lach, 4738 W. 130th St. kot je sedaj. Iz Barbertona Miss Mary železnikar iz Barbertona, Ohio, se je mudila te dni na obisku pri družini na 62. cesti. Dobrodošla! * V Wilmington, Del., je bil neki črnec kaznovan s 6 leti ra, ker je ukradel kokoš. Nahaja se v sobi št. 115. Prijatelji so prošeni, dajo obiščejo. Darovi Ker se radi bolezni ni mogel udeležiti piknika Slovenske šole S. N. Doma, je daroval Mr. John Zupane $5.00 in Mr. Jos. šlogar $1.00. Obema, prav iskrena zahvala! Mlad umrl V St, Luke's bolnici je umrl 22 letni Anton Klarič. Preteklo sredo se je nahajal na obisku pri nekem prijatelju, ko je potožil, da mu je slabo. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je v nedeljo zvečer umrl. Zdravniki pravijo, da je postal žrtev vročine. Klarič zapušča starše, štiri brate, Maika, Vincenca, Georga in Emila ter sestro Frances. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalossti na 3291 W. 129th St., pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naše iskreno sožalje družini. Baseball v stadionu 17,000 oseb je prišlo preteklo nedeljo v mestni stadion, da gledajo baseball igro, ki se je pričela ob 9. uri zvečer s pomočjo umetne razsvetljave. Ob polnoči so še igrali, še več enakih iger . se bo vršilo v kratkem. Javna dražba Danes se vrši v glavnem poštnem poslopju dražba predmetov, ki so bili zaplenjeni od colnin-skih uradnikov. Dobite lahko vsakovrstne predmete po zelo, nizki ceni. Neprijazna republikanska Kri je tekla v Alabami, ko so zamorci priredili pro- vlada bi najraje odgnala vse tujezemce testno zborovanje Kaj poroča zvezna vlada o Vlada namerava zapleniti današnjem delavskem $2,000,000 vrednosti v položaju v Ameriki zemljišču in poslopjih PRI DELU IN NA POČITNICAH AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N*WSPAP*R Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: £a AmerHtu m Kanado na leto ....«5.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 14.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. Posamezna številka S cente. V»a pLtma, dopise ln denarne poSllJatve naslovite: Amerttka Domovina, <117 St. Clatr Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $631. JAM18 DUBJCVBC and LOUIS J. PIRO, Idltors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1S0B, at the Post OOBce »t Cleveland, Ohio, under the Act ,of March 3rd, 187$. 88 Jvfo. 170, Tue., July 21st, 1931 Volitve se bližajo Državljani so opazili zadnje čase, da so delavci zopet postavili volivne koče na prostore, kamor spadajo. Več mesecev smo imeli z volitvami mir, toda postavitev volivnih koč nas spominja, da se bližajo volitve in da se bliža zopet oni čas, ko bodo govorili naši ljudje: "Oh, kaj bom šel volit! Saj vse skupaj nič ne pomaga!" Seveda ne pomaga, ker ljudje ne volijo. Dobri ljudje ostanejo doma, vsak zločinec, ropar, graftar in javni izkoriščevalec pa se gotovo udeleži volitev. Potem pa dpbimo tako vlado, kakor jo reprezentira element, ki se udeleži volitev. V Clevelandu je 300,000 volivcev. In stavimo že danes, da se prihodnjih primarnih volitev ne bo udeležilo 85,000 volivcev. Volitve se vršijo v avgustu. Kar je zločinskega, nepostavnega, vse to bo pri volitvah, kar je pa inteligentnega, pametnega in premišljenega elementa, vse to bo ostalo doma. In prav jim je, da jih od strani vlade tepejo z biči, da jim zvišujejo davke, da jim nakladajo nove tovore, da delajo postave, ki so v resnici naperjene proti koristim ogromne večine naroda. Saj se ta narod ne,zmeni, kaj se dela z njim. "O, le ti pojdi volit, kaj če meni volitev!" Eto, tako je ta stvar. 225,000 volivcev v Clevelandu bo doma klelo in pridušalo se proti vladi, zabavljalo v tovarnah, v krčmah, v delavnicah, na cesti, pri društvih, debatirali bodo na vse konce in kraje, kako bi morala biti vlada, kaj je pravica in krivica, toda kadar z eno samo potezo svinčnika pri volitvah lahko spremenijo marsikatero krivico v pravico, tedaj o teh ljudeh ni nič slišati. Doma so, čakajo, da minejo volitve, potem pa primojdušajo, da se kadi na vse strani. V Clevelandu bomo imeli v avgustu mesecu važne primarne volitve. Poleg mnogo splošnih državnih določb, bo treba izbrati tudi strankarske kandidate za ta ali oni važni urad. Slovenci, ki so ameriški državljani, in poleg njih bratje Hrvati, bodo zlasti v 20. .kongresnem okraju morali odločiti, kdo bo postal pravi kandidat za kongres v 20. kongresnem okraju, katerega je doslej tako častno zastopal Charles A. Mooney, ki je nedavno preminul. V 20. kongresnem okraju so imeli od pamtiveka demokrati prvo besedo. Sedaj, ko je Mooney umrl, so se drznili priti tudi republikanci na dan in so postavili svoje kandida tc. Ker je pa že predsednik Hoover preskrbel za svoje stran karje, da bodo letos propadli, ker je Hoover se razporočil s prosperiteto, seveda ni najmanjše prilike, da bi republikan ci zmagali v 20. kongresnem okraju. Saj bodo še v svojih distriktih propadli, ne da bi si osvajali demokratske okraje. Na vsak način pa je važno za naše ljudi v Clevelandu in okolici določiti, kdo bo prihodnji zastopnik našega okraja v kongresu. Gre se za stotere dobrote in koristi za naše ljudi. Deportacija, naseljevanje, državljanstvo, javna dela, vladna pomoč, vse to je v obilni mejri odvisno od kongresma na vašega okraja. Da ne omenimo prohibicije in naselniškib postav, ki tako vitalno zadevajo naše ljudi v vseh položajih Vse naše življenje ni druzega kot borba. Kdor se bori in bori, enkrat gotovo zmaga, kdor stoji na strani in opazuje položaj, ta ne more druzega doživeti, kot da ga boreča se armada podre na tla. Rojeni smo in rastemo ter se vzgojuje-mo:. Na svetu smo gotovo za neki namen. In uspeli bomo, ako se borimo, ako se poslužujemo svojih državljanskih pravic in izrazimo svoje državljanstvo na dan volitev na način o katerem smo prepričani, da nam je koristen. V zveznem kongresu se pripravlja postava, da se odvza^ me državljanstvo qaturaliziranim državljanom, ki se zadnjih pet let niso poslužili svoje državljanske pravice s tem, da niso volili. Izmed vseh stoterih postav, kar jih je naredil kongres v zadnjih letih, jih je bila večina — nespametna. Toda ta postava, da se državljanu odvzame državljanstvo, ako pet let zaporedoma ne voli, se nam zdi pametna. Saj vendar nimamo papirjev, da bi nam gnjili v škrinjah, pač pa da potom njih izjavljamo svojo pravico in dolžnosti kot ameriški državljani. En glas ne šteje dosti, toda če ostane 200,000 državljanov brez glasovanja, pomeni to, da imamo vlado sle parjev in zločincev. Cleveland, O.