-1 delavska enotnost 6- V. 1978 - ST. 17 - L. XXXVII. - CENA 5 DIN glavni urednik: odgc ^ ; VOJI<0 ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN Veterani se ne dajo »Pohod po poteh partizanske Ljubljane« je iz leta v leto naša najbolj množična tekmovalna in telesnokulturna manifestacija. Mnogi se je udeležujejo že od samega začetka. Čeprav so si med tem naložili kakšen križ več, nočejo in ne morejo odnehati. »Veterani se ne dajo« je naslov našega sestavka na 6.' strani, v katerem predstavljamo eno izmed doslej zmagovitih ekip. Foto: ANDREJ AGNIČ _-a ioK-? . n'*t republike Josip Broz Tito je na Brionih sprejel letošnje ^ N#®. . Prvomajskih nagrad dela in se z njimi zadržal v razgovoru. V' Nl^ence i* Slovenije predstavljamo na 8. strani. — Telefoto: TA- | SKLEP o sklicu konference Zveze sindikatov Slovenije R ' ]q ePUbliški svet Zveze sindikatov Slovenije je 25. aprila leta sprejel sklep o sklicu konference Zveze sindikatov 0venije, ki bb v petek, 26. maja, ob 8. uri, v veliki dvorani uPščine SRS, Šubičeva 4, Ljubljana. °nferenca bo imela tale dnevni red: • Vloga in prizadevanje sindikatov za učinkovitejše eospo-lenje in usmerjanje družbenoekonomskega razvoja, poro-Valec: Tov. Miran Potrč, podpredsednik RS ZSS. Uravnava organiziranosti in metod delovanja sindikatov S Stabšča uresničevanja njihove ustavne vloge, poročevalec: Ivan Godec, sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS ■ Sprejem sklepa o dopolnitvah statutarnega dogovora o niziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov §Venije; Slo SPrejem sklepa o sklicu 9. kongresa Zveze sindikatov j °^erenco sestavljajo: elani republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ^ elani sveta Zveze sindikatov Jugoslavije iz Slovenije, u P° tr’ie delegati republiških odborov sindikatov, ki jih ^ J° republiški odbori oziroma njihovi izvršni odbori, £ve ^0*°eeno število delegatov, ki jih izvolijo občinski sveti elan lnc*'katdv Slovenije oziroma njihova predsedstva iz vrst sindikata — delavcev iz neposredne proizvodnje. vobele8ate Pod 4. točko izvolijo vsi tisti občinski sveti, ki imajo lep lni Vee kot 7.000 članov sindikata; izvolijo pa po enega de-p0saa na vsakih nadaljnjih 7.000 članov. V tem smislu izvolijo renco e?n' občinski sveti naslednje število delegatov za konfe- SEJA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE »V ŽIVO« Na zadnji seji RS ZSS, ki je bila 25. aprila pod predsedstvom Vinka Hafnerja, so delegati po razpravi sprejeli stališča do osnov politično organizacijske graditve zveze sindikatov, ki jih je dal v javno razpravo svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Največ pozornosti pa so namenili slovenskemu dokumentu »Izhodišča za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije«. Delovni dokument je bil že dalj časa v razpravi, doživel je tudi pomembne spremembe od prve zasnove doslej. Delegati v RS ZSS so menili, da je sprejemljiv za javno razpravo. Tako bodo v prihodnjih tednih o njem spregovorili v občinskih in osnovnih organizacijah sindikata. Dogovorili so se, da bodo še pred konferenco Zveze sindikatov Slovenije v RS ZSS zbrali vse pripombe na gradivo ter se na konferenci dogovorili o izpopolnitvah in novih metodah dela. RS ZSS je sprejel tudi sklep o sklicu konference Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 26. maja 1978 v Ljubljani. M.H. Več o tem na 2. strani. 2, j^r Je,^’Domžale 1, Jesenice 2, Kamnik 1, Kočevje 1, Koper Krško 1, Ljubljana-Center 10, Ljubljana-Bežigrad ribor j^ana'^oste 3, Ljubljana-Šiška4, Ljubljana-Vič 3, Ma-S,°jna ' ^Urs^a Sobota 2, Nova Gorica 3, Novo mesto 3, Po-2, Tr^ ’ ^tuj 2, Radovljica 1, Ravne 1, Sežana 1, Škofja Loka 0vlje 1, Velenje 3 in Žalec 1 delegata. Predsednik republiškega sveta ZSS VINKO HAFNER Na svoji poti po Jugoslaviji se je štafetna palica, ki nosi pozdrave, najboljše želje in tudi obljube nas vseh tovarišu Titu za njegov 86. rojstni dan, ustavila te dni tudi v Ljubljani. Ljubljanski mladinci so jo prevzeli od gorenjskih v medvoškem Donitu. Na poti po Ljubljani se je štafeta mladosti ustavila ob najpomembnejših spomenikih iz naše zgodovine. Sprejeli so jo v Litostroju in Saturnusu, obiskala pa je tudi vojašnico Maršala Tita. Povsod so jo sprejeli nadvse slovesno, s pesmijo in kulturnim programom. Naš posnetek je s slovesnosti v medvoškem Donitu. Foto: A. AGNIC V tej številki Sindikalni poročevalec: EDVARD KARDELJ: Družbenoekdnomsko bistvo dohodkovnih odnosov v združenem delu Po poteh partizanskih kurirjev V ponedeljek, pred dnevom zmage, bo ob 17. uri predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič v paviljonu »Jurček« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl izredno zanimivo razstavo »Po poteh partizanskih kurirjev«, ki jo je pripravil odbor IV. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije. Do 18. t.m. bo svoja dela o junaštvih, trpljenju in samoodpovedovanju te nevidne armade, edinstvene ne le za Jugoslavijo, marveč za vso Evropo, razstavljalo 50 likovnih umetnikov — samorastnikov iz vse Slovenije. Več o tem na strani 9. Na sliki pastel Janka Dolenca: Zadnja pošta. novice iz organizacij ŽELEZARNA, STORE Vloga sindikata pri nas in v svetu Nedavno tega se je na enodnevnem seminarju sestal svet konference OOS Železarne Štore, da bi preučil delo sindikata, njegovo vlogo pri nas in drugje po svetu. Najprej je prisotne seznanil z trenutnim gospodarskim položajem delovne organizacije Dušan Burnik, ki je na kratko orisal, kje v delovni organizaciji dosegajo načrtovane rezultate in kje imajo še težave. Zatem so delegati po- slušali govor Frida Gradišnika, ki je najprej kronološko obravnaval nastanek sindikata v svetu, potem pa povedal nekaj več o njegovi vlogi v zahodnem kapitalističnem sistemu, v vzhodnoevropskih deželah in kaj pomeni v naši samoupravni socialistični ureditvi. Tone Suhar je zatem pojasnil, kako daleč ^o v železarni z uveljavljanjem zakona o združenem delu, kakšni problemi nastajajo' pri tem in kako jih bodo rešili. GIPOSS, LJUBLJANA Aktivna vključitev mladih Zadnja številka Gipossovega vestnika prinaša med drugim tudi krajši zapis o ustanovni konferenci koordinacijskega sveta ZSMS v SOZD Giposs. Mladi so se dogovorili, da bodo ustanovili komisijo za družbeni standard, ki bo reševala problematiko samskih domov, obravnavala pravilnike o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, poleg tega pa naj bi skrbela tudi za boljšo prehrano med delovnim časom. Na ustanovnem sestanku so tudi podprli mnenje, da bi v delovnih organizacijah ustanovili klube oziroma aktive štipendistov, ki naj bi reševali težave pri šolanju, zaposlovanju in spoznavanju dela v posameznih delovnih organizacijah. PTT, LJUBLJANA Ne na račun oddiha Pred dnevi je Tatjana Pust v PTT Novicah zapisala nekaj več o dopustovanju slovenskih PTT delavcev in o tem, kaj so na tem področju naredili v njihovem sindikatu. Poudarja, da so se slovenski PTT kolektivi lani na priporočilo sindikalne konference in delavskega sveta SOZD odločili, da združijo za skupne počitniške zmogljivosti 15 odstotkov od izplačanih regresov za dopuste. Letos so ta odstotek znižali, in sicer za pet odstotkov. Ko so delegati na delavskem svetu obravnavali, koliko sredstev nameniti letos za počitniške domove, so si bili enotni, da v PTT kolektivih v nobenem primeru ne morejo iti v razširjeno reprodukcijo na račun standarda delavcev. In prav zategadelj so za rekreacijo in oddih odrezali kar zajeten kos kruha. Pripravil: I. K. REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE ZA DOPOLNITEV ORGANIZIRANOSTI IN METOD DELOVANJA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V ŽIVLJENJ KALUPI ODPOVED V javni razpravi je tudi slovenski dokument za izpopolnitev organiziranosti in metod delo vanja Zveze sindikatov Četudi v prilogi današnjega časnika DE objavljamo integralno besedilo slovenskega dokumenta, ki zadeva izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije (zvezni dokument smo že pred tedni objavili v Sindikalnem poročevalcu), kaže vendarle opozoriti na tista vprašanja, ki so ta čas v javni razpravi v žarišču pozornosti. Med osrednjimi so vsekakor delegatska razmerja v sindikatih in v Zvezi sindikatov, odnosi sindikatov do Zveze sindikatov kot enotne družbenopolitične organizacije delavcev in, ne nazadnje; organiziranost osnovnih organizacij zveze sindikatov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah združenega dela. Ob tem ne smemo pozabiti — morda smo se doslej v sindikatu s tem premalo ukvarjali — tudi na vprašanje, v kolikšni meri so sindikalne organizacije tvoren dejavnik v krajevni samoupravi, kako organizirati to delo, da se bodo delavci počutili kot pripadniki temeljne organizacije združenega dela in občani, krajani obenem. Vrstni red, ki smo ga zapisali v uvodu, velja kajpak za dosedanje razprave o organiziranosti in metodah delovanja sindikatov in zveze sindikatov na vseh ravneh organiziranosti. Morebiti je celo pravilen, saj je največ sprememb, dilem in vprašanj, na katere mora odgovoriti predvsem javna razprava o obeh dokumentih, »naslonjenih« na vlogo sindikatov (še vedno se ne moremo odločiti ali naj jih poimenujemo kot strokovne sindikate ali sindikate po dejavnosti — morebiti kako druga- če!?) v zvezi sindikatov in na delegatske odnose. Tisti, ki so se doslej srečali z že nekaj inačicami o tem, kaj je sindikat (ne glede na to,kako ga poimenujemo), in še