Češkoslovaško šolstvo. (Dalje.) Za slaboumne učence se ustanavljajo pos možne šole in razredi. Za gluhoneme, slepe in telesno slabe so ustanovljeni posebni zavodi, kjer so tudi vedno šole za dotične otroke. Za take otrolke je sedaj sikupnoi 74 šol z 4351 učenci. Poleg teh sta v mestih 102 pomožna razreda. Ministrstvo prosvete je pripravilo načrt zakona, s katerim se irazmere tega šol« stva upravljajo trajno. V mestdh se ustanavljajo materbaske šole za otroke predšolske starosti od 3.—6. leta. Takih zavodov je 1584 z 99.134 otroci. Tudi ¦o tej panogi vzgoje je že izdelan načrt za» kona, glasom katerega bi nosile občine glavs ne izdatke za javne materinske šole. Narodne šole, t. j. osnovne in meščanslke z izjemo manjšinslkih šol, vzdržujejo posa= mezne dežele (province). Te plačujejo iz dr» žavno subvencijo učitelje, medtem ko izdatke za stvarne potrebe in šolska poslopja krijejo občine. Samo na Slovaškem izdržuje javnc šole država ali pa država podpira javne cer« kvene šole. Privatnih šol (samostanskih in dr.) je v ČSR malo. Srednjih šol so v ČSR dosedaj štiri tipi: •1. klasične gimnazije z latinščino od I. in gr^ ščino od V. razreda, 2. realne gimnazije z la» tinščino od I, in s francoščino ali angleščino od V. razreda, 3. reformne realne gimnazije z angleščino ali francoščino od II. z latinščino od V. dn z nadaljnim modernim jeziikom (an= gleščino, italijanščino ali kakim slovanskim jezikom) od VII. razreda, 4. realke z pmičeva* njem tehnične smeri in s francoščino ali an» gleščino od II. razreda. Tc šole Irajajo osem let, rea&e imajo 7 razredov, imajo pa biti podaljšane v osemrazredne. Reforma srednjih šol je bila deloma iz* vedena 1. 1927. z novimi učnimi osnovami, ki so ustvarile skupno štiriletno podlago ;za klasične in realne gimnazije s tem, da je bil v 'kJasičnih gimnazijah začetek poučevanja gr* ščine in v realnih gimnazijah začetek pouoe= vanja francoščine ali angleščine preložen do V. razreda. Ker imajo tudd realke z reiormTri* mi realnimi gimnazijami enako štiriletno pod= lago, je akcija izenačenja znatno napredovala, kaj.ti tu stoje proti sebi dve dvojici srednje* šolskih tipov: a) humanitarni (gimnazija in realna gimnazija) in b) realni (realka in rc formna realna gimnazija. Uzakonjena bodeta torej imenovana dva srednješolska tipa, vsak z dvema patiogama v štdrih višjih razredih. Za dcklice se ustanavljajo v velikih me= stih oddeljeno srednje dekliške šole vseh na» vedenih vrst, lahko pa deklice študirajo tudi na deskih srednjih šolah ter tvorijo četrtino vseh srednješolskih učencev: v šol. letu 1927« 1928 je obiskovalo 30 dekliških srednjih šol 7671 dijalkinj in deške srednje šole 15.222 dijakinj. Vseh srednjih šol v ČSR je 297 z 102.912 dijaki. Za Učiteljsko izobrazbo so skrbeli šti^ riletni učiteljsiki zavodi, ki se štejejo med srednjc šole ter sprejemajo dijake iz IV. raz; reda srednje šole ali pa po končani meščans ski šoli. Zavodi so moški, ženski in kuedukač^ ni. Ndkateri imajo enoletne kurze za abituri* jente srednjih šol, ki hočeja postati učitelji, ali dvoletne oddelke za učiteljice domačih ved (skupno 11) ter ikurze za vzgojiteljice materin» skih šol (skupno 8). Vseh 65 učiteljskih za* vodov je skupno štelo 7735 učencev. Študij na njih je končal z izpitom učiteljske zrelosti. Po dveletni efektivni učiteljski službi po» loži učitelj izpit za učiteljslko usposobljenost, ki je potreben za dosego definitivnega mesta. Učitelji meščanskih šol lahiko postanejo učitelji osnovnih šol tedaj, ako po šolski službi, trajajoči najmanje 30 mesecev, polo« žijo poseben izpit dz enega sledečih treh strok: gramatično*h.istorične, matematične, prirodo« znanstvene ali tehnične. Učiteljstvo stremi že od začetka obstoja republike za visokošolsko izobrazbo ter je ob lastni pomoči ustanovilo v Pragi in Brnu šole visokega pedagoškega študija, ikjer predavajo univerzitetni profesori ob sobotah in nedeljah, tako da so šole pristopne tudi podeželskim učiteljem. (Konec prihodnjdč.)