—Rad bi nekoliko opisal, kako smo se imeli 'štiri dni v Missouri in Kansasu. Na 8. junija smo že ob treh zjutraj ustali, ker sem si hotel jaz nekaj pripraviti za, napot. Saj veste, da mora za tako stvar človek sam skrbeti, ker nihče drugi ne pozna svojega želodca tako, kot sam. Nalil sem si torej v precej trebušasto steklenico zdravil za po poti in sem postavil steklenico na omaro. Pa so me tako priganjali. k odhodu, da ko smo se odpeljali ob petih zjutraj iz Norwood lid., sem šel jaz brez mojih zdravil, če bi se bil še v Cleve- landu spomnil nanje, bi se bil vr nil, pa sem steklenico pogrešil šele v Indiani. Pa tudi tam sem že hotel obrniti avto in se peljati nazaj v Cleveland, pa mi ni žena pustila. , Prvi dan smo prišli v St. Louis in tam sem občutil prve bolečine v- želodcu. Pa vse stokanje ni nič pomagalo in udati sem se moral v božjo voljo in potrpeti. Tolažil sem se, da bomo gotovo kmalu prišli do naših ljudi in pri teh se bo že kaj dobilo. Huda je bila drugi dan, ko smo jo mahnili na, Kansas City, 255 milj da-] leč. Trn jeva je bila pot zame tisti dan in venomer sem vzdihoval: "Oj blaženi Cleveland in pa tista moja steklenica, ki na omari stoji in ga ni človeka, da bi se je usmilil!" Od Kansas City smo se peljali še do Mulberry, 185 milj, in tam sem šele dobil okrepčilo, ko smo se ustavili v prijazni Lekšetovi hiši. Tam sem dobil šele pravo podporo, ker g. Lekše se razume na take stvari in v par minutah je bila miza polna dobrot. Ob prijateljskih pomenkih in v dobri volji nam je potekel večer. Drugi dan smo obiskali družino žnidaršič, ki nam je tudi imenitno postregla. Od tam smo se odpeljali v Arma k družini Malnaršič. Tudi tam so nam jako prijazno postregli. Obiskali smo tudi Načeta na hribu, ki je ravno novo hišo pokrival,' (sj;ara mu je bila pogorela). Mož je bil vesel in korajžen, toda ni-smoi se mogli dolgo tam ustaviti, ker j_e bilo treba hiteti nazaj k Lekšetovim k večerji. Po večerji smo pridno zalivali in se spominjali prijateljev in znancev v veselih pogovorh. V četrtek po kosilu smo se odpeljali v Frontenac, kjer smo hoteli obiskati družino Matko-vič. Doma je bila pa samo hčerka in je povedala, da je odšla mama v Hot Springs radi zdravljenja. Potem smo se ustavili pri družini Paulin. Mr. Paulin nam je povedal, da ima sestro \ Clevelandu, Mrs. Bradač, ki ima pekarijo na. St. Clair Ave. in jo je pustil lepo pozdraviti Obiskali smo tudi prijazno družino Do-bravec. V petek smo se pa ustavili pri postrežljivi in vedno veseli družini Kurent. Ta dan smo šli tudi lovit ribe in smo imeli veliko zabavo z veliko ribo, ki je tehtala 75 funtov. Tri ure smo se trudili ž njo, predno smo jo dobili iz vode. V soboto je bilo pa treba vzeti slovo in posloviji smo se od prijaznih rojakov. Na tem mestu se jim kar najlepše zahvaljujemo za vso postrežbo in prijaz nost, ki so nam jo izkazali. Posebno se pa zahvaljujemo Lekšetovi družini, ki so nas hranili celp štiri dni brezplačno. Mr. Lekše in njegov zet sta šla z nami kakih 20 milj, da sta nam pokazala pot, potem smo jo pa sami rezali preko' Missouri in Illinois. Omeniti moram, da je zemlja v Kansasu zelo rodovitna, posebno za pšenico. Toda mnogo lepe zemlje je uničene, ker pobirajo premog z vrha in j» vse razkopano in razorano. V Missouri je slabša zemlja, le pšenice imajo dosti. V tem času je bila že zrela, medtem ko je bila v Ulinoisu še zelena. V Illinoisu je črna, rodovitna zemlja in vse je lepo obdelano. Pot je bila lepa in o polnoči smo prišli v La Salle. Spat smo šli v hotel, drugi dan smo pa obiskali družino Jeruc, družino Ur-banč, družino Baznik in še par drugih družin. Povsod smo bili prijazno sprejeti in imenitno po streženi, za kar jim izrekamo najlepšo zahvalo. V pondeljek smo jo odrinili proti Jolietu. Tam smo se ustavili pri zetu in pri Bučerjevi družini. Mr. in Mrs. Bučar sta prav vesela in pravi kranjski koreni'-ni. Tudi v Rockdale smo obiskali par družin. Povsod tožijo o slabih časih in brezdelju. Nekaj jih dela po dva ali tri dni v tednu, mnogo jih pa je, ki že dolgo niso prijeli za nobeno delo. V četrtek smo šli na Carbon Hill, kjer smo se.ustavili pri družini Skubic. Mrs. Skubic je kmalu vrgla nekaj čez ponev, da je zadišalo po vsej hiši, Mr. Skubic nam je pa grla močil z dobro medico. On ima namreč dosti čebel in mi je povedal, da je imel 3,000 funtov medu. Torej tam smo imeli šele medene tedne, radi katerih smo šli na pot. V petek smo jo odrinili iz Jolieta proti domu. Zvečer ob šestih smo bili že v Lorainu, O., kjer smo ' se ustavili pri družini Uršič. Prišli smo ravno prav, ker so ravno večerjali in smo kar prisedli. Mrs Uršič je bila skuhala fine štruk-' lje, katere smo žalili z dobrim ohajčanom. Hvala lepa! Joe Menart in družina, Norwood Road, Newburg, O. — Že več let newburski Slovenci kaj radi po-hitimo na božjo pot v Carey, O. Tudi letos nas namerava iti mnogo od tukaj. Letos bo še posebno pripravno, ker praznujemo Marijino vnebovzetje ravno na soboto. Rojaki, Slovenci! Združimo se letos v velikem številu ter pohi- timo k Mariji in ji potožimo svoje gorje! Če je bila kdaj prošnja potrebna, je gotovo letos. Ako otrok mater le prosi, je gotovo uslišan. Tudi mi bomo prosili nebeško Mater, da bi se razmere izboljšale, da se bi se mogli dostojno preživljati. Kdor hoče iti na bus, naj se zglasi pri meni do 31. julija, da se bo vedelo naročiti dovolj prostora. Upam, da se jih bo omenjenega dne dovolj priglasilo. Frank Gliha, 8919 St. Catherine Ave. — Vihar nad Krškim poljem. Podoba je, da letošnje nevihte, ki se vrste dan za dnem vsepovsod po deželi, nobenemu kraju ne bodo prizanesle. S strahom in skrbjo čitajo ljudje poročila v listih, s tihim upanjem v srcih jih spremljajo, kjer niso prizadeti: vsaj nam je prizanešeno! Prišla, je huda ura tudi nad Krško polje. Okrog desetih zvečer 26. junija je začelo liti kakor iz škafa, vodovje je drlo z bregov kakor hudi potoki. Vmes pa je tulil vihai*, strahovito besneč povsod tam, kjer se mu je kaj upiralo. Sem in tje pa je začela padati toča, ki je strašno pustošila zlasti okrog Rake. Vsa polja so popolnoma uničena, žito stolčeno v razore, fižol pokončan, sadeži stolčeni z drevja. Močno so prizadeti tudi vinogradi v fari Raka ter v bližnji okolici. — Ljudje na Raki so se sredi noči dvignili in kakor zmešani divjali po vasi, jokajoč nad posledicami strašne toče, ki jim je na mah ugonobila ves pridelek, vse in edino upanje v teh težkih dneh. — Možgani so mu izstopili. Nedavno je zmečkal Gozeju Jerneju pri trboveljskem premogo-kopu desno nogo nad gležnjem. Stisnili so ga vozički. Zadnje dni pa, se je ponesrečil Centrih Martin. Utrgal se je kamen in mu priletel v glavo, da so mu izstopili možgani. Prepeljali s"8 ga v bolnišnico. Pa ni upanja, da bi okreval. Oba ponesrečenca sta družinska očeta. — Grozna smrt pod vozom. Voznika Černec Joško in Lamat Ivan imata vsak svojega konja in vozita skupno les s Pohorja za lesnega industrijalca Ivana Žuraja v Slovenski Bistrici. Huda nesreča se je pripetila te dni proti večeru 32-etnemu vozniku Jošku Černecu. Ko sta voznika peljala poln voz tesale-ga lesa po strmem klancu v Gornjem Prebukovju proti Slovenski Bistrici navzdol, se je nesrečni černec vsedel na oje. Da bi ga ne tiščalo, je vzel še odejo, ki jo je imel za konje. Kljub svarilu tovariša, naj ne seda prav sedaj, ko je najbolj strmo, ga ni ubogal. Tovariš njegov, Lamat, je bil pri zavori zadaj. Med vožnjo se je zapletla konjska odeja med sprednja kolesa, ki so potegnila še voznika černeca med kolesa, tako da je šlo prednje ir zadnje kolo z vso težo čezenj Njegov tovariš pri zavori ni zapazil ntesreče prej, ko se je spod-taknil ob ponesrečenca. Seveda je takoj ustavil voz, »stopil k ponesrečencu, a bil je že mrtev. Kolesi sta ga popolnoma zmečkali. — Žrtev strele. Ko se je pripravljalo k nevihti, je strela ubi la vrtnarja Stariča, uslužbenega v Nastranovem mlinu v Radomljah. Ubilo ga je, ko se je vračal s ^hlapcem Sušnikom proti domu. Nesreča se je pripetila v bližini nekega kozolca, kakih sto metrov daleč od železniške proge pri Jaršah. Strela je udarila Stariča v glavo in desno sence tako, da mu je še