posebej z besedilom statutarnega dogovora, da »ni zveze sindikatov brez sindikatov« so kajpak opazili tudi neko drugo skrajnost, da so sindikati le metoda dela zveze sindikatov. Sedanje besedilo, ki ga je sprejel RS ZSS za javno razpravo, poskuša opredeliti zvezo sindikatov kot enotno razredno družbenopolitično organizacijo, sindikate pa kot njene dele, v katerih morajo priti do izraza posebni ali skupni interesi delavcev določenih dejavnosti. Ob tem pa velja poudariti tudi tisti tekst, ki govori o sporazumevanju in dogovarjanju na osnovi — verjetno ovrednotenja — posebnih in skupnih interesov, saj načelo podrejenosti in nadrejenosti ne bi smelo veljati. Ob tem kajpak trčimo na vprašanje, kako naj se v prihodnje organizirajo sindikati. Zvezne osnove za po-litično-organizacijsko graditev zveze sindikatov dokaj jasno kažejo na to, da moramo v prihodnje sindikate organizirati na osnovi dohodkovno-re-produkcijskih celot. Takih razmišljanj ni manjkalo tudi v naši republiki. Še več. Že pred leti so nekatere občinske organizacije zveze sindikatov opozorile na to možnost, vendar moramo opozoriti tudi na to, kar je povedal Ivan Godec, sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS na zadnji plenarni seji, ko je dejal, da sedanji predlog o petnajstih sindikatih, ki bi jih naj v prihodnje oblikovali, ne temelji povsem na dohodkovnem na- PODELJENI SREBRNI ZNAKI SINDIKATOV SLOVENIJE PRIZNANJE IN SPODBUDA V vseh občinah slovesnosti ob podelitvi priznanj za uresničevanje delavskih interesov, požrtvovalnost in uspehe v uveljavljanju in razvoju sindikatov Pred 27. aprilom, dnevom Osvobodilne fronte slovenskega naroda in pred delavskim praznikom, 1. majem, so vsi občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije pripravili slavnostne seje, na katerih so podelili srebrne znake sindikatov posameznikom in organizacijam kot priznanje za njihovo dolgoletno, predano in uspešno delovanje. Iz poročil naših dopisnikov, ki smo jih prejeli ob zaključku redakcije, povzemamo, da so ti sestanki povsod tekli v zelo svečanem vzdušju, marsikje pa so jih povezali tudi s kulturnim programom ali prireditvijo v počastitev 1. maja. V občini Ljubljana-Center so podelili srebrni znak 30 posameznikom in petim osnovnim organizacijam sindikata. Odličja so prejeli: Martin Beber (Rog), Leopold Boršt-nar (Koto), Mirčeta Božovič (RSNZ), Joža Čebular (Republiški sindikati), Anton Dolenc (Medicinska fakulteta), Franc Fortuna (ŽG), Pavle Hartman (Nama), Marjana Hribernik (Foto Tivoli), Marija Kenk (Dom tehniških šol), Vlastimir Kitanovič (Klinični center), Gojmir Komar (Skupščina SR Slovenije), Ilija Kuručevič (Vojaška bolnišnica Moste), Tatjana Lekovšek (Ustavno sodišče SRS), Franc Mastnak (Okrožno sodišče Ljubljana), Marjan Menard (Tegiad), Aleksander Milenkovič (Zavod SRS za statistiko), Ciril Obid (ŽG), Milena Obrekar (Putnik Ljubljana), Janez Ogrinc (Petrol), Andrej Pajtak (GIF Gradis), Milan Petelin (ŽTP), Jože Pušlar (Agrotehnika), Franc Podboršek (Elek-tromedicina), Dare Ravnikar ta: CONTALTOZD Conimex, Tekstil TOZD Angora, OZD Šestica, Zavod SRS za družbeno planiranje, Zdravstveni dom Ljubljana in TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Center. Iz občine KAMNIK poročajo, da so srebrni znak sindikata Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana-Center je letošnjim dobitnikom srebrnega znaka namenil tudi knjižna priznanja. Na sliki: predsednik občinskega sveta Miha Draksler čestita Joži Čebular (Mestni svet ZS Ljubljana), Franc Rozman (Slovenijales), Tinca Sobočan (Tiskarna Tone Tomšič), Franc Sonc (Karto-nažna tovarna Ljubljana), Zdenka Valant (Emona Merkur), Tomo Zevnik (Skupščina mesta Ljubljana), Vinko Žagar (Geodetska uprava). Srebrni znak pa so prejele še naslednje osnovne organizacije sindika- podelili: Angelci Bremšak (Titan), Novaku Dujakoviču (GG), Francu Uršiču (Skupščina občine), Marinki Hribovšek (Svilanit), Janezu Jakinu (Zarja), Andreju Perčiču (Stol), Slavku Šuštarju (Občinski svet ZS) in Vidi Zupan (Eksperimentalna tkalnica). Iz občine Ljubljana-Beži-grad pa so nam sporočili, da so srebrni znak sindikata izročili naslednjim osnovnim organizacijam sindikata: Kovinsko podjetje IMKO, Postaja prometne milice, Republiški senat za prekrške, Unitex. Odličja pa je prejelo tudi 30 posameznikov, in sicer: Štefka Bernot (Center za rehabilitacijo sluha in govora), Marija Božič (PTT), Marjan Curk (Ljubljanske mlekarne), Nada Černivec (Plamas), Velizar Ečimo-vič, Vinko Mazzini in Lidija Udovič (vsi Geološki zavod), Julij Golobič (Republiška skupnost za ceste), Igor Jurančič (Ljubljanski urbanistični zavod), Milan Mavčič (Labod TOZD Tip-Top), Anton Laj-kovič (Instalacija), Andrej Lešnjak in Magda Metlar (oba Mladinska knjiga), Matej Makovec (Avtohiša), Slavko Mlakar (Zavod za raziskavo materiala), Ivo Pantar in Stanislav Jerman (oba Slovenija ceste), Emil Pavin in Dragica Seliškar (oba IMKO), Peter Pečnik (Belinka), Zalka Peterlin in Franc Žitnik (oba Gradbeno podjetje Bežigrad), Branka Puntar (Gradbena tehniška šola), Anica Ravnikar (Tono-sa), Majda Ribarovič (Gospodarsko razstavišče), Franc Rozman (Termika), Tone Tekavc (Višja upravna šola), Vlasta Zupančič (osnovna šola Boris Kidrič) in Janez Železnik (Center strokovnih šol). čelu, temveč so nekatere dejavnosti bolj druge manj oblikovane po tem načelu. Kajpak gre za kombinacijo panožnega sistema in dohodkovnih celot. Če v tem iščemo razlog, zakaj ni mogoče uveljaviti organiziranosti sindikatov po dohodkovnih celotah — zanemariti ga nikakor ne smemo — tedaj je verjetno druga bojazen, ki jo bo za sabo prinesla takšna organiziranost v tem: del delavskega razreda, dohodkovno sicer povezan, bi se organiziral tudi v politično organizacijo. Od tu naprej pa ni več daleč nevarnost »pretrdega« političnega organiziranja, morebiti celo podjetništva v slabem smislu besede. In, ne nazadnje: tudi oddaljevanja sindikata od konkretnih problemov in konkretnega dela delavcev, saj bi se sindikat verjetno bolj ukvarjal s problemi dohodkovnega povezovanja, premalo pa bi upošteval eno izmed bistvenih načel: za enake rezultate dela približno enako plačilo posamezniku. Že dosedanje razprave potrjujejo značilen interes delavcev, da njihovih specifičnih interesov ne moremo »ukiniti«. Prav zato kaže tudi v prihodnje ohraniti dovolj samostojne sindikate, ki so tudi po predlogu slovenskih izhodišč za izpopolnitev organiziranost in metod delovanja tudi oblikovani tako, kot ustreza članstvu. Morebiti je razlika med starim in novim »sistemom« organiziranosti le v tem, da lahko oblikujejo občinski odbor posameznega sindikata tam, kjer se zanj skupno dogovorijo osnovne organizacije in občinski svet zveze sindikatov. Pravzaprav gre za že doslej znane razprave o občinskih odborih sindikatov, ki so bili po statutarnem dogovoru nuja, kot sestavni del »sheme organiziranosti«, brez katerih višji ali delegatsko sestavljen organ ne more delovati brez predhodne verifikacije stališč delegatov v odborih. Na kratko: tam, kjer so pogoji za ustanovitev občinskih odborov, naj bi jih v prihodnje prav tako imeli, v manjših občinah pa verjetno to ni uspešna oblika organiziranosti. Tako vsaj kaže tudi dosedanja praksa dela občinskih odborov posameznih sindikatov. Kakšen stem? delegatski si- Jože Globačnik je na seji RS^V P svoji razpravi še posebej oPoz0(Ve,2 vsebinsko plat delegatskih raz^ č*1 Med drugim je dejal, da če sm°ž ^ •v sedanjim statutarnim dogovoto^a,s preveliki meri »vlili« sindik2'C : njihovo delovanje v formalne nizacijske oblike, tedaj sedanji pj log ne sme pomeniti manj dem1 ,# v( cije v sindikatih in v saj je cilj delegatskih razmerij p1 sem v večji demokraciji odnos^J^P sprejemanju stališč, opredeljevlL, 1 posameznih vprašanj in tfjJL do posameznih vprašanj in oblikovanju načinov, kako nekatere probleme. Zavzel se nj® takšen demokratičen način oP*1., 1 vanja in sprejemanja sklepov ' I o* tooi , v Am M. + J A , . JKj dikatih in v zvezi sindikatov, k)e,t ! čedalje manj formalnopravni!1 ki (ne)blokirajo sprejemanje 5,:!l ‘ in za čim bolj demokratično usk1 ’ vanje interesov delavcev, ki s°l,'ost.S| pst nizirani v zvezi sindikatov. fsp Osnovna organizaC! ZS je temelj S Gradivo se zavzema za dose0‘,T'r(: organiziranost sindikalnih skUr Jj •* ■ .................* V osnovnih organizacij sindikat8 . J tem bi kazalo terminološko p°eJ nazive posameznih organizacij,j oblik sindikata po vsej JugCPibji.' (zvezni predlog še govori o »P j J niči«). Kajpak mislimo na orP f ^ ranost osnovnih organizacij v , ^ meljnih organizacijah kot 51,1 vt|0 imeli doslej po statutarnem člttApt ru. Nekaj smo že povedali o d6*6 j,? skih razmerjih in izvolitvi ^ izvršnega odbora osnovne ofgvj cije. Gradivo, pa tudi dosedaflj6 ^ prave se nagibajo k stališču, ^ ^ stane to politično izvršni orgam ^ ^ govi člani pa morajo biti tudi za usposobljeni za nenehno spf^o^ nje in spodbujanje iniciativ člaV ^ Vodstvo kot celota mora vedeti^, ^ terese »svojih« članov, sP°Sj(jPoij mora biti usklajevati in tudi sp mati stališča do predlogov, |( ocen sindikalnih organizacij,v 11 Vi se osnovne organizacije p°veil>\) Uresničevati pa mora seveda^ ^ tiste sklepe, za katere se dog0'^ ^ delegati v občinskih, republišk^ zveznem svetu in njegovih p0*'11 pr0 izvršnih organih. . I l^atd0hodek v Makedoniji povečal na 490 S06 J kit Jev na prebivalca. Vendar pravijo, da bi ’P0y Ptiu2u*tati še boljši, če ne bi bilo zastojev •' v l1(ScijarU^evanjusre^stevzclelovn'rn‘or8an'“ ylatni iz drugih območij Jugoslavije. S1^0VS(0 ■ °ivodini pa so v štirih letih zgradili več d0^)ti5jj;l’dustrijskih objektov — najpomemb-■ 'l/^Po !e s'stem D°nava—Tisa—Donava — ‘ 'ojiJ '** Vee deset tisoč novih delavcev, na- ,rg^iCv,ei.................................. ^ijii ^ Pa znašajo 56 milijard dinarjev. '' Nf'®llkSl0r ie tu preskopo odmerjen, da bi Jtfl' ^ • • • > vi • •*._!