lase ožgala. Ubilo ga je takoj. Hlapca Sušnika je vrglo na tla in ko se je zavedel, je pričel klicati svojega tovariša Stariča, ki pa ni imel nobenih znakov življenja več. Poklicani zdravnik dr. Kremžar iz Domžal-ni mogel ugotoviti drugega kakor smrt. Ponesrečeni Starič je doma iz Mrzle luže, občina Velika Loka na Dolenjskem, ter je bil rojen dne 21. septembra 1907. Bil je vesten uslužbenec ter je bil njegov gospodar zelo zadovoljen z njim. V Nastranovem mlinu v Radomljah je bil v službi nazadnje približno pol leta, a prej pa je služil štiri leta v gradu črnelo pri Dobu. Striča je zadela strela v trenutku, ko je, vračajoč se proti domu, jedel kruh; v njegovih ustih so namreč še našli ostanke kruha p r i zdravniškem ogledu. — Protislovenske demonstracije fašistov v Primorju. Trst, 30. junija. V nedeljo so priredili fašisti protislovnsko demonstracijo na Krasu v Sežani. Iz vsega tržaškega Krasa so zbrali slovenske otroke, odete v uniformo "Ballile," in "Piccole Ita-liane." Baje je bilo teh otrok 800. Demonstracija naj bi pokazala, kako so se slovenski otroci v osmih letih popolnoma naučili italijanščine. Ko bodo ti dečki vstopili v organizacijo ta-kozvanih "Avantgardistov," — tako pišejo tržaški listi — deklice pa v organizacijo "Giovanne Italiane," bodo po duhu in jeziku že popolnoma Italijani, in čez de set ali petnajst let kvečjemu pa bodo to italijanski očetje in itali janske matere, tako da o sloven sk?m jeziku in duhu ne bo več sledu. Manifestacija se je vršila v društveni dvorani v Sežani ob navzočnosti vseh civilnih in mi-ličnih oblasti in kraških županov, med katerimi je tudi dosti slovenskih renegatov. Vršila se je tudi javna telovadba in so slovenski otroci prisegli na fašizem. Imena slovenskih udeležencev se berejo v listih že popolnoma po-italijančena. Seveda se je poslala udanostna brzojavka Mus-soliniju. Kapitan Grazioli je v svojem govoru kajpada omenil kvarne agitatorje antiitalijan-stva, ki po njegovem mnenju še vedno delujejo v temi. Istega dne se je nahajal goriški prefekt Tiengo z velikim fašističnim spremstvom v Vipavi, kjer so v Hrovatinovi dvorani razdelili šolskim otrokom nagrade za njih napredek v italijanščini. Prefekt je svaril mladino pred krivimi pastirji. Mladina. je predstavljala italijansko igro in končala predstavo s fašistično himno. Istega dne je zbral znani Zla-toper slovenske vojne invalide v Tolminu, kjer so se delale invalidom velike obljube in se je poslala udanostna, izjava Mussoli • niju. — Požar je ugonobil domačiji pesestnika Turka in Zajška v Apačah. Gospodarja služita oba denar v Ameriki. — Dve novi železniški progi bo zgradila država v okolici Po-žarevca. — Naš uvoz in izvoz. Glede uvoza v Jugoslavijo sili Nemčija vedno bolj v ospredje in iz podriva zlasti Avstrijo. Glede izvoza iz Jugoslavije pa je še vedno Italija na prvem mestu in vsa protestna zborovanja nič ne izdajo. Vsakdo in tudi Italija kupi potrebščine pač tam, kjei so boljše in cenejše. — Na Vidov dan 28. junija je bila svečano otvorjena železniška proga Baker postaja — Baker luka, ki je izredne važnosti za jugoslovanski pomorski promet. — Začasna trgovinska pogod ba med Jugoslavijo in Madžarsko, ki je prenehala veljati dne 30. junija, bo začasno podaljšana za tri mesece. — Telefonski promet so otvo rili s 1. junijem med Bledom in vsemi centralami na Madžarskem in v Švici. — Požar je uničil hišo posestniku Matevžu Ferdinandu v Leg-nu pri Slovenjgradcu. — Gospodarsko poslopje je pogorelo v Strženici (Ponikva ob južni železnici) pri Zlateških. — Dva velika požara v Litiji. Dne 30. junija je divjala nad vasjo Kovk v občini št. Lambert huda nevihta ter je strela udarila v hišo Ivana Pavška, po domače pri Ahču. Hiša je do tal pogorela. Plat zvona je zvonilo iz cerkve na Savšeniku in sosedje so prihiteli reševat in gasit in se jim je po trudapolnem delu posrečilo rešiti gospodarska poslopja. Da so požar hitro loka-lizirali, se imajo predvsem zahvaliti dežju. Ponoči pa je izbruhnil požar v hiši Ivana Iv-ča, po domače pri Kretu, v vasi Leše nad Savo, istotako v občini Št. Lambert. Hiša, ki je bila s slamo krita, kakor tudi gospodarska poslopja so pogorela do tal. Požar je najprej opazil sosedov sin Anton Plank, ki je zbudil takoj celo vas in so ljudje takoj prihiteli gasit in reševat živino. Tudi s Save so opazili ljudje požar in prihiteli v Leše. Posrečilo se jim je požar pogasiti ter so s -tem rešili vso vas. Pivcu je poleg drugega pogorela vsa obleka in 3000 dinarjev v gotovini, živino pa so k sreči vso rešili, škoda pri slednjem znaša okrog 80.000 dinarjev. — Ogrob vrbe — žaluj ke. V Veržeju je umrl salezijanski gojenec Štefan Krč. — V Savi pri Zagrebu je utonil trgovec na Vrhniki g. Vladimir škrbec. -Pri težkem tovarniškem delu se je smrtno ponesrečil 50-letni Franc Klinar na Koroški Beli. — V Zgor. Kašlju pri Dev. M. v Polju je nagloma umrl 42-letni mizarski preddelavec Matija Vojska,. — Nagle smrti je umrl v Domžalah uslužbenec g. Janko Korbar. — Od srčne kapi zadeta je umrla v Celju 45-1 etna šivilja Josipina Mayerhermann. - V Lovi pri Radečah je utonil Zidar Alojzij iz Bistrice. — V Repnjah pri Vodicah je umrl g. Andrej Plečnik, gimn. profesor v pokoju. — V Ljubljani je umrla gdč. Mici Kanduč. — V Ljubljanski Splošni bolnišnici je umrl g. Netko Vidmar, trgovec v Stari vasi pri Ljutomeru. -Na kresni dan je podlegel kratki srčni bolezni posestnik Jože Kol-man iz Zapuž pri Radovljici. — V Ljubljani so pokopali vrtnarja g. Ant. Bajca. — V Mariboru je umrla 90 letna Rozalija Novak, ena najstarejših v mestu. V Ljubljani so pokopali go. Marijo Videmšek roj. Ramšak. - V ljubljanski bolnišnici je umrl Dorče Rovan, uradnik Trbovelj ske premogokopne družbe. — Beograd, 1. julija. Ameriški izseljenci, ki se mude v Beogradu, so bili danes sprejeti na dvoru v posebni avdijenci od Nj. Vel. kralja. Vladar se je podrobno zanimal za prilike, v katerih žive naši izseljenci, ter je z zanimanjem sledil pojasnilom, ki so mu jih dajali posamezni voditelji iz raznih ameriškh pokrajin. Opoldne je (bil na čast izseljencem prirejen banket, zvečer pa so odpotovali v Novi Sad. Na daljši turneji bodo posetili vse večje kraje v državi in se za par dni ustavili tudi na našem Primorju. G Grdina je rekel novinarjem med drugim: "Naš obisk v domovini in seznanitev z življenjem na deželi in v mestih sta pustila v nas najjačji vtis. Videli smo, s koliko ljubeznijo ljudje ljubijo državo in kako je naš rod zadovoljen. Mi smo tuji državljani, toda domovine ne moremo pozabiti. Jugoslavija je rešitev našega naroda.' To smo vedno govorili in bomo govorili še bolj kakor dozdaj. Mi smo navdušeni nad sprejemom v do mu Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je največji človek in vreden, da ga država slavi. Njega mi Amerikanci spoštujemo. On je (Dalio oa 3. »trtah. V volinjskem mestecu Row-nenn je umrl te dni skoraj 100 let star Žid. Po zdravniškem ogledu mrliča so obvestili rabin-ca in začeli pripravljati pogreb. Ko se je vršila običajna židovska kopelj, se je mrlič nenadoma zdramil in se dvignil. Ko se mu je posvetilo, kaj se je zgodilo, je vzel enemu navzočih palico iz rok in začel mlatiti vse vprek, kogar je dosegel. Pogrebci so bežali na vse strani. Ampak možak ni premislil, da bo kaj težko dobil po-grebce, kadar bo zares umrl. A V taki vročini je človek