_ ___ Hn' ln ene Pokrajine, kjer so prejšnji v tej »Jugoslaviji v malem«, kot jo Pli|)|^Predstavili dosežke in razvoj treh i JjO 'n ene pokrajine, kjer so prejš . P ^ potekali kongresi ZK. Zato se velja ' 1 'e na bis.tveno, na materialne do- * s^1 ^rliQV ra2v°ju- Pa tudi teh je toliko, da pa-f0 ((j MnQVanie med njimi še zdaleč ne bo po-1 rie^ |f ^aonimo po abecedi, pri Črni gori! vkj(ji^° se izkopati ^^stalosti___________________ tV Jot; , Zadnjima kongresoma je bilo v Črni ^ . .Utajenih nekaj velikih in za celoten °' 'Nla fi6*0 Pomembnih objektov. To so 'koei .ograd—Bar, pristanišče Bar, hi-lekt] of^.. / CC|tient ----------> ■ —---------------- ------ 'a .p/f; 5S1jn;arna v Plevlju, tovarna za predelavo tfarna Piva, rudnik Brskovo, velika 1 SOzač i'13 ter ve^ pomembnih cest. Graditi ^tttnj^j1 ^moelektrarno Plevlje in drugi del ;ega kombinata. H koncu gre re-CP ^tjU!tc'ia železarne Boris Kidrič v Nikši- ',e\l ^^'^ega kombinata. H koncu gre re *-jJ 'll' železarne Boris Kidrič v Nikšf ^ ^ rTle^°rirajo 2000 hektarov Cemov- 'ferč ?rettvf0^a Pr' Titogradu, kar bo puščavo 1 ^ e ni*° v Plodne vinograde in sadovnja- tn-if V°ljni ^rnogorski komunisti niso zado-l|'t>ta|a rna gora ni imela ničesar. Vse je „/ ^()ltioIv.UstVariti od začetka. Vlagali so v po-'Zj ?aipotllg'a°Ve industrijske objekte. Zdaj ti jjtii' ‘vna s monejši objekti so. Toda akumula-ff\ t<|f S.‘Va ZaJ*080^1108! črnogorskega gospodar-’ se/ sS'"““k - ____ ^ C!10 sC«° n::d,ner,azy,,^t)"- emu gospodarjenju in pove-dela, saj so že možnosti za nadaljnji razvoj in , lis!l ! predsednik CK ZK, je ZK črr , d°lgoroč isei'r ^ 'n ('rne gore P°udaril’ da ie > , >ovid lg pf/, tl'dc|a in ?S'lgosP°darjenja in produktivno-iiltPl tajanju lnamični gospodarski razvoj v vpf*j t|jrSlrjene rnovega sistema samoupravne ortllZevani reProdukcije, zasnovanega na ntf'' sk^tizaci U de*a 'n sodstev med temeljnimi ,1 t^PUh p/801' 2druženega dela, na podlagi jjjV ^0rejanajn°V 'n s*tupnega pridobivanja in a dohodka. Gre pravzaprav za zahtevo, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela čim bolj odgovorno odločajo o tem, v kaj je najbolj smotrno vložiti tisti del dohodka za razširitev materialne osnove dela, s katerim razpolagajo v imenu družbe. Merilo za to naj bo po njegovem največji učinek v rasti dohodka oziroma akumulacije in osebnih dohodkov delavcev. Srzentič tudi meni, da je samo na podlagi povečanja produktivnosti dela in dohodka, dosledne delitve po rezultatih dela, večjega stimuliranja dela in ustvarjalnosti in uporabe načel socialistične solidarnosti in vzajemnosti mogoče zboljševati življenjske in delovne pogoje in dvigati življenjski standard delovnih ljudi. Ugodna zunanjetrgovinska bilanca___________________________ Tudi na Hrvaškem so v zadnjih štirih letih dosegli pomembne uspehe. Ocenjujejo, da se bo letos družbeni proizvod povečal za okrog šest odstotkov, industrijska proizvodnja pa za okrog sedem. V primerjavi z gospodarsko rastjo razvitih evropskih držav je to velik dosežek, čeprav manjši od pričakovanega. Stabilizacija gospodarskih tokov je ena najpomembnejših nalog, ki so si jih zastavili s politiko družbenogospodarskega razvoja. Lahko bi dejali, da so se cene v Hrvaški umirile, zlasti leta 1976. Obeta pa se, da bodo vosti so še posebej velike v energetiki. Intenzivna gradnja elektroenergetskih objektov se bo nadaljevala tudi letos, in sicer ne le proizvodnih objektov, temveč tudi distribucijskega omrežja, oziroma obratov za smotrno uporabo proizvedene električne energije. Milka Planinc, predsednica CK ZK Hrvatske, je v uvodni besedi na kongresu ZK Hrvatske poudarila, da imajo pojavi gospodarske in družbene nestabilnosti svoje globlje vzroke v odtujenosti presežka dela od delavca, ki ga ustvarja, v ločenosti delov dohodka in v njihovem samostojnem, avtonomnem gibanju, torej v odnosih prejšnje razredne družbe, ki še niso preseženi. Res je, tudi v tem obdobju je družba sprejela vrsto administrativnih ukrepov, da bi stabilizirala gospodarstvo. Učinki teh ukrepov pa so bili vedno zelo kratkotrajni. Nove kvalitete in dolgoročnejša gospodarska stabilizacija pa je nastajala natančno tam in v tolikšni tneri, kolikor so administrativni ukrepi in druge družbene akcije napravili prostora za nastanek novega družbenega odnosa, za upravljanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela s celotnim družbenim dohodkom. Začetni rezultati pri ustvarjanju in razvijanju materialne osnove neposrednega samoupravljanja delavcev potrjujejo, da so na Hrvaškem po obdobju zastoja in omahovanja, hkrati pa družbenega dozorevanja, našli pravi način za nadaljnji uspešen razvoj socialističnega samoupravljanja in ga začeli uresničevati. raznih območij v tej republiki. Z intenzivnejšo investicijsko dejavnostjo v letih 1976 in 1977 so nadomestili praznino oziroma odpravili zaostajanje iz prejšnjega obdobja. Naložbe so bile usmerjene v kapitalne objekte s sorazmerno dolgim obdobjem njihovega vračanja. Poleg tega sta imela pomemben delež, tudi kapital in uvožena sodobna oprema, zaradi česar je bilo potrebno veliko število strokovnega kadra — kar je vse skupaj delovalo oziroma deluje v smeri sorazmerno zadržanega uresničevanja sicer velikega in opaznega gospodarskega napora. Ker je vsa ta dejavnost potekala v času nemajhnih gospodarskih motenj v svetu, ob nizki stopnji samofinanciranja, podaljševanja rokov za gradnjo in veliki zadolženosti gospodarstva, je bilo zelo pomembno, da je delo na tem področju pritegnilo vse samoupravne in družbenopolitične dejavnike, v katerih je bilo prav sodelovanje osnovnih organizacij ZK in vseh partijskih organov usmerjeno v iskanje najboljših rešitev. tudi letos z uravnovešenjem ponudbe in povpraševanjem znova dosegli ugodne rezultate na področju rasti cen. V menjavi blaga in storitev s tujino je hrvaško gospodarstvo v zadnjih dveh letih doseglo ugodnejše rezultate od načrtovanih. Tudi letos bo bilanca s tujino pozitivna, kar bo močno prispevalo k izboljšanju plačilne bilance s tujino v vsej državi. Po drugi strani pa je še vedno res, da si velja še bolj prizadevati, da ne bi gospodarski odnosi s tujino omejili gospodarske rasti. V minulih dvčh letih se je družbeni proizvod v hrvaškem gospodarstvu najprej povečal za 18,5, nato pa za 23,8 odstotka na leto. Letos pričakujejo 19,5-odstotno rast. Pri tem postopoma narašča tudi delež sredstev gospodarstva v celotnem družbenem proizvodu. Če ne bo prišlo do nepredvidenih odklonov, bodo letos sredstva gospodarstva znašala 62 odstotkov družbenega proizvoda. Letos tudi pričakujejo, da se bo delež prispevkov in davkov za skupne in splošne družbene potrebe v celotnem družbenem proizvodu zmanjšal za 28,5 odstotka, kot se je zgodilo tudi predlanskim. Hkrati predvidevajo, da se pogodbene obveznosti ne bodo povečale. Kar zadeva uresničevanje razvojnih načrtov, je značilno, da pretežni del sredstev, potrebnih za uresničevanje razvojnih programov, določenih s srednjeročnim načrtom razvoja od minulega kongresa ZK Hrvatske zagotavljajo z združevanjem dela in sredstev. Naložbe v razvoj proizvodnih zmoglji- Prodor v svet Pravi polet je v zadnjih štirih letih dosegla v razvoju tudi Makedonija. Narodni dohodek na prebivalca je leta 1974 znašal 8.034 . dinarjev — okrog 440 dolarjev po tekoči pariteti — za leto 1977 pa je dosegel 8.930 dinarjev, to je 490 dolarjev, kar pomeni malo več kot 11-odstotno povečanje. Družbeni proizvod se je v tem obdobju povečal za 17 odstotkov, kar pomeni poprečje 5,4 odstotka na leto. Čeprav to dokazuje, da so uspešno premagovali probleme v procesu reprodukcije, so bila gibanja in stanja v gospodarstvu takšna, da so nujno in konstantno v središču pozornosti ne samo CK ZK Makedonije, temveč tudi baze ter organov organiziranih socialističnih sil te republike. Kljub otipljivim rezultatom v razvoju premalo razvitih republik in Kosova v prvih letih sedanjega srednjeročnega načrta pa razvoj ni bil tak, kot predvideva družbeni načrt SFRJ za obdobje 1976—1980. Tukaj je nujno treba poudariti, da je Makedonija izdelala konkretna merila za uporabo sredstev sklada za razvoj premalo razvitih republik in Kosova ter za spodbujanje organizacij združenega dela iz drugih območij države k združevanju sredstev z organizacijami iz te republike — pod enakopravnimi pogoji za izkoriščanje sredstev iz sklada federacije. Žal pa konkretnih rezultatov ni bilo. Prostorski načrt Makedonije, ki ga sedaj pripravljajo, bo vsekakor olajšal izdelavo doslednega koncepta usklajevanja razvoja Angel Čemersid, predsednik CK ZK Makedonije, je v referatu na kongresu ZK Makedonije poudaril, da morajo v Makedoniji odločno premagovati stihijnost in neorganizirano nastopanje na tujih tržiščih, se boriti za višjo stopnjo povezanosti uvoza in izvoza blaga iz republike, za hitrejše nadomeščanje posameznih uvoznih proizvodov, za večjo zastopanost razvitejših oblik mednarodnega sodelovanja ipd. Zlasti pomembno pa je določiti konkretni programe gospodarskega sodelovanja s posameznimi državami in območji na svetu in v tem okviru posebej z državami v razvoju. Nedvomno tudi v prihodnjem obdobju ne bo mogel hitrejši razvoj republike sloneti na lastni razpoložljivi akumulaciji, temveč bodo nujno potrebna še dodatna sredstva širše družbene skupnosti in sklada federacije za hitrejši razvoj nerazvitih republik in pokrajine Kosovo. Nujna bodo tudi večja prizadevanja za združevanje dela in sredstev ter skupna vlaganja z organizacijami združenega dela iz razvitejših območij Jugoslavije, najemanje tujih kreditov, dodatnih sredstev za razvoj družbenih dejavnosti ter ustrezne sistemske rešitve in ukrepi ekonomske politike, s katerimi bodo spodbujali in pospeševali hitrejši razvoj teh krajev. Jugoslavija v malem Vojvodina je prav tako kot vsa naša država vsak dan bogatejša. Poprečna letna stopnja rasti investicij od 1972 do 1976 je znašala kar 35 odstotkov, delež industrije v gospodarskih investicijah pa se je povečal od 37 odstotkov v letu 1973 na 48 odstotkov v lanskem letu. Zdaj uresničujejo investicije, ki so vredne 56 milijard dinarjev. Kar ogrog 70 odstotkov predračunske vrednosti vseh naložb odpade na 132 objektov, kar kaže, da gre za velike investicijske podvige na glavnih poteh razvoja. Letos so začeli ali še bodo začeli graditi nadaljnjih deset velikih objektov, od katerih Vojvodina in širša družbenopolitična skupnost pričakujeta veliko. Vojvodina je očitno dobila velik zalet in pričakovati je, da bo obdobje sorazmernega zaostajanja v kratkem za njo. Poudarek je na štirih glavnih stičiščih razvoja: agroindu-striji, petrokemiji, kovinski panogi in gradbeništvu. Pomembno dejstvo je, da so organizacije združenega dela, delovni ljudje v njih, predvsem pa komunisti sprejeli usmeritev v bolj dinamičen razvoj teh dejavnosti, saj je v tem poroštvo za zagotovitev trajnejše stabilizacije, popolnejše izkoriščanje zmogljivosti in pospešitev celotnega gospodarskega razvoja pokrajine in širiegA-otNBtčjp države. Vojvodina čuti odgovornost za lastni razvoj in za.udeležbo v graditvi in uresničevanju politike razvoja v jugoslovanski skupnosti. Zato so se v Sremu, Bački in Banatu vsevprek lotili gradenj. Vložili so in vlagajo milijone zlasti v živilsko, kemično in naftno industrijo. Gradijo pet tovarn sladkorja v nezadostno razvitih občinah. Postavili so nove in modernizirali sedanje tovarne za predelavo sadja in vrtnin, hladilnice, razširjene rafinerije v Novem Sadu in Pančevu. Zrasel je nov petrokemijski kompleks v Pančevu, polagajo naftovod, plinovod, gradijo termoelektrarne ter več objektov za proizvodnjo gradbenega materiala. Namesto sklepa V predvojni Jugoslaviji je še tričetrt celotnega prebivalstva živelo od kmetijstva. Kmetijstvo je ustvarjalo polovico nacionalnega dohodka v državi, leta 1974 pa le še petino. Produktivnost dela v industriji se je v povojnih letih povečala za trikrat. Naša domovina ni več nekdanja zaostala balkanska država, slepo orodje v računih imperialističnih sil, marveč se kot socialistična in neuvrščena dežela enakopravno povezuje z naprednim svetom ter ustvarjalno vključuje v prizadevanja za upostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve, za izboljšanje položaja držav v razvoju in s tem za odpravo enega najglobljih protislovij današnjega sveta. Naše delovno ljudstvo na čelu s tovarišem Titom se v svobodni domovini samo dogovarja, kako naj gradi in uživa sadove revolucije. Nikoli si jih ne bo pustilo odvzeti. Obvarovalo jih bo tudi za pozne rodove. V tem in v bratstvu med našimi narodi in narodnostmi je osnovno zagotovilo, da bomo uspešno nadaljevali pot, ki si jo je izbral naš delavski razred, naša komunistična partija na čelu s tovarišem Titom. Vodilna idejnopolitična vloga ZKJ se danes izraža, preizkuša in potrjuje v njenem revolucionarnem delovanju znotraj delavskega razreda in na njegovem čelu, osnovni namen tega delovanja pa je zagotoviti oblast in odločilni vpliv delavskega razreda na vse procese in odnose v družbi, od temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnosti ter občin do federacije. Zveza komunistov potrjuje razredno bistvo svoje politike in prakse z revolucionarno doslednostjo v boju za samoupravne družbene odnose, v katerih bo delavski razred odločal o pogojih in rezultatih svojega dela, o razširjeni in družbeni reprodukciji ter o vseh drugih bistvenih družbenih vprašanjih. To je bilo tudi osnovno spoznanje ih ugotovitev na kongresih in konferenci ZK v črni gori, Hr-vatski, Makedoniji in Vojvodini. V. B. Iz nič kaj uglednih prostorov odhajajo delavci črnomaljskega BELT z dela domov. Sicer pa vsi vemo, da ne odločajo prostori, ampak delo. Ko so prav ti delavci pred nekaj tedni na referendumu glasovali z »ne«, se je zastavilo vprašanje, kakšen je njihov odnos do zakona o združenem delu. Odgovor nikakor ni enostaven — ni pa niti približno tako preprost, da bi rekli, kako je vsak »ne« tudi v resnici ne. Foto: A. AGNlC Delavski »ne« je lahko tudi krepak »da« Prav dobro nam je še,v spominu lanska silovita družbenopolitična zagnanost okoli zakona o združenem delu. Seje na njegovo tematiko so si kar stopale na prste. Površnemu opazovalcu ali premalo osveščenemu sodelavcu se je morda celo zdelo, da gre za vse obsegajoče kampanjo, ki je prestopila tudi najvišje bregove in se bo morala prav zato slej ali prej spraviti na znosno raven. Tako so morda menili tudi številni dobronamerni sindikalni aktivisti, ki jim je kot nosilcem akcije »lomilo« kosti in so proti koncu leta komaj še dihali od lovljenja vseh mogočih rokov. Nekaj upanja na spomladanski »zasluženi počitek« jim je menda dajalo tudi staro reklo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Torej: poglavitno je, da spravimo skupaj zahtevane samoupravne akte, potem pa — roke pod glavo in v senco. Vsaj kar zadeva zakon o združenem delu... Zdaj se je seveda že vsem dodobra zjasnilo, da so neopravičeno preslišali lanska opozorila, kako ni bistvo akcije v tem, da dobi vsak delavec v roke nekaj kilogramov popisanega papirja, ampak se od tod naprej pravo delo šele začne. Kako so delavci sprejeli zakon o združenem delu? V kolikšni meri so se že zavedeli, da je to njihov zakon in ne zakon za njih? Vprašanje nikakor nima zgolj »akademskega značaja«, saj je od pravega odgovora — uporabne je: od prave ocene — odvisna odgovorna odločitev, kako usmeriti kratkoročne politične korake v družbenopolitičnih organizacijah (klicaj velja še posebej za sindikate) vse do poletnih in jesenskih kongresov in potem še naprej... Predsednik RS ZSS Vinko Hafner je pred dnevi na pogovoru v mariborskem TAM kar naravnost vprašal: »Kakšno vlogo in veljavo ima pri vas sindikat?« Na pogovor smo se spomnili zaradi zanimivih odmevov, ki jim ni manjkalo treznosti in iskrenosti: »V dobršni meri smo izgubili zaupanje delavcev!« Naj pojasnimo smisel omenjenega »dialoga«; Pred časom so tamovci v nekaj TOZD prekinili delo — v Mariboru so rekli: »Izsilili so zbore« — in zahtevali takojšnje odgovore na nekatera konkretna vprašanja. Pri tem je bilo opazno, da sindikalni funkcionarji niso bili nič kaj prepričljivi govorniki. Delavci so jim celo kar naravnost povedali, kako so zadnje mesece kar veliko govorili in obljubljali (poudarek je bil na obljubah), vendar je bilo narejenega malo. Primer, iz katerega smo omenili le nekaj osnovnih sestavin, bi bil vsekakor zanimiv za bolj poglobljeno razmišljanje, vendar smo ga tokrat omenili le v toliko, da bi opozorili na zanimiv razplet, ki bi ga malce dalj-novidnejši politični delavec vsekakor moral pričakovati. V munotrpnem lovljenju rokov pri izdelavi novih samoupravnih aktov se je težišče dela skoncentriralo v dokaj ozkih »strokovnih skupinah«, katerih odlika ponavadi ni, da bi imele živ stik z ljudmi. Kakor je bilo tudi pričakovati, je bila potem pri sprejemanju nove »oborožitve« v notranji samoupravni zakonodaji »obvezno« na dnevnem redu časovna stiska. Za vse drugo je bilo več časa, kakor za delo z ljudmi — če se zadovoljimo z vsakdanjo frazo iz aktivističnega besednega vsakdana. Družbenopolitični delavci so si morali potem samokritično priznati, da »uspešna seja« še ne velja kaj prida, če nima razločnega »odmeva med ljudmi«. Že ko smo poslušali več ali manj tehtne, obrobne pa tudi poglobljene razlage »pojavov«, se nismo uspeli otresti razmišljanja, ali so imeli nezadovoljni delavci na svoji zastavi zakon o združenem delu ali pa se nanj še spomnili niso, ko jim je prekipelo ob napačnem izračunu osebnih dohodkov (nič posebnega, samo računalnik se je zmotil!). Da se prav razumemo: zakon je kar precej debelušen in se nikakor ne ponaša s poenostavljeno preprosto besedo, tako da si pod opredelitvijo »razumeti zakon« nikakor ne zamišljamo tistega, ki uspe stresti ta ali oni člen iz rokava. Zanima nas zavestno sprejemanje osnovnih potez pravic in dolžnosti. Morda je med tistimi, ki razmišljajo z nami, več pesimistov kot optimistov (vsaj kar zadeva »razumevanje« dolžnosti), vendar smo se mi v mariborskem TAM le morali odločno usmeriti v optimistične vode, kajti nikakor ne more biti le igra slučaja, da so »izgubili živce« delavci v tistih TOZD, kjer je že nekaj časa prihajalo do zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja rezervnih delov, ali so bili kooperanti v zamudi, ali... Ne more biti torej dvoma o trditvi, da se delavci zavedajo, kako moraš najprej ustvariti, če hočeš potem deliti. Če smo že v TAM, smo si rekli, ostanimo v TAM. Ne sicer v