že itak sam nase jezen, pa se najdejo še ljudje, ki te dražijo, da bi nazadnje človek najrajši iz kože skočil. Tako sem dobil od Perdano-vega Rudita iz Ely, Minn, kartico z besedilom: "Vreme je tukaj lepo, po minnesotskih goščah vabljiva, senca, v mrzli vodici se ogledujejo gibčne postrvi za kakim ribičem, in iz hoste kli-četa moose in srnjak lovca na korajžo." A Neka firma v Chicagu je poslala te dni 1,000 ur budilk na Kitajsko. To je znamenje, da sa bo Kitajska kmalu zbudila. A Oče in sin sta bila v gostilni pri žumru. Prodala sta par volov na semnju gori pri sv. Roku in v takem slučaju se spodobi, da se ga spije polič ali dva in se prigrizne vogal kruha. Ko gresta iz gostilne, se na pragu nekdo zaleti v očeta. "Vidiš," pravi oče svojemu sinu, "nič ni bolj žalostno, kakor če ljudje pijejo čez mero, da niti ljudi več ne vidijo pred' seboj in se zaletujejo v človeka, kakor onale dva možakarja, ki sta se pravkar zadela vame!" "Toda oče," je dejal sin, "saj nista bila dva, ampak samo eden." A "Ali si že slišal, da se je razdrla poroka med Janezom Zablodo in Špelo Repnicd?" "Ni mogoče! Saj sta bila celih osem let zaročena in drugi mesec je imela biti poroka." "Ja, v osmih letih njiju zaroke je Špela venomer pridigala Janezu o varčnosti, kar si je vzel Janez jako k srcu in je na vse kriplje varčeval in stiskal. Pa. je oni dan Špela zvedela, da je Janez prihranil 217 parov strganih nogavic, da mu jih bo Špela takoj po poroki zakrpala. To se je pa zdelo Špeli preveč varčnosti in je razdrla zaroko."\ A V Ljubljani so imeli učitelji iz cele Slovenije sestanek. Zvečer je bil njim na čast prirejen banket in vršili so se govori. Nekdo je napravil učiteljem lep nagovor in na koncu vzkliknil: "Dolgo naj žive naši učitelji!" Eden izmed učiteljev pa vstane in vpraša: "S čim?" A Mož in žena se peljata v Evropo na obisk. Spotoma se moža z vso močjo loti morska bolezen in je mislil, da bo umrl. Pa reče svoji ženi: "Franca! če bom umrl, je za te vse preskrbljeno. Oporoka je shranjena na banki in vse boš dobila v najlepšem redu. Samo eno te prosim: po-koplji me v Evropi in me ne vlači nazaj v Ameriko, ker jaz še ene take vožnje ne bi več prestal." A Mala Marica je nagajala mami v kuhinji in ta jo je za kazen poslala v , spalnico, kjer naj se vsede v kotu na stol toliko časa, da jo bo poklicala. Marica nekaj časa sedi, pa pokliče mamo: "Mama!" "Kaj ki rada?" "Ali smem iti s stola?" "Ne!" "Saj sem samo radi tega vprašala, ker sedim na vašem novem klobuku." VESTI IZ DOMdVINE Roger Frothingham: PET TISOČ MILJ V SEVERNIH VODAH (NadaHevani* (t 2. *trann velik človek v očeh tujcev in velik v očeh rojakov." — Ogenj je pokončal poslopje Franceta Gregoriča v Okrogu pri št. Rupertu. — Strela je zažgala hišo posestnice Marije Dovnik v Visolah pri Slovenski Bistrici. — Požar je uničil gospodarsko poslopje bratov Kersnik v Dobrenju pri Pesnici. — živa zgorela. V Sinji gorici, mali vasici pri Vrhniki, se je na praznik sv. Petra in Pavla Pripetila grozna nesreča. Šestnajstletna kmečka hči Valentina Gregorka je za domače otroke kuhala zajutrk na špiritnem grelcu. Dvignila pa je posodo tako nerodno, da se ji je špirit polil po vsem telesu in da se je v trenotku mlada Valentina spremenila v živo, gorečo bakljo. Komaj, komaj si je Valentina pogasila plamen na telesu, pa vendar je dobila tako grozne opekline, da jo je moral ljubljanski reševalni avto prepeljati v bolnišnico, kjer je popoldne umrla. — Peklenska vožnja. V železniški radio-postaji v Derventi sta te dni zvečer delala med drugimi tudi delavca Karol Račič in Filip Majič. Med njima je prišlo do prepira, ki je končal s pretepom, tekom katerega je . Majič Potegnil revolver in ustrelil na Račiča, zadevši ga v trebuh. Prišel je zdravnik, ki je ugotovil, da je potrebna takojšnja operacija. Račiča so naložili na avtomobil, ki naj bi ga prepeljal v Bosanski Brod. šofer je vozil z največjo brzino, da bi čimpreje dospel v bolnišnico. Ko pa je Prišel do bolnišnice, je opazil, da je Račič že mrtev. Ni mu prestajalo drugega, kakor da se z mrličem vrne v -Dervento.. V tem pa je že nastopil mrak. Ko j® avtomobil zavozil iz razsvet J,]enega mesta na temno ravan, Se Je šoferja radi bližine mrliča Polastila neka groza in je radi tega ae bolj povečal brzino avtomobila. Nasproti mu je privozil Voz, na katerem je sedel kmet. Na nekem ovinku se je avtomobil z vso silo zaletel v kmečki voz ter ga popolnoma razbil. V luči reflektorjev je šofer med ruševinami voza opazil mrtvega kmeta. šoferja se je polastila še večja groza in odločil se je, da še drugega mrliča naloži na avto. Nato je obrnil nazaj proti mesta in pripeljal v bolnišnico mesto enega ranjenca dva mrtveca. —- Mirna na Dolenjskem. Pred Par dnevi si je zlomil nogo, ko je Padel s konja in ga je brcnil, posestnikov sin Anton Grden, star 22 let. Zdravi se v Kandiji. — Strela je udarila v hišo posestnika Alojza Koleša iz Migalske gore. Vse je do tal pogorelo; Prav nič niso mogli rešiti, komaj golo življenje. — V Polhovem Gradcu je umr- 29. junija Marija Štrukelj, rojena Zobec, mati tamošnjega ^upnika, v 90. letu starosti. -o- MOč Oči V prvem tednu meseca maja je zapustila U. S. obrežna straž-na ladja Northland San Francisco in odplula na svoje vsakoletno šestmesečno potovanje v severno vodovje. Kakšen poklic ima ta ladja? Ona je obenem policija, zdravnik, zobozdravnik, bolnica, pismonoša, tovorna ladja. Išče izgubljene ladje na kite, butlegerje, ponesrečene zrakoplovce, u b e g 1 e zločince in opravlja sploh vsako delo, ki ga mora opravljati obrežna stražna ladja v službi Strica Sama. Ladja mora obiskati vse naselbine v severnih vodah, katerih prebivalstvo spada pod Zed. države in jim prinese živeža, obleke, in zdravil. Zato pa tudi prebivalstvo tako nestrpno čaka pomladi, da se more ladja preriti k njim skozi ledovje. Na 9. maja smo pristali v Seattle, ker smo vzeli vso pošto, ki se je nabrala skozi zimo za Nome v Alaski in za druge se verne kraje. Pluti skozi zasnežene pokrajine v Beringovem morju ni nobena šala. Vedno je nevarnost, da se kak kos ledu, ki se je odtrgal od velikega ledenika, zadene v vijak in ga zlomi, In potem so vremenske izpre-membe: mrzel veter potegne in kmalu, zmrzne morje okrog ladje in jo priklene v led, da se ne more ganiti. Mesto Nome ne kaže več tiste glorije, ki jo je kazalo v času, ko je tukaj mrgolelo iskalcev zlata. Vendar je teh tisoč prebivalcev, ki jih mesto danes šteje, jako prijaznih in zadovoljnih, še vedno se bavi-jo z iskanjem zlata po bližnjih hribih. Vsak trgovec, uslužbenec ali voznik avtomobila ima v hribih svoj prostor, kjer ob vsakem prostem času koplje in išče zlate žile. V Nome sta pričela zdravnik in zobozdravnik svoje delo in sta imela v treh mesecih 3,670 slučajev zdravljenja, večinoma domačinov. Vsakojake bolezni je bilo treba zdraviti: izre-zanje bezgavk, cepljenje koz, revmatizem in drugo. Zobozdravnik je pronašel, da so zobje starejših izjemoma v dobrem stanju, medtem ko ima mlajša generacija jako slabe zobe. Vzrok to, ker mlajši ljudje jedo več slaščic in novodobno hrano, medtem ko se starejši pristala, že jo je obkrožilo ne-številno domačinov v svojih malih čolničkih iz živalske kože, mlado in staro, vsak s svojo nadlogo. Otok Sv. Lovrenca leži kakih 40 milj oddaljen od obrežja Sibirije in znanstveniki trdijo, da je bil ta otok nekak prag za prehod narodov iz Azije na severno ameriško celino. Otočani so potomci sibirskih čukisev, s katerimi še sedaj stalno občujejo, kljub strogi prepovedi od strani Sovjetske vlade. Domačinke na otoku so jako spretne pri devanju tulnjev iz kože. Domačini se povečini preživljajo s tem, da prodajajo kože lisic in čekane tulnjev v Seattle. Pečajo se tudi z rejo severnih jelenov in so v tem pripoznani kot najbolj izkušeni med vsemi severnimi prebivalci. Dasi imajo še vedno razne neumne vraže, vendar so drugače jako gostoljubni in prijazni ljudje. Kako čudne, barbarske navade imajo, kaže sledeče: Ako kaka žena porodi dvojčke, domačini trdno verujejo, da sta imela dvojčka dva očeta, torej je bil eden izmed njih izven zakonske vezi. Zato pa v vsakem takem slučaju dvojčkov eden kmalu po porodu izgine, navadno deklica, če je bila ena izmed dvojčkov deklica. Kam izgine tak otrok, se nikdar ne izve in tudi nihče ne vpraša po tem. To je posebno zagonetno vsled tega ,ker tamošnji domačini svojih mrtvih nikdar ne pokopljejo, ampak jih polože, truplo zaprto v močnem zaboju, kar na vrh zemlje na posebnem prostoru, ki služi za vaško pokopališče. Prebivalstvo si kaj rado svoje obraze tetovira, zlasti omo-žene ženske, ki si tetovirajo lice, brado in roke. Domačini so jako drzni in neustrašeni veslači. Cele dru-žipe se podajo vsako leto v svojih čolničkih iz kože 90 milj daleč do Nome v mesecu juliju. Belega človeka kar groza strese, če pomisli, da si upajo domačini v svojih lahkih in nezanesljivih čolničkih na razburkano morje. Domačinom je pa to prava igrača. In tako vrši Stric Sam vsako leto službo Samaritana med domačini severnih voda, jih zdravi, oblači in hrani. Proti VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA ljudje držijo še starega reda in jeseni se ladja zopet vrne iz se- ne poznajo slaščic, ki kvarijo zobe. Od tam je bila naša prihodnja postaja Gambell, na otoku Sv. Lovrenca. Komaj je ladja vera, predno prepeže vode led in sneg, kar zapre severne kraje do pomladi pred civilizacijo in njenimi dobrinTi in slabimi lastnostmi. -0- A. P. ROGGERS: ZADNJI SVOJEGA PLEMENA Gotovo mora imeti čudesi ob-Ikri v svojih žilah, niso več čisti V St. Louisu, Mo., je udri v ^estavrant npk lopov, zahtevali od lastnika denar. Temu se •te zdel ropar kot kak napadajoč lev in se je spomnil, da se leva prepodi s tem, če se mu Pogumno zre v oči. Zato poskusi to sredstvo tudi pri tem r°Parju: upre svoje oko v ro-farja in mu zre ostro in neustrašno v oko, ne da bi dvig-roke kvišku, kot mu je ban-^it zapqvedal. In glej čuda: Par trenutkov je stal ropar kot Prikovan na mestu, potem pa je sPustil samokres iz roke, se obr-nil in zbežal1 skozi vrata na uli-c°. kot bi gorelo za njim. ——__o- ČUDNA OBSODBA „ Blizu Morgantowna, N. C., je sestletni dečko Charles White-ner položil na tračnice kamele, vsled^ česar je skočil s tira ^•lezniski'voz in so bile pri tem |ri osebe ranjene. Sodnik, |)rcd katerega so fanta pripekali, je odločil, da se fantu izvejo bezgavke. PPPI '"I čutek človek, ki ve, da je zadnji svojega plemena in ki ima gotovost, da bo ž njegovo smrtjo izginil s sveta zadnji sled o njegovem plemenu. Toda to se ,še danes dogaja.. Ni še .dolgo tega, ko je umrl zadnji Tasmanijec, Truganinl, ki je odšel v visoki starosti v večna lovišča svojih očetov, iii njegova podoba je danes upodobljena v bronu ter shranjena v muzeju v Launces-tonu. V Novozelandiji živi danes človek, ki je zadnji svojega plemena. To je Tami Solomon, zadnji plemena Morioris, prvotnega praplemena te dežele, ki je živelo tukaj že davno prej, preden so pod vzeli Maorci svoja potovanja, tekom katerih so dospeli na Novo Zelandijo ter jo osvojili. Leta 1836 je bilo v deželi še dvatisoč ljudi tega plemena; dvajset let pozneje se je njih število skrčilo že na 212, zdaj pa je živ samo še en Mariori na svetu. Ta živi na nekem otoku skupine Chatam otočja ter je poročen z maorsko ženo. Stanuje v prijetni in lični hišici ter je obdan s celim krdelom malih Solomonov. Ker pa imajo njegovi potomci po materi maorsko Moriori, zato ne morejo več ploditi njegove rase. Tako se torej končuje s,Tami-jem eno izmed poglavij svetovne zgodovine. Toda vloga, katero ta človek igra, mu ne gre do srca in si iz pje prav ničesar ne stori, človek bi si morda predstavljal tega moža, lri je zadnji svojega plemena, kot pobitega in žalostnega človeka, ki hodi okoli po-vešene glave, toda temu ni tako. Tami Solomon je dobrodušen, debeluha,st človek, ki tehta skoro dvesto funtov, je neprestano veselo razpoložen in se smeje tako prisrčno in gromko, da se hiša trese. Ko je prišel pred 750 leti deželo prvi Maoiri, in sicer po imenu Toi, so bili Mariori go spodarji in vladarji dežele. Toda stvar se je kmalu izpremenila maorski vsiljivci, katerih je pri hajaio vedno več v deželo, so pri čeli izpodrivati domačine ter ji najprej potisnili na južni del oto ka, odtam pa končno ?ia Chatam otočje. Kronike poročajo, da ko so dospeli prvi' kitolovci do Cha tam qtočja, sto Mariori kmalu podlegli izkušnjavam civilizaci je: svoje pridelke in lovske tro "Zdaj bo počilo!" se je s čudno radostjo zavedel Tine. "Zdaj bo pokazal name. O, če bi le pokazal!" je spet zašepetal V divjem valovanju čuvstev. "Tiste čevlje je moral nekdo slučajno nekje najti in obuti. In potem je bila kuhinja prazna in jih je vrgel nazaj. Niti tega niste premislili, da bi preiskali, kdo je bil tiste'dni kaj pri Mohorjevih. Če ste že preiskavali, kje je bil tisti čas Martin Božič, in priče trde, da je bil v hlevu na podstrešju. In če je bil v hlevu, prav, potem on ni umoril. Toda če Martin Božič ni storilec, se to še ne pravi, da je obtoženec." Njegov prodirni pogled se je zapičil v Tineta, ki ga je sprele-tavala bledica in rdečica. Ta pogled se je Tinetu zdel kakor obsodba: "Ti sam si! Sedi na zatožno klop!" Premeknil se je na stolu ter stegnil roko predse, ka kor da se lovi. "Če bi me obtožil, če bi me obtožil vsaj na glas!" mu je šlo po možganih. "Saj sam se ne bom, sam nimam poguma." "Rekel sem že, da storilec ni nameraval umoriti, zato tudi nedolžnega ne sodite preko namere pravega storilca. Ta nedolžni naj bi torej delal več pokore kakor pravi zlpčinec! Vendar je prav, da se. gospodom porotni kom stavi vprašanje na uboj. Zato prav, da damo Bogu časa, da privede pravega storilca sem tu pred nas, da bi enkrat ne dajali vsi skupaj odgovora za krivično sodbo! Pilat jo je izvršil, Pilat nesrečnež!" Porotniki so se podali v posvetovalnico ter se razgovarjali: "To ti je prefriganec! Zdaj bi rad še psa in čevlje utajil!" se je oglasil trgovski potnik Mlakar. "In kako je pripravil vse! Taki značaji so človeški družbi nevarni. Tri dni utegne hoditi s teboj kot prijatelj, nazadnje te umori !"