Mariboru, ampak se raje prestavimo »malo ven«. Tako smo prišli na nadaljevanje našega raziskovanja o povezanosti delavcev z zakonom o združenem delu v črnomaljski BELT, ki je s svojimi tremi TOZD v sestavu TAM, vendar ima v tej veliki delovni organizaciji svojstven položaj. Če že, zaradi drugega ne, pač zato, ker je daleč od Maribora. Opravičiti se moramo vsem tistim, ki bi utegnili pomisliti, da je tisto »daleč od« pretehtalo v odločitvi, da smo se oglasili ravno v Črnomlju. Resnici na ljubo moramo priznati, da nas je pogovor z delavci črnomaljskega BELT zamikal predvsem zaradi podatka, zakaj se je večina leteli pred dobrim mesecem odločila za »proti«, ko je na referendumu glasovala o sporazumu o delitvi OD. Kar smo zapisali doslej, je bilo morda za bralca vsaj toliko prepričljivo, da je lahko ugotovil, kako nas predvsem zanima odnos delavca (oziroma njegovo »prisvajanje«) do zakona o združenem delu kot do »svojih Škarij in platna«. Torej bi po vsej logiki lahko bilo tisto govorjenje rezultatih referenduma nekakšno speljevanje na stranski tir. In vendar temu ni tako! Poskušali bomo na kratko pojasniti, zakaj smo bili pri prvih stikih z delavci v Črnomlju v hudih škripcih ... Ko smo se »otipavali« — za boljše občutenje vzdušja si predstavljajte, kako se vedejo hrošči, ko se srečajo na ozkih prehodih med travo! — je bilo Črnomaljcem jasno, da iz pogovora ne bo veliko, če sprašujem »zakon: za ali proti«, ker nihče pameten ne sprašuje kaj tako neumnega. Saj menda poznamo tisto naše, generalno smo vsi »za«, na drobno.se pa lahko dvobojujemo... Po pravici moram povedati, da delavci BELT niso bili pretirano navdušeni nad tem, da je prišel nekdo iz Ljubljane in jih sprašuje, kako so glasovali ob referendumu. »Kaj vas to briga!« so mi rekli. Vesel sem bil, da so mi tako rekli, ker me v resnici ne briga. Če že drugega ne, smo se zedinili za osnovno izhodišče, da namreč nikogar ne bo ničesar brigalo, vendar se bomo kljub vsemu pomenili. Malo so me pogledovali izpod čela in so naposled le pristajali na pogovor. Vprašal sem se, zakaj. Verjetno zato, ker jim je nekaj ležalo na duši in so našli hvaležnega poslušalca, takega, ki mu pač nekaj poveš, ne da bi te zato takoj vlekel za jezik. Povedali smo že, da nas je primer BELT zanimal zato, ker sodi v sklop velike delovne organizacije, ki ima zelo veliko veljavo v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji, poleg tega pa ima v SOZD tako specifičen položaj — mislili smo predvsem na oddaljenost od centra in tudi na to, da se je šele kasneje vključil v TAM in morda kljub vsemu ohranil svojo individualnost — ki se ne more kar tako izgubiti v sivini vsakdana... Pogovarjali smo se s številnimi delavci BELT. Jaka, Francelj, Miha, Obrad, Milan. Stane... Docela smo se zavedali, da ne smemo začeti s stereotipnim »kaj vam pomeni zakon o združenem delu«, ker je taka raven pogovora — tako smo jo nekajkrat dobili pod nos — le za visoke politike in ne za njih, preproste kovinarje, ki morajo živeti in nimajo časa za politiko. »Ali to pomeni, da o zakonu niste ničesar slišali?« »Slišali in poslušali smo zelo veliko. V naših sindikalnih skupinah smo veliko poslušali o njem, vendar s tem ni rečeno, da smo natančno vedeli, za 5 kaj gre. Saj veste, kako je... Delavci nismo preveč navdušeni za visoke besede. Počakamo, poslušamo, spet počakamo... Potem se bo menda že pokazalo, kako in kaj... Nismo silili naprej z vprašanjem, ker ne bi imelo nobenega pomena posiljevati sogovornike k teoretiziranju. Oprostite, tovariš, mi delamo po učinku... Saj veste, kaj to pomeni... Zelo dobro sem se zavedal, da na »splošno« razpravo ne bom ulovil prav nikogar. Zakaj me sprašuješ, sem slišal. Kaj te briga? Kako sem glasoval na referendumu, je moja stvar! Saj je bila vsa stvar že od vsega začetka na dlani. Če bi delal z njimi, mesec, dva, bi me menda že vzeli za svojega. Potem bi se lahko pogovarjali tudi o tako »intimnih« stvareh, kot je samouprava. Saj se čudno sliši, vendar je res. da je lahko tudi samouprava zelo intimna zadeva in ne samo »tiste stvari«. Gre pač za dogajanja, ki jih človek čuti, vendar s tem še ni rečeno, da rad govori o njih ... V BELT se je zalomilo pri sporazumu pri osebnih dohodkih. Sporazum je tri dni pred tem, preden bi ga morali »požegnati« na referendumu, prijadral iz Maribora. Potem se je začelo brzinsko mozganje in če so ljudje še tako premlevali člene, niso razumeli nekaterih ključnih zadev. Seveda ni bilo niti govora o tem, da bi predlagali kakšno spremembo ali dopolnitev. Saj niti niso preveč dramatizirali. vendar je bilo na dlani, da je naposled prevladalo prepričanje, kako se preprosto ne bodo pustili vleči za nos. Rezultat referenduma je bil sprva majhen šok za vodstva — poslovno, sindikata, zveze komunistov — vendar so se menda kaj kmalu le toliko postavili na noge, da so ugotovili, kako je na vsak način treba upoštevati bistvene ugovore in doseči primerno spremembo sporazuma. Zdaj pravijo, da so stvari v glavnem popravljene in vsi upajo, da bo ponovni referendum čez nekaj dni navrgel pozitiven izid. Torej — kar zadeva BELT, bodo imeli glavobol manj. Poudarjamo, da nismo spraševali delavcev, ali so glasovali »za« ali »proti«, vendar v pogovorih ni bilo težko ugotoviti »pripadnosti«. Kakor lahko sklepamo, prav nihče ni vedel, kako bi si lahko na osnovi sporazuma izračunal svoj osebni dohodek. Sploh niso vedeli, koliko je pravzaprav vredna (v točkah izražena) ura. Malenkost? Za delavca, ki živi samo od svojih rok, prav gotovo ne! Malo manj opazna, vendar še vedno omembe vredna, je bila pripomba, da so prevelike razlike med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki. V pogovoru smo odkrili, da je »problem« malce drugje, kot smo Sprva pričakovali. Ne gre toliko za razpon, kot za ugotovitev, da so razlike v OD pri inženirjih praktično minimalne, čeprav delavci natančno vedo, da se dejanski delovni prispevek tega ali onega močnorazlikujeta. Seveda ne gre samo za inženirje... Kaj bomo plačevali, šolsko kvalifikacijo ali delo? se vprašujejo in očitno namigujejo na to, da oni razumejo zakon o združenem delu drugače... Morda ne sodi zraven, vendar... Večina Bellovih delavcev ne živi samo od svojega OD, ampak ima doma še »ohišnico«. Po navadi pravimo takim »polproletarci« in jih ocenjujemo s precejšnjim nezaupanjem. V BELT so nas presenetili z izjavo: Naše socialno zavarovanje je napravilo študijo, po kateri je videti, da naši »polkmetje« manj bolehajo kof drugi. Posredno je to tudi dokaz, da delavci BELT niso lenuhi. Primerjave z delovnimi dosežki onih v mariborskem TAM celo kažejo, da so Belokranjci uspešnejši, vendar se to ne pozna pri OD... Vendar je to že druga zgodba, ki se bo menda šele prav razpletla takrat, ko bodo posamezne TOZD v TAM v resnici'postale to, kar si predstavljamo pod resnično TOZD. Ali torej delavci vedo, kaj je zakon o združenem delu? Morda res ne vedo, za kaj gre, vendar. njegovo bistvo čutijo zelo natančno! Po našem mnenju so to dokazali z »ne« tudi v BELT, čeprav so bili ocenjevalci sprva dokaj razočarani. Seveda, za vsak slučaj... Predsednik sindikata v BELT je malce za šalo in malo zares dejal: »Odkar smo se soočili z večinskim »ne«, smo šli v tako politično akcijo, kot je ne pomnim. Naši ljudje zdaj tako poznajo zakon o združenem delu, kot si prej sploh nismo upali misliti.« Pa naj nikar to ne izzveni kot agitacija za »ne« pri referendumu. Naj bo le opomin za vse tiste, ki se zanašajo na to, da bodo delavci dvigali roke »v nedogled«. In to kar naprej ... Včasih je lahko tudi »ne« krepak korak naprej! iGO TRATNIK Temeljna organizacija ni priznala sklepa lastnega delavskega sveta s.___ Mnogi samoupravni sporazumi o združevanju v delovno organizacijo predvidevajo, da bodo temeljne organizacije združevale sredstva za stanovanjsko gradnjo. Tako združena sredstva pomenijo tudi lažje reševanje stanovanjskih problemov delavcev. Marsikdaj pa niii samoupravni sporazum niti statut delovne organizacije ne predvidevata točnega poteka postopka pri dodeljevanju stanovanj ali stanovanjskih kreditov. Prav zaradi tega prihaja včasih do absurdnih situacij, ko temeljna organizacija nastopa tako rekoč sama proti sebi, proti sklepu svojega delavskega sveta. V delovni organizaciji, ki združuje številne temeljne organizacije, so se sporazumeli, da bodo združevali sredstva za nakup in gradnjo stanovanj ter za dodeljevanje stanovanjskih kreditov. Sprejeli so pravilnik o določanju prioritetnega vrstnega reda in predvideli, da bo skupna komisija vseh temeljnih organizacij zbirala prijave delavcev, preverjala pogoje posameznega delavca in nato vse prosilce razvrščala v prioritetno listo. Zoper sklep te skupne komisije pa ima vsak delavec pravico zahtevati varstvo pred delavskim svetom svoje temeljne organizacije. Delavec, ki je menil, da je prizadet pri dodeljevanju stanovanj, je vložil zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije. Zatrjeval je, da skupna komisija za družbeni standard ni upoštevala razmer v katerih živi, saj bi moral sicer dobiti mesto med prosilci, katerim bo dodeljeno družbeno stanovanje. Delavski svet je upošteval njegovo zahtevo in določil, da mora dobiti stanovanje, saj izpolnjuje vse pogoje po pravilniku, sicer pa je skupna komisija netočno upoštevala delavčeve stanovanjske razmere. Skupna komisija pa je bila pre' pričana, da je njena odločite* pravilna, zato sklepa delavskeg8 sveta ni upoštevala. Razpok^' Ijiva stanovanja je dodelila tisti1" delavcem, za katere je menila, J" so upravičeni, pri čemer je meni' la, da je delavski svet udeležen" temeljne organizacije napačno uporabljal določbe pravilnik"-Prizadeti delavec se je zato obrni' J na sodišče združenega dela, ki j" ugotovilo, da je treba spoštovati odločitev delavskega sveta. ^ spornem razmerju je bila udel"' žena temeljna organizacija, ki je skušala na vse možne načine do' kazovati. da je delavski svet ravnal napačno, da je kršil določb" pravilnika in da naj obvelja odločitev skupne komisije. Iz navedenega sledi, da v delovni organizaciji nimajo dobro I urejenih odnosov med temeljnimi organizacijami in da sklep0* delavskih svetov temeljnih organizacij ne spoštujejo vselej. Stroj kovna služba delovne skupno5" skupnih služb, ki je zastopala temeljno organizacijo, je v bistv" zastopala stališče skupne komisije oziroma delovne organizacije. To stališče je bilo povsem nelogično, saj bi ob upoštevanj" sklepa delavskega sveta morali zadevo razrešiti v delovni organizaciji. V bistvu ni bilo spora me" delavcem in temeljno organizacijo, ampak je bil spor med temeljno organizacijo in delovn0 skupnostjo skupnih služb °z'' roma delovno organizacijo. P" takih sporov ne prihaja zgolj ^ radi pomanjkljivih dogovorov, katerih ni predvideno, kako ns" [| klajevati nasprotujoče si interes" med posameznimi temeljnimi °r' ganizacijami ali pa med temeljn° organizacijo in delovno skupnostjo skupnih služb. 1 1 f IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Interna objava prosti!1 del oziroma nalog ' 91 Kadar je potrebno v temeljni organizaciji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog, odloči pristojni organ, da se sklene delovno razmerje z drugimi delavci in določi število potrebnih delavcev. Tako določa zakon o združenem delu v L odst. 170 člena in enako določilo vsebuje tudi L odst. 22. člena zakona o delovnih razmerjih SR Slovenije. Tako imenovane interne objave zakon ne pozna, saj določa, da z oglasom oziroma z javnim razpisom objavijo dela oziroma naloge. Z oglasom oziroma javnim razpisom se določi število potrebnih delavcev ter njihovo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost. Mnoge temeljne organizacije pa v praksi uporabljajo interno objavo, ker skušajo na tak način izkoristiti »notranje rezerve«. Nimajo namreč dobrega pregleda nad kadrovsko zasedbo, zato skušajo na tak način zagotoviti v delovnem procesu potrebno število delavcev. V bistvu gre za razporejanje delavcev na druga dela in naloge in v takem primeru ni možno govoriti o povečanju števila delavcev v temeljni organizaciji. Takega načina pa se temeljna organizacija, ki ne more pričakovati, da se bodo na interno objavo javili delavci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, seveda ne more posluževati. Temeljna organizacija ne more namreč razporediti na dela in naloge delav- ca, ki ne izpolnjuje določenih P1’ gojev. V takem primeru mora meljna organizacija z ogla50, oziroma javnim razpisom o1,jaV-£ dela oziroma naloge. Šele j nihče od prijavljenih kandidahL ni izbran, lahko pristojni org določi, da sklene delovno zmerje za določen čas, venU).j, največ za eno leto, z enim od P javljenih kandidatov. Tako c‘ vn''1 loča 27. člen zakona o delo" razmerjih. Temeljna organizacija je p° terni objavi oziroma oglasu raz- poredila na prosta dela oz'r0^„ naloge delavca, ki je že bil v i lovnem razmerju, vendar ni ustrezne strokovne izobraz Razporedila ga je za določen^ izbiro izpodbijal, ker je meni ^ pristojni organ ni mogel opra izbire in ni mogel razporedit' ^ lavca, ki pogojev ni izpolnjc* Tudi sodišču združenega del" je strinjalo s takim stališčem 'n • te' razveljavilo odločitev o izbir' ^ velelo temeljni organizaciji'^ objavi oglas, v katerem bo vedla prosta dela in nalog6 pogoje za zasedbo. Šele k0^, temeljna organizacija to izp°^|, la, bo lahko enega od prijavU6.^ kandidatov zaposlila za dol0"^ čas, če ne bo izbran nihče od P . javljenih kandidatov. Taka rc’^ tev je možna le pod pogoj601’ jj je zaposlitev neogibna za nemotenega opravljanja del 0 roma nalog. IVAN Žld; t a prečite* kegJ >iož-istiif a.* ieni-žerie ačno lika' brn'1 ki \\ avali i. ide-1 ki j« : do- rav- ačbe ,dk>' de- abr« nelj' ;pOv irga-itro-iosti a te-istvit atni- raci" i ne-anj1' arali .ani' me<) raci-I te-,vnn ozi" D0 j za->v.v i US-rese iof-:ljn° a in temeljna oblika celotne sindikalne organiziranosti. To pravilo, če temu tako rečemo, je veljalo že doslej. Kajpak pa smo pko opazili mnogo slabosti pri delu osnovnih organizacij sindikata. ”°rebiti je med najpomembnejšimi tale: čeprav so bile osnovne orga-htzacije sindikata najširše organizacije delavcev v temeljnih samou-!>ravnih okoljih, pa so premalo soočale svoje »tovarniške« interese z h^tesi drugih delavcev in često premalo tudi z interesi takšnega ra-Zv°ja naše družbe, kot smo si ga začrtali v številnih dokumentih od Us,ave do zakona o združenem delu, do resolucij kongresov itd. Ure-saičevanje teh dokumentov je neločljivi del celotne družbene preobra-še posebej pa samoupravne preobrazbe združenega dela in delav-pega družbenoekonomskega položaja v združenem delu. Prav ob p kaže poudariti misel Vinka Hafnerja, predsednika slovenskih sin-'katov, ki je pred kratkim dejal, da je od delavcev v tovarnah, od dedcev v materialni proizvodnji v pretežni meri odvisno, kako hitro onio uveljavili nove družbenoekonomske odnose v vseh porah druž-, enega življenja, kdaj bodo samoupravne interesne skupnosti zaživele ot morajo in kdaj in v kolikšni meri bodo delavci v resnici lahko razpo-a8ali z rezultati in sadovi svojega dela. In ker je v temeljnih organizaci-■p^združenega dela v rokah delavcev upravljanje dela in upravljanje htžbenih sredstev, torej celotna družbena reprodukcija izhaja iz ?c*ruženega dela, imajo osnovne organizacije sindikata zelo pomembne na'°ge. Na kratko bi lahko rekli, da nič kar je pomembnega za kolektiv n celotno družbo ne sme mimo njih, mimo delavcev organiziranih v t|jih. Prav zato tudi vse oblike sindikalne organiziranosti morajo »izha-iat' ‘z njih«. Delavci se morajo dogovarjati o tem, kaj bodo prenesli na onferenco sindikata na ravni delovne organizacije in kako bodo us-* ajevali pomembne družbenopolitične akcije v okviru sestavljenih or-®ajhzacij združenega dela. °a so za takšno politično zelo zahtevno in odgovorno delo vodstva ■"'tiovnih organizacij tudi usposobljena? Vprašanje bi lahko postavili .. drugače: kakšen je vpliv komunistov v osnovnih organizacijah sin-!«ata pri oblikovanju sklepov, stališč in opredelitev? Na to vprašanje 1 'ahko dati odgovora, saj je le-ta od osnovne organizacije do druge j_az!ičen. Kajpak pa ne smemo pozabiti tudi na tiste negativne primere, 0 so se vodstva osnovnih organizacij »zlepila« z poslovodnimi sestavi, 0 s° sekundirala pri preprečevanju »požarov« — pravimo jim preki-ltve dela — namesto da bi pravočasno reagirale na negativne pojave in *ahtevale spremembe posameznih samoupravnih aktov. Morebiti je . "hu botrovala dosedanja sestava izvršnih odborov, ki so praviloma '1 formalno delegatsko sestavljeni, kjer ni manjkalo usklajevanja cd posameznimi sindikalnimi skupinami. Prav zato slovenska izho-^ca za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja »ponujajo« j,ugačno sestavo izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. v'dentiranje in kandidiranje delegatov v izvršni odbor se mora opra-1 v sindikalnih skupinah, vendar pa na enotni listi volijo vodstvo fovne organizacije vsi člani na članskem sestanku^ Hočemo, da v nodnje delavci oblikujejo takšna sindikalna vodstva, ki bodo pri-. dnila vsemu-, kar se dogaja v bazi, vendar pa morajo biti sposobna 'Udi 0ceniti, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ne, kaj je zaplotniško celo cehovsko vedenje in kaj je v interesu celotnega delavskega ra-reda v ’ samoupravni socialistični družbi. M. HORVAT TUDI SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA SE ZNAJDEJO V ŠKRIPCIH Kako iz pravnih praznin? Po 3. členu zveznega zakona o sodiščih združenega dela odločajo sodišča na podlagi ustave, zakonov in samoupravnih splošnih aktov. S samoupravnimi splošnimi akti se na splošen način urejajo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi med delavci oziroma drugimi delovnimi ljudmi. Ti odnosi se urejajo v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Člen 609 zakona o združenem delu s samoupravnimi splošnimi akti ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti v organizacijah in skupnostih, določa organe, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihove funkcije. Razen tega ureja tudi druga vprašanja dela in poslovanja. Naslovi aktov so lahko zelo različni, saj poznamo: družbene dogovore, samoupravne sporazume, statute, pravilnike, sklepe, poslovnike itd. Sodišča združenega dela morajo pri razreševanju spornih razmerij uporabljati samoupravne splošne akte, saj pogosto neposredna uporaba zakona ne prihaja v poštev. Naloga sodišča je, da glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabi določbe ustreznega splošnega akta in tako pravilno ter zakonito razreši sporno razmerje. Jasno je, da mora popolnoma in resnično ugotoviti vsa dejstva, od katerih je odvisna utemeljnost zahtevka. Pri svojem delu pa prihajajo sodišča nemalokrat , v težaven položaj, ko ugotovijo, da določeno razmerje ni urejeno z ustreznim samoupravnim splošnim aktom. Takrat