■ "Ej, zmerom je ženska vmes. ?a ji tudi ni nič reči. Zdaj je nekam bolehna, ampak ženska pa je morala biti, kakor se spodobi. In kako se je zagnala zanj!" se je smehljal vsevedno mizar Bra-čun. To ni tako enostavno!" je rekel mežnar Lipar. "To ni tako enostavno! Tu se prava resnica skriva in je sam ne najdeš." Ne najdeš! Beri zdaj časo pise, kaj vse takle človek premi sli, preden kaj stori. Pa mu nazadnje spodleti malenkost. Ali ni oni hišne zadušil opoldne sredi mesta v hotelu, in še okno odprl, da bi se ne slišal krik po hi-? Pa je pustil rokavico na tleh. Nikoli ni pomislil na rokavico! Tak majhen sled, prav pravi državni pravdnik, je spla-šena kobila!" je razlagal in majal okoli sebe ves razburjen iz-vošček Seršen. "Kobila! Ni mislil, da se žival splaši pred krvjo." "Pomislite," je pristopil Trav-' nar, kmet iz hribov, 'pomislite, da nimamo opraviti s človekom iž mesta. Ta človek ni nikoli študiral. Če je že udaril, je udaril v jezi, brez namena umoriti. Ali veste, kaj je treba kmečkemu človeku, da koga umori ? Drznosti in pijanosti. Ta pa ni bil ne pijan, in tudi nikoli ne drzen!" "Usmiljen je bil, celo psa je obvezal, je povedala priča!" se je pridružil kmet Leskovec. Priča Franca, seveda! Ali razumete, vi, oča, kaj o psihologiji? Nič. To je treba psiholo-gično razumeti. To se pravi, iz duše razlagati, če je to drznost-Drznost pride le iz takega zakrk-neža, kokor iz vulkana. Naenkrat! Jaz vem, to so taki značaji, enkrat, ga zadeneš, pa ti čez leta vrne. Ko ga tista jeza pregrize!" se je razvnemal suhi krojač. Motna tiha voda!" je kimal predsednik porote, debeli mesar Lapornik iz predmestja. "Da se najde na kmetih, v hribih tak značaj!" ; 1 "Jaz mislim, da se ne najde!" je ugovarjal sivolasi očanec Mr-var. "vi mislite, da je vse tako vajeno krvi, kakor mesarji! še zajca ne zakolje brez strahu!" "In v vojski ste kmetje še najbolj divjali!" je dejal invalid, trafikant Globočnik. "Ko so nam dali piti ruma!" je dejal kmet Bregar. "Ali nismo rekli: pijani!" "Navsezadnje boste rekli, da kmet sploh tega ni storil, kako iPa. V avtomobilu se je pripeljal nekdo in umoril Kosmača. Kar v avtomobilu!" se je razjezil šofer Tršar. "Jaz sem ga vozil ! čudim se, zakaj toliko ugibanja? Ali niste videli občinstva? Javno menje je zoper njega. Sam predsednik senata se je izdal. Ali niste opazili, kako se je lovil? Da je najbrž uboj. Vsa javnost se nam bo smejala in časopisi se bodo spet enkrat obregnili ob poroto. Da zločince izpuščamo! Ni čuda, če zločinci že računajo na neumne porotni-ike! Jaz vem, kako je bilo. Glasoval bom za umor!" "Odglasujemo!" je dejal mesar Lapornik. Cerkovnik Lipar pa je ves nervozen zapisal na en listek : da, na drugi: ne, ter oba vtaknil v žep. Nato je taval po sobi od okna do okna ter si brisal pot s čela. "To ni tako enostavno, to ni tako enostavno. Prave resnice sam človek nikoli ne najde." "še vi, Lipar," je dejal predsednik, "glasujte!" "še jaz!' se je zdrznil kakor v sanjah. In je zamižal ter segel v žep. "Naj bo kakor bo!" Pogledal je liste: Da, je bral na-glas. "Osem: da, štirje: ne," je dejal mrzlo predsednik. "Odgovor na drugo vprašanje odpade." Lipar je pograbil še ostali listek v žepu ter zastrmel vanj. "Torej z mojim glasom, obsojen na smrt!" 39. Klančar se je gnal v temi že izven mesta proti domu. V nepopisni srčni muki in stiski je od-letaval po razdrapani cesti ter ponavljal sam pri sebi: "Lagala, lagala, lagala!" Parkrat ga je obšla izkiišnja-va,, da bi odvezal pas-. Ko je,moral mimo visokega drevesa, se je s silo zagnal na nasprotno stran ceste. "Jaz moram storiti, kar moram!" je živel strašen sklep v njegpvi duši. "Potem naj se zgodi, kar se zgodi!" Zagledal je pred seboj luč -na cesti in zaslišal ropot voza. Naglo se je umeknil in čul znane glasove. "Povsod jo vidim!" se je stre ga za žganje in druge pridobitve in blagoslove "civilizacije." Poslej so šli stopnjevaje svojemu pripadu nasproti. Kar jih niso pomorile bolezni, so pa do-1 sel, kajti v medli svetlobi se mu polnili novi zavojevalci dežele, ki je zdelo, da je zazrl obraz svoje so prirejali ob svojih slavnostih žene. pojedine, tekom katerih so prišli kot pečenka Mariori na njihove mize. Tami Solomon je kot zadnji svojega plemena velika posebnost. Ko j e nedavno obiskal dru gi sin angleškega kralja, vojvoda iz Yorka,, Novo Zelandijo, mu je bil poleg maorskih poglavarjev predstavljen tudi Tami Solomon, ?adnji preživeli človek svo- jega plemena, ki je od pamtive-feje so radovoljno zamenjavali'ka gospodarilo deželi. . . "In župnik je zraven in Blaž!" „je spoznal. Kakor da ga je nekaj vrglo pred voz, je voščil dober večer. "Ti, Klančar?' se je začudi župnik. "Ali je že obsojen," je krikni la žena, "da si tako bled?" "Mislim, da je!" je dejal trdo Klančar. "Saj so mu vse dokazali." "Ali je kaj priznal?" je vprašal Blaž. "Ta ne bo ničesar priznal!" "Potem je v redu," je rekel Blaž. "Le poženimo, da ne bo prepozno! Z nami pojdi! Ma-tijec je nedolžen!" "Nemogoče!" se je tresel začudeni Klančar od strašnega boja, ki mu je divjal po udih. "če ga ta ni, potem sem ga jaz!" "Kako govoriš?" je skočila žena z voza k njemu. "Kakšen si, ves prepad en? Ali bledeš? Mi pa vemo, da je nedolžen! Pričat gremo!" "Prisedi!" je dejal župnik. Klančar je šele sedaj zapazil otroka na vozu. Oba sta dremala in si zaspano mencala oči. . . župnik jima je gladil lase ter ju miril: Saj ni nič, saj ni nič! Le nič se ne bojta, prav nič!" Klančar je mukoma prisedel. Sam ni vedel, kaj mu je, nazadnje mu je šinila ostra misel v možgane. "Tako, zdaj vem: ona bi ga rada rešila v zadnjem hipu." In je skočil z voza brez besede in se ni oziral na klice, ki jih je slišal za seboj. "Ona bi ga rada rešila!' mu je šlo po možganih. Porotniki so sedali na svoja mesta. Smrtna tišina je zavladala po dvorani. Mesar Lapornik je držal v roki bel list ter si z levico v zadregi privihoval brke: "Mh!" si je odkašljal. "Popotniki so potrdili, da je obtoženec kriv umora sorodnika z osftiimi glasovi proti štirim!" Franca se je v prvem hipu sključila, kakor da jo je zadel neviden udarec preko glave. "Lažniki! Rablji! Krivični-ki!" je ponovila polglasno ter vsa usmiljena ter drhteča od bolečine poiskala Matijčevo roko, ki je ležala čudno mrtva na klopi. Matijec je sedel, kakor da ne razume in da se' ne tiče njega. Le ko se je Franca doteknila njegove roke, se je stresel, pogledal s toplo hvaležnostpo na Franco ob sebi, nato pa se je sklonil, pograbil Franco za obe roki ter jih vroče poj ubil. Dvorana je bila zavalovila, ko daje kdo vrgel vročega olja med občinstvo. Starikava ženska v prvi klopi je začela od krčevitega živčnega napada na glas kričati nerazumljive besede. Predsednik senata je zahteval mir in divje zvonil, žensko so pograbile močne roke ter jo izvlekle iz klopi, babnica je mahala okoli sebe ter prhala sline od besno-sti in kričanja: /"Obesiti! Obesiti!" Franca pa je stala vštric Ma-tijca. Bled on, bleda ona, trepetajoča po vsem telesu. Stala sta nema, vdana, v čudno usodo, stala ona na levici, on na desnici. Kakor pri poroki. Tineta je ta prizor vsega pretresel. Z vso silo je tiščal sence, da mu jih ne raznese strašni pritisk krvi, in zdelo se mu je, da mu zastaja kri v žilah: "človeka moriš! Dva človeka moriš!" In pred očmi mu je oživel tisti galšiki kmet, ki je še obešen napravil tri korake v zraku* in njegov spačeni obraz je zadobil izraz in poteze Matijčeve. "Po nedolžnem bo visel!" mu je ldju-valo v sencih kakor ostro kladvi-ce ter mu krčilo srce v čudnem blaznem strahu. "Zaradi mene bo visel!" Hotel je vstati, stopiti naprej, nekaj reči, toda v njem ni bilo nobene moči. Obsedel je kakor brezčuten ter strmel predse. Videl je, da se je senat podal v posvetovalnico. Preteklo je par hipov. V dvorani je nastalo žubore-nje. Nenavadno, ki je vedno bolj naraščalo. Pazniki na vratih so postali pozorni. Iz sobe za priče so se začuli vznemirjeni glasovi, ki jih je prevpil glas sodnega sluge: "Ne morete! Zdaj ne morete!" Ljudje so zapazili, da tišči nazaj starega župnika, ki sili v dvorano. "Tak pustite nas, pustite nas I Važno! Važno!" Sluga se je zmeden umeknil od vrat. Z naglimi koraki, brisoč si pot s čela, je pristopical župnik v dvorano med priče. Ogledal se je v zadregi in za kratek hipec postal pred Tinetom. Tine se je zdrzni. Kakor neznana veselost ga je obšla, še ne-doživljeni občutek olajšanja ob spoznanju, ki mu je švignilo skozi misli. Vendar je za hip preletela njegov obraz divja groza, kakor da se je nekaj utrgalo v njem. Vzpel se je sunkoma v vsej svoji visokosti in kakor iz groba zavpil svinčeno in trpko: "Ne Matijec! Jaz sem udaril Kosmača!" Vse se je zgodilo z bliskovito naglostjo. Stopil je naglo pred Matij ca ter padel kakor blazen na kolena: "Matijec, odpusti — jaz sem In uprl je svoj pogled v Franco in nadaljeval s strastno, divjo samoobtožbo: "Ne samo Kosmača! Franceta tudi! Oba! Gospodje porotniki, oba! Mene sodite, ta je nedolžen !" Vzpel se je pred občinstvom v neizmernem duševnem naporu in kot brez pamet j mu je šel pogled po dvorani. "Sodite me! Sodite me!" Kot da so se mu razvezali vsi udje ter je padlo z njega brezmejno breme, čutil je do bolečin sladko olajšanje v duši. Nič več ni vedel, da stoji. Tudi dvorana ni bila več dvorana. Ves la-hak je čutil, da plava, da ga neznana sila, ki mu je objela srce, žene kvišku v omotično višavo. (Dalje prihodnjič). DNEVNEVESTI V republiki Argentini je zbruhnila kuga Mendonzza, Argentina, 20. julija. Šole, gledališča in drugi javni prostori so bili zaprti ,v Mendozzi, zapadni provinci republike Argentine, kjer je zbruhnila epidemična kuga, ki je bila zanešena sem iz province Sari Juan. Oblasti so ukrenile vse potrebne korake, da se nevarna morilka človeštva zatre. Nov premogarski Štrajk v Pennsylvania Scranton, Penna., 20. julija. Delegati, ki zastopajo kakih 20,-000 u n i j s k i h premogarjev v okrajih trdega premoga, ki so last Pittston Coal družbe, so se zbrali, da glasujejo glede štraj-ka. Kompanija pravi, da bo morala znižati plačo. Odličen bolgarski politi- kar ustreljen Sofia, 20. julija. Nikolaj Ru-svo, poznani bolgarski politikar liberalne stranke, je bil danes ustreljen od nepoznanih napadalcev, ko je sedel s svojo družino na vrtu svojega posestva. Napadalci so pobegnili. Papežu isovražen časopis je bil uničen Rim, 20. julija. Laška vlada je zaplenila časopis "Proč z Vatikanom." Obenem so bili aretirani štirje uredniki. Glavni urednik je bil neki Emilio Senti-nelli, katerega so pred kratkim vrgli iz fašistovske stranke. * Cene živilom so se znižala za 9 procentov v enem letu. * Strela je ubila tri osebe v Piedmont, Alabama. MALI OGLASI Izdeluje obleke Slovenska šivilja se priporoča Slovenkam za izdelavo dobrih oblek po najnižji ceni. 6026 St. Clair Ave., suite No. 2. (172) OGLEJTE SI novo otvorjeni dom,, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. Stanley WHEM DOC NAMED HIM \ pR.ESCRtPTJOrt" HE KNEW HE ; COULDNT BE/ . filled ? J RegtRtered U. S. Patent Office > * \ ^ HENRIK SIENKIEWICZ POTOP lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (N»d»hevanle) A medtem je gospod Vojnilo-vič pritisnil s konjem. "Na stran, gospod Babinič!" je zakričal. "Na stran, gospod Vojnilo-viČ!" je zakričal gospod Andrej in udaril z ročajem svoje sablje Vojnilovičevega konja s tako veliko silo, da se je konj zazibal na nogah, kakor da ga je udarila krogla, in se je zaril z nosnicami v zemljo. Tedaj je nastal med viteštvom strašanski hrup, a gospod Gosi-evski se je preril naprej in rekel: "Molčite, gospodje! Milosti-vi knez, v svoji hetmanski oblasti izjavljam, da ima gospod Babinič pravico do ujetnika, in kdor ga hoče dobiti iz tatarskih rok, mora dati zanj zmagovalcu poroštvo." Knez Mihael je premagal svojo razburjenost, se pomiril in rekel: "Govori, gospod Kmitic, kaj hočeš?" "Da izpolni pogoje, preden bo oproščen jetništva." "To ti izpolni tudi potem. "Ni mogoče! Ne verjamem!" "Tedaj prisežem jaz zanj pri najsvetejši Materi, katero priznavam, in pri viteški besedi, da se ti zpolni vse. V nasprotnem slučaju lahko zahtevaš zadoščenje od moje časti in me poiščeš na mojem posestvu." "Zadostuje mi!" je rekel gospod Kmitic. "Naj gre gospod Gnoinski za zakladnika, ker sicer se bodo Tatarji upirali. Jaz pristanem na besedo." "Hvala ti, gospod vitez!" je dejal knez stotnik. "Ne boj se tudi, da bo takoj dobil svobodo, ker ga oddam po pravu gospodu hetmanu in ostane jetnik do kraljeve razsodbe." Tako se tudi zgodi," je rekel hetman. Vojniloviču je ukazal za jahati drugega konja, ker oni je jed-va dihal, in ga poslal z gospodom Gnoinskim vred po kneza. Toda zadeva se ni odigrala tako lahko. Jetnika je bilo treba vzeti s silo, ker se je sam Hasan bej grozno upiral; šele navzočnosti gospoda Gnoinskega in dogovorjeni odkup sto tisoč tolarjev sta ga pomirila. Tako se je knez Boguslav nahajal že zvečer v šotorih gospoda Gosievskega. Negovali so ga tam skrbno, dva ranocelnika ga nista zapustila niti za hip in olja sta bila porok za njegovo življenje, ker rana, zadana s koncem sablje, ni bila preveč težka. Gospod Volodijovski ni mogel odpustiti Kmiticu, da je daroval življenje knezu, in se ga je iz užaljenosti ogibal ves dan, šele zvečer je sam gospod Andrej prišel v njegov šotor. "Boj se ran božjih!" je zakli-cal mali vitez, ko ga je zagledal. "Od vsakega bi bil prej pričakoval kakor od tebe,, da bo izpustil izdajalca živega." "Poslušaj me, Mihael, potem me pa sodi!" je odgovoril mračno Kmitic. "Imel sem ga že pod nogo in sem držal že ostrino na njegovem grlu, in vel, kaj mi je rekel ta izdajalec? To, da je dano povelje, da usmrte Olenko v Tavrogih, če on pogine. . . Kaj sem hotel storiti jaz, nesrečnež? Kupil sem njeno življenje za njegovo. Kaj sem hotel storiti — pri Kristovem križu — kaj sem hotel storiti?" Tu si je gospod Andrej začel puliti lase, a gospod Volodijovski se je za hip zamislil, potem pa rekel: "Razumem tvoj obup, a vendar, ti si, vidiš, izpustil izdajalca domovine, ki utegne v bodočnosti še mnogo škodovati ljudo-vladi. Res že, Andrej! Danes si si pridobil velikanskih zaslug, toda končno si javno korist posvetil svoji lastni." In kaj bi ti, kaj bi storil ti, če bi ti povedali, da drže nož na grlu gospodična Anice Borzobo-hate?" Volodijovski je začel grozno migati z brkicami. "Jaz se ti ne postavljam za zgled. Hm, kaj bi storil? Toda Skrzetuski, ki ima rimsko dušo, ta bi ga ne pustil živega, vendar'sem prepričan, da bi Bog ne dopustil, da bi se bila radi tega prelila nedolžna kri." "Naj se pokorim za to! Kaznuj me Bog, ne radi moje težke krivde, nego samo radi svojega usmiljenja. Ali sem mogel podpisati obsodbo tega goloba?" Tu si je Kmitic pokril oči. "Rešite me, angeli! Nikdar, nikdar!" Zgodilo se je!" je rekel Ve lodijovski. da je knezi odletel meč do konj Nato je gospod Andrej izvie kel iz nedrij papirje. "Glej, Mihael, to je, kar sem dobil. To je povelje Sakoviču. to vStem Radzivilovim oficirjem in švedskim poveljnikom. Uka zali so mu podpisati, dasi je komaj premikal roko. Knez stotnik je sam vse preskrbel. Glej, to je njena prostost, njena varnost. Za Boga, na vseh štirih hočem vsak dan ležati, bičati se dam, novo cerkev bom zidal, toda njenega življenja ne žrtvujem. Nimam rimske duše, do bro. Nisem Katon, kakor go spod Skrzetuski, dobro! Toda ne žrtvujem je, ne, pri sto strelah in naj me končno v peklu nataknejo na kol!" Kmitic ni dokončal, ker je pri skočil gospod Volodijovski, mu zamašil usta in zakričal s presunljivim glasom: "Ne budali, ker prikličeš na njo maščevanje božje! Bij se po prsjih, urno, urno!" In Kmitic se je začel tolči po prsih: "Mea culpa, mea culpa mea maxima culpa!" Naposled je ubogi vojak zatulil z glasnim po kom, ker ni vedel, kaj naj stori Volodijovski ga je pustil, da se je izjokal, ko pa se je umiril ga je vprašal: "Kaj pa nameravaš sedaj?' "Pojdem s krdelom, kamor so me poslali, če treba celo do Bir že. Naj se ljudje in konji odpo čijejo. Po poti bom še razlil kolikor bom mogel, krivoverske krvi." "In boš imel zasluge. Ne izgubi poguma! Andrej, Bog je milostljiv!" "Pojdem naravnost, kakor bi s srpom rezal. Prusko je vse od prto, morda se najde tu pa tam kaka mala posadka." Gospod Mihael je vzdihnil: "Ej, hdtel bi s teboj s takim veseljem, kakor v raj! Toda dr žati se moram povelja. Srečen si ti, ki vodiš dobrovoljce. Andrej, poslušaj, brat. . . če najdeš obe, skrbi tudi za ono, da se ji ne pripeti kaj hudega. . . Bog ve, morda mi je ona usojena." Po teh besedah je mali vitez objel Kmitica. XXVI. Ko sta se Olenka in Anuša rešili Tavrogov pod Braunovim varstvom, sta srečno dospeli k partiji gospoda mečnika, ki je bil takrat pri Olši, torej ne posebno daleč od Tavrogov. Ko je stari šlahčič zagledal obe zdravi, izpočetka ni hotel verjeti svojim lastnim očem, po-tem se je razjokal od samega veselja, potem pa ga je prevzelo tako bojno razpoloženje, ker ni bilo več zanj nobene nevarnosti. Naj bi nastopil sam Boguslav, da, celo sam švedski kralj z vso svojo silo, bi bil gospod mečnik pripravljen, braniti obe dekleti pred vsakim sovražnikom. "Prej poginem," je dejal, "kakor vama pade las z glave. Nisem več oni človek, ki ste ga poznali v Tavrogih, in mislim, da se bodo Švedje še dolgo spominjali Girlakola, Jasvojne in onega poraza, ki sem ga jim zadal pri samem Rosienju. Res je, da nas je izdajalski Sakovič napadel nepričakovano in nas razpršil, toda glejte, zopet imam nekaj sto sabelj na razpolago." Mečnikova partija je obstoja-a iz tristo mož kmetiške pehote in okoli pet sto jezdecev. V pe-loti je malokdo imel puško; večina je bila oborožena s kosami in vilami; konjenico pa je tvorila premožnejša šlahta, ki je zbežala s svojimi družinami v gozdove, in revnejša iz naselbin. Oborožena je bila bolje nego pehota, a zelo različno. Hmelovi drogi so služili mnogim za kopja, drugi so nosili bogato rodbinsko orožje, a po večini iz prejšnjega stoletja; konji različne krvi in kakovosti se niso podaja-i za eno vrsto. S tako vojsko je lahko mečnik ustavljal švedske poizvedovalne oddelke, lahko pobijal celo večje oddelke konjenice, čistil gozdove in vasi klatežev, katerih števjlne :olpe, sestavljene iz švedskih in pruskih vojnih begunov in domačih razbojnikov, so se pečale z ropanjem, toda kakega mesta ni mogel napasti. Pa tudi Švedje so se spametovali. Takoj po izbruhu vstaje so po vsej žmudži in Litvi pobili one, ki so bili nastanjeni po vaseh; sedaj pa so se oni, ki so se rešili, držali najraje zavaro vanih mest, iz katerih so se upali le na bližja podjetja. Tako se je zgodilo,, da so bila polja, gozdovi in vasice in manjša mesta v poljskih rokah, zato pa so vsa večja mesta držali š v ed j e in spoditi jih ni bilo mogoče. Mečnikova partija ni bila ena izmed najboljših; druge so mogle še manj opraviti. Na meji Inflantije so se upali vstaši res tako daleč, da so dvakrat oblegali Biržo, katera Se je morala drugič podati, toda ta začasni uspeh je izviral le odtod, ker je de la Gardie zbral iz obmejnih krajev vse vojske proti carski moči v obrambo Rige. Gospod mečnik je zavrgel misel, da se skrije v bialoveški pustinji, ker je bila pot do nje zelo oddaljena, med potjo pa je bilo mnogo znatnih mest, preskrbljenih z močnimi posadkami. "Gospod Bog je dal suho jesen," je govoril svojima dekletoma, "zato je tudi laže živeti pod milim nebom. Dam vama napraviti lep šotorček, dam vama žensko za postrežl^o in ostali bosta v taboru. Ni varnejšega zavetja v teh časih kakor v gozdih. Moji Bileviči so do tal po- dejal gospod mečnik. "To je iz-borna misel; tu ni nič za nas, a tam pa si utegnemo pridobiti žgani; na dvore prihajajo klate-1 večjih zaslug." ži, a često tudi švedske poizve-] dovalne čete. Kje najdeta lepše pribežališče, če ne pri meni, ki imam par sto sabelj na razpolago? Ko nastopi pozneje deževje, se bo že našla kaka koča v globokih stepah." Ta misel je zelo ugajala gospodični Borzobohati, ker je bi-o v partiji nekaj mladih Bilevi-čev, ljubkih vitezov, sicer se je pa neprenehoma govorilo, da bo prišel v te kraje Babinič. Tedaj je Anuša pričakovala, da izžene po svojem prihodu Švede, in potem. . . no, potem naj se zgodi, kar bo božja volja. Olenka je bila istega mnenja, da je še najbolj varno pri partiji, hotela je samo,- da se oddaljijo od Tavrogov, ker se je bala Sa-kovičevega maščevanja. "Pojdimo v Vodotke," je dejala, "tam bomo med svojimi, če tudi bi bili požgani, so pa še Mi-truni in vse graščine v okolici. Ni mogoče, da bi bil ves okraj izpremenjen v puščavo. Lavda nas bo v nevarnosti branila." "Hm, Lavdanci so odšli z Vo-lodijovskim," je nasprotoval tedaj mladi Jurij Bilevič. "Ostali so starci in otroci, sicer se pa znajo celo tamošnje žene braniti, če je sila. Puščave so tam tudi večje nego so tu; Domaševiči, lovci, ali pa okajeni Goščeviči nas popeljejo v Ro-?ovsko puščavo, kjer nas ne najde noben sovražnik." "Jaz pa utrdim tabor in vas spravim na varno, pptem pa bom napadal Švede in pobil one, ki se bodo upali v bližino puščav,' je Svet je bil sam po sebi moder, zato je vsem takoj ugajal. Zato je mečnik še istega dne poslal ped poveljstvom Jurija Bileviča pehoto, da bi pridiralapo gozdovih v smeri Krakinova; sam pa je s konjenico odšel dva dni pozneje. Prej pa je hotel dobiti še natančnejše novice, če niso odšli iz Kejdanov ali iz Rosienja, med katerima je moral potovati, kaki večji švedski oddelki. Šli so počasi in oprezno. Dekleti sta potovali v kmetiških vozovih, včasih pa sta jezdili in konja jima je preskrbel mečnik. Anuša je dobila od Jurija v dar lahko sabljico, ki si jo je takoj obesila na svileni trak. In s klobukom, poveznjenim spretno na glavo,-je jezdila ob praporu kakor kak ritmojster. Zabaval jo je pohod in v solncu se bliskajoče sablje in v noči prižgani ognji. Mladi oficirji in vojaki pa so jo občudovali, ona pa je streljala s svojimi očmi na vse strani, razpuščala v pohodu lase, da je imela priliko si jih po trikrat na dan spletati nad jas nimi studenci, ki so ji nadomeščali zrcalo, često je pravila, da bi rada videla bitko, da bi pokazala svoje junaštvo, v resnici pa si nikakor ni želela bitke; hotela si je le pridobiti srca mladih vejnikov, saj jih je pridobila že neizmerno število. (Dalje prihodnjič.) * Osem ljudi je zgorelo 1 Mount Pleasant, Mich., ko se j vnel petrolejni vrelec. V Monroe, La. so nedavno postavili spomenik psu, ki se je tako dobro izkazal v Byrdovi ekspediciji na južni tečaj. Kmalu potem so pa neznani zlikovci spomenik ukradli. Slika kaže odkritja spomenika, katerega se je udeležilo več tisoč otrok in so otroci imeli slavnostne govore. fM^nt-m ***** ED BOARD)N