govorimo o pravnih prazninah, ki žal pri samoupravnem normiranju niso redke in zaradi njih je potrebno pristopiti k razreševanju spornega razmerja še posebno previdno, ob upoštevanju vseh okoliščin in odnosov, ki so povzročili tako sporno razmerje. Razlogi za pravne praznine____________________________ Pravne praznine pomenijo tudi v samoupravnem normiranju določeno nezakonito stanje, saj ni pravno regulirano neko področje samoupravnih odnosv, ki bi po zakonu moralo biti urejeno s samoupravnim splošnim aktom. Razlogi za take pravne praznine šo zlasti naslednji: — v temeljni organizaciji samoupravnega splošnega akta sploh niso sprejeli, ker bodi niso pripravili predloga ali pa predog ni bil primeren, da bi ga sprejeli; — samoupravnih splošnih aktov niso uskladili z zakonom; — način sprejemanja pravnega splošnega akta samou-ali način sklepanja samoupravnega sporazuma ni bil v skladu z zakonom; — aktov niso uskladili z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, s katerimi bi morali biti usklajeni; — ustavno sodišče je po postopku razveljavilo samoupravni splošni akt ali pa njegove posamezne določbe; — sodišče združenega dela je samo ugotovilo, da posamezne določbe samoupravnega splošnega akta niso v skladu z ustavo ali pa so v nasprotju z zakonom, zato jih v smislu čl. 12 zveznega zakona o sodiščih združenega dela ne sme uporabljati, pač pa mora odločiti, kot da spornih določb sploh ne bi bilo. Ne moremo govoriti o urejenosti samoupravnih odnosov, če temeljna organizacija teh odnosov nima urejenih s samoupravnim splošnim aktom in če zakon določa, da jih mora sama urediti. Zakon o združenem delu v 5. točki 619. člena pravi, da je treba v takem primeru.ravnati, kot da so se pojavile motnje v samoupravnih odnosih. Ob takem položaju mora sicer nastopiti skupščina družbenopolitičnih skupnosti z začasnimi ukrepi družbenega varstva. Take ukrepe bo skupščina sprejela, če bo ugotovila, da gre za bistvene motnje v samoupravnih odnosih. Znani so primeri, ko temeljne organizacije niso upoštevale določil členov 4 in 5 zveznega zakona o medsebojnih razmerjih v druženem delu in samoupravnih splošnih aktov niso sprejemale na način, kot ga določa zakon. Zakon o združenem delu predvideva, da morajo biti najvažnejši oziroma temeljni samoupravni splošni akti sprejeti z referendumom (člen 463). Statut temeljne organizacije bo lahko določil, da z referendumom sprejemajo tudi druge samoupravne splošne akte, ne le tistih, ki jih našteva zakon o združenem delu. Sodišče združenega dela je pristojno po 7. točki 2. odst. 18. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela, da odloča v navedenih primerih, ali je statut sprejet oziroma ali so spre jeti drugi ustrezni akti v organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti in drugih skupnostih. Kadar sodišče ugotovi, da statut ali drug akt ni bil sprejet, je razumljivo, da ga ne more uporabljati, saj ne predstavlja materialnega prava, s katerim bi bili urejeni medsebojni odnosi. Kot je že navedeno tudi ustavno sodišče razveljavlja samoupravne splošne akte in sicer tedaj, če niso v skladu z zakonom ali ustavo. Pogosto razveljavlja sicer le posamezne določbe samoupravnih splošnih aktov, v obeh primerih pa sodišče združenega dela ne more uporabljati takih razveljavljenih splošnih aktov ločb. Reševanje zmerij ali posameznih do- spornih ra- V praksi se pojavljajo odnosi in neka razmerja, ki niso zakonito normirana, in zato ni čudno, da v takih okoljih najpogosteje prihaja do konfliktnih odnosov. Pojavlja se arbitri-ranje, samovoljno ravnanje in šikaniranje. Take konfliktne situacije se pojavljajo zlasti zaradi naslednjih odnosov in razmerij: — v zvezi z objavo prostih del in nalog, — pridobitve lastnosti delavca, — razporeditve delavca na dela in naloge, — uvedbe poskusnega dela, — prenehanje delovnega razmerja zaradi negativne ocene poskusnega dela, — pravice do letnega dopusta, izrednega dopusta, študijskega dopusta, — delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, zlasti zaradi delitve stanovanj in stanovanjskih kreditov, — disciplinske odgovornosti, — prenehanja delovnega razmerja, odpovednih rokov itd. Res je, da nihče ne more začeti delati v temeljni organizaciji, preden ne sklene delovnega razmerja na način in pod pogoji, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon. Če samoupravni splošni akt glede pridobitve delovnega razmerja ne ureja ničesar ali pa so določbe pomanjkljive — zgolj prepis določb iz zakona — seveda ne bo možno govoriti, da noben delavec ni mogel skleniti delovnega razmerja. To ugotavljajo včasih šele naknadno, ko delavec dela že več mesecev ali celo let. Prav zaradi tega morajo sodišča upoštevati dejansko stanje in ugotavljati, ali je v skladu z zakonom oziroma ustavo. in če tega ni možno ugotavljati, je treba razmisliti, ali ni morda v nasprotju s pravili morale socialistične samoupravne družbe. Če je delavec sklenil delovno razmerje s posebnim pogojem poskusnega dela. pa samoupravni splošni akt ne precizira poteka poskusnega dela in načina ocenjevanja, še ni možno govoriti o tem, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez tega pogoja. Sodišča tudi v teh primerih izhajajo iz prakse, ki se je izoblikovala v postopku pred temi sodišči, in razrešujejo sporno razmerje medi-torno. To pomeni, da uporabljajo splošna načela, ki veljajo za inštitucijo poskusnega dela, in v konkretnem primeru ugotavljajo, ali je komisija spremljala poskusno delo in ga ocenila objektivno. V bistvu temelji Basanja k ^ti so se, menda na ^do slovenskih sindikatov, e e e Priprave na izdelavo Pol!r osnov žtf razvrščanje ^ lCev in strokovne izobra-■ Mislim na pripravo nove °lne klasifikacijske lestvice, rQ?P' Poenotila v praksi zelo (ttn ‘Cne klasifikacije in s tem ?£°čda enotno vodenje po-rttbn'V’ bi bili enako upo-kad la^° Za ZaPoslovanje in sti/^>Vs^0 Politiko kot w stati-hQfJ’ izobraževalne in druge lest^ne' ^notna klasifikacijska nj0 e pomembna tudi s s0y Ca novih družbenih odno-skifj Sai ne ločujemo več delav-klic°zironia uslužbenskih po-Zdri,-’ amPak smo vsi delavci v al(Cp^nern delu. No, začetek sčas e ie bil precej »glasen«, /o, p^0 Pa ie vse lepo potihni- Zdaj?°sim Za odgovor, kje smo K Z., LJUBLJANA BREZ ODGOVORA Na vprašanje odgovarja, TILKA BLAHA, članica sekretariata predsedstva RS ZSS: Pobudo za izdelavo enotnih osnov za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe smo v sindikatih izrekli že leta 1972. Ne samo zaradi razlogov, ki jih navaja bralec V. Z., ampak tudi zaradi reforme usmerjenega izobraževanja, je medrepubliška in pokrajinska komisija za reformo usmerjenega izobraževanja 1975. leta tak predlog tudi pripravila. Predlog je izhajal predvsem iz sprememb predvidenih na izobraževalnem področju. Zato smo v takratni razpravi sami dali precej pripomb. Republiški svet ZSS se je, med drugim, zavzel, naj bi predlog dopolnili tako, da bi bila nova klasifikacijska lestvica uporabna za vse in ne samo za izobraževalne namene. Tako dopolnjen predlog, ki je osnova za sklenitev ustreznega medrepubliškega in pokrajinskega družbenega dogovora o enotnih osnovah za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, je zdaj že v javni razpravi. Znano je, da smo doslej delavce razvrščali po strokovni usposobljenosti v štiri skupine (NK, PK, KV, VK), uslužbence pa tudi v štiri skupine po izobrazbi (nižja, srednja, višja, visoka). Glede na prakso in še posebej na zakon o združenem delu je to nevzdržno, saj smo vsi delavci v združenem delu, ki opravljamno različno zahtevna dela in opravila. Za različno zahtevna dela oziroma opravila pa seveda potrebujemo različno znanje oziroma izobrazbo, ki si ju delavec lahko pridobi na zelo različne načine. V novi kvalifikacijski lestvici so poklici glede na zahtevnost del oziroma opravil razvrščeni v osem stopenj. V prvi so delavci, ki opravljajo najbolj enostavna dela, katerim se v delovni organizaciji lahko priučijo v krajšem času. V drugi kategoriji so manj zahtevni poklici, za katere se delavci interno kvalificirajo, če uporabim sedanji izraz. Srednje zahtevni ali poklici ozkih profilov, za katere se delavci usposabljajo do dve leti, na primer konfekcijski krojači, so razvrščeni v tretjo skupino. V četrti skupini so poklici širokega profila, tj. delavci s končano poklicno šolo. V peto skupino so razvrščeni poklici sedanjih VK delavcev in poklici, ki se usposabljajo v sedanjih tehniških in njim sorodnih šolah. Za šesto kategorijo je značilno, da so vanjo razvrščeni zelo zahtevni poklici, za katere je potrebna najmanj višja izobrazba, medtem ko so visoko zahtevni poklici (visoka izobrazba) razvrščeni v sedmo skupino. V osmi skupini pa so doktorji in magistri znanosti, torej ljudje, ki so usposobljeni za najbolj zahtevna dela in opravila. Poudarila bi, da po novem ne bomo rekli, da je nekdo delavec prve, druge, tretje itd. skupine. Delavec ostaja tisto, za kar se je poklicno usposobil, to je mizar, finomehanik, zdravnik, ekonomist ipd. Bomo pa zato z novo klasifikacijsko lestvico pridobili enotno osnovo, ki bo uporabna za najrazličnejše kadrovsko-analitične, primerjalne in načrtovalne namene. Ta osnova pa je nujna, če naj se izognemo zdaj pogostemu in različnemu zbiranju in prikazovanju istih podatkov, ki glede na vir (statistika, izobraževalne usanove, SDK in drugi) lahko bodisi zavedejo, bodisi tudi neposredno in odločilno vplivajo na morda napačne odločitve pri planiranju, usposabljanju oziroma šolanju delavca, nadalje pri prikazih gibanj fn problemov na področju zaposlovanja, osebnih dohodkov in podobno. tako stališče na ustavnem načelu o enakopravnosti delavcev in o enakih pogojih in možnostih za pridobivanje delovnega razmerja. Kadar temeljna organizacija nima veljavnega samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, prihaja pogosto do konfliktov in neenakopravne udeležbe delavcev pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Razumljivo je, da delavci zahtevajo sodno varstvo, vendar je sodišču vsekakor najtežje razreševati taka sporna razmerja. Res je, da je delavcem, ki niso sprejeli ustreznega samoupravnega splošnega akta o delitvi sredstev za osebne dohodke zagotovljeno le izplačilo zajamčenega osebnega dohodka, kot določa 5. odstavek 590. člena zakona o združenem delu, toda sodišče mora sporno razmerje kljub temu razrešiti. Ob tem mora upoštevati, da gre vsakemu delavcu iz dohodka temeljne organizacije osebni dohodek, kijev skladu z načelom delitve po delu, kar je ustavno načelo po čl. 20 ustave SFRJ. To načelo uporablja sodišče pri razreševanju takih spornih razmerij in ugotavlja dejanske odnose in razmerja pri delitvi osebnih dohodkov glede na obseg in kvaliteto det in nalog, ki so jih opravili delavci, ter primerja te ugotovitve z obsegom del in nalog, ki jih je izvršil delavec, ki se z delitvijo ni strinjal in ki uveljavlja svoje pravice v zvezi z razliko pri osebnem dohodku. Tako delavci niso mogli izločiti pri delitvi osebnih dohodkov za uspešnost pri delu delavca, ki mu niso zagotovili ustreznih del in nalog tako kot drugim delavcem, tako imenovani »variabilni del« pa so si razdeljevali po »prostem preudarku« brez sprejetih meril. V bistvu enaka načela uporabljajo tudi pri urejanju drugih spornih razmerij. kajti delavec ne sme biti prikrajšan glede pravic iz dela, če temeljna organizacija nima urejenih samoupravnih splošnih aktov. V bistvu gre za saniranje nezakonitega stanja, ki je nastalo prav zaradi pravnih praznin v samoupravnem normiranju, kajti te so omogočale arbitri-ranja, samovoljo in šikaniranje. Ni dvoma, da je delo sodišč prav v tem pogledu še posebej pomembno, saj gre za varstvo zakonitosti in ustavnosti oziroma za varstvo samoupravnih pravic. Pomanjkljivega samoupravnega normiranja ne smemo dopuščati Čeprav sodišča kljub pravnim prazninam razrešujejo sporna razmerja. to ne pomeni, da smemo dopuščati tako stanje v samoupravnem normiranju. V vsakem primeru je potrebno sprožiti akcijo za družbeno varstvo v smislu zakona o združenem delu. Ni dvoma, da je prva poklicana družbenopolitična skupnost, ki jo zakon pooblašča, da nastopa z začasnimi ukrepi družbenega varstva. Ti ukrepi so številni in omogočajo učinkovito saniranje nezakonitega stanja. Zakon daje družbenemu pravo-' branilcu samoupravljanja v zvezi z družbenim varstvom samoupravnih pravic še posebne naloge in pooblastila. Prav družbeni pravobranilec se najčešče prvi seznani s pomanjkljivostmi samoupravnega normiranja, zato je največkrat prav on tisti, ki predlaga ukrepe. Ob tem pa seveda ni možno mimo vloge zbora delavcev temeljne organizacije, organa samoupravne delavske kontrole, sindikata, službe družbenega knjigovodstva, sodišč itd., ki lahko po členu 623 zakona o združenem delu podajo pobudo za ukrepe družbenega varstva. Kazalo bi opozoriti na določbo 660. člena zakona ©združenem delu, ki nalaga organizacijam združenega dela uskladitev samoupravnih sporazumov o združevanju, statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu najpozneje v dveh letih po uveljavitvi zakona. Ko bodo organizacije združenega dela ob upoštevanju te določbe v naslednjih mesecih usklajevale in prečiščevale svoje samoupravne splošne akte, bo prav, da bodo upoštevale vse dosedanje pomanjkljivosti in samoupravne oziroma družbenoekonomske odnose uredile popolno in v skladu z zakonom. IVAN ŽUŽEK , SPOROČILA IN SPOZNANJA Že dolgo nismo “dišali toliko optimističnih izjav kakor ob letošnjih prvomajskih praznikih. Te izjave niso bile posledica prazničnega razpoloženja, marveč predvsem izraz globokega spoznanja, da se naša domovina po dolgem in počez, od Gevgelije do Maribora in od Skadarskega jezera do Subotice vsestransko razvija na vseh področjih. Prav tako ni niti najmanj slučajno, da so prihajale od naših najvišjih voditeljev pa od delavcev, kmetov in mladincev. Ob vseh težavah in napakah, ki smo jih imeli in ki smo jih delali doslej, lahko zdaj dejansko z lastnimi očmi ugotovimo, kako prerojena je naša dežela, kako se s hitrimi koraki približuje razvitim industrijskim državam, kako dosledno in vsestransko prehajamo od besed k dejanjem in kako ta dejanja, kot končni rezultat naše politike, postajajo podlaga za nadaljnji razvoj in razcvet. Prav tako tudi vidimo, slišimo in občutimo, kako zunanjepolitični ritem naše domovine ustvarja njej in vsem nam, njenim občanom, ugled v svetu, s kakršnim se lahko ponaša komaj kdo. Leta in leta gradimo in dograjujemo. Leta in leta stojimo vzravnano, četudi so padala po nas huda bremena. Toda vse to smo prenašali s ponosom, ker smo vedeli, kakor je v pr- Komunist ~ E33 vomajski zdravici tovarišu Titu povedal tovariš Kardelj, »da smo v vsem našem povojnem razvoju vselej napredovali po jasno začrtani poti«, ki jo je, je poudaril tovariš Kardelj, »trasiral tovariš Tito«. »Vselej smo imeli jasno perspektivo. Vedeli smo, kaj hočemo in k čemu težimo.« Napori, ki smo jih vlagali, so dali sadove. Leta smo spreminjali v mesece, mesece v tedne. Dajali smo zgled, kakršnega zares ni nikjer na svetu. Zato je pred nami prihodnost, o kateri je govoril tovariš Tito, ko je odgovarjal na zdravico. Zato smo ponosni na generacijo, ki je vse to dosegla, kajti ta rezultat je navdih za vse prihodnje rodove, za tiste, ki se že danes ramo ob rami s prejšnjo generacijo bojujejo za boljši jutri, kakor tudi za tiste, ki zdaj šele drgnejo šolske klopi in delajo prve modele za stružnicami. To pa je velika, odločilna stvar. Za ustvarjalnost je potreben navdih. Brez navdiha ni velikih dejanj. To ni odsev trenutnega razpoloženja. To je rezultat naše skupne zavesti, ki dobiva te dni svoj odmev na naših kongresih. Mar je bilo treba iskati boljšo priložnost, kakor je bil osmi kongres ZK Slovenije, na katerem so slovenski komunisti soglasno manifestirali svojo odločnost, da utelesijo ustavo in zakon o združenem delu, da pripeljejo delavski razred do tiste točke, na kateri se bo odločnost sama začela osvobajati, da bi osvobodila tudi družbo, kar v naših razmerah, pod našim soncem in na naših tleh pomeni uresničevanje vloge delavca v združenem delu, medsebojno dohodkovno povezova- od sobote ^ do sobote PO POTEH ŠTAFETE 1. do 3. V. 3. V V pestro in bogato praznovanje letošnjega prvega maja, praznika dela, se je te dni vključila tudi štafeta mladosti, ki so jo hrvaški mladinci in mladinke v Portorožu predali slovenski mladini. Štafeta je na poti skozi primorske kraje potovala čez Vršič na Gorenjsko, obšla Kranj in Škofjo Loko ter prišla do praga Ljubljane. 4. V. Poleg termoelektrarne Šoštanj, ki so jo slovesno spustili v obratovanje pred prvomajskimi prazniki, je stekel v poskusno obratovanje tudi 56-megavatni agregat hi-drocentrale Formin na Dravi. Priključitev na daljnovodno omrežje je v celoti uspela. Nova hidrocentrala, zadnja v verigi dravskih pretočnih hidroelektrarn, bo že letos začela z redno proizvodnjo. Njena zmogljivost bo 570 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. V javnosti je zbudilo precej zanimanja novo publicistično delo Sergeja Kraigherja. Avtor predvsem razmišlja o novih odnosih v svobodni menjavi dela, o nekaterih splošnih teoretičnih spoznanjih in praktičnih rešitvah, posebnostih in začetnih poskusih. V Ljubljano je prispela Titova štafeta in doživela svečan sprejem. Osrednja svečanost je bila na Centralnem stadionu. Pred 9. majem, dnevom zmage, so v Ljubljani pripravili pester spored prireditev. Poleg osrednje tradicionalne proslave in prireditve ter pohoda oblici, so pripravili tudi več spominskih razstav. Posebej zanimiva bo spominska razstava »Po poteh partizanskih kurirjev«, ki so jo pripravili pripadniki nekdanje 4. brigade VDV. Razstava se letos povezuje tudi s prihodom »Kurirčkove pošte«, ki se tudi letos iz več strani približuje svojemu končnemu cilju v Ljubljani. Razen osrednje proslave mladine na Cen tralnem stadionu v Ljubljani, kjer je blizu dva tisoč mladincev in več tisoč občanov pričakalo letošnjo štafeto mladosti, so pripravili poseben program prireditev ob dnevu mladosti tudi v vseh slovenskih krajih. Tekovanje za bralne značke, sodelovanje v kulturnih in športnih programih, izleti in pohodi so pritegnili prav vse slovenske šole. —gok kdo je kdo BULENT ECEVIT tretjič predsednik turške vlade Bulent Ecevit je danes eden najzanimivejših turških politikov, predvsem pa osebnost, ki s svojimi stališči do domače in mednarodne problematike pri veliki večini sodržavljanov zbuja upanje, da je edini, ki je sposoben rešiti državo hude notranje krize, ki jo pesti že dolgo časa (draginja in brezposelnost, zadolženost, politično nasilje itd.). Ecevit se je rodil v intelektualni družini maja leta 1925 v Istanbulu, kjer je tudi šturidal in leta 1944 diplomiral iz književnosti. Ukvarjanje s politiko mu je že kmalu postalo življenjski smisel, zlasti pa potem, ko se je leta 1950 včlanil v republikansko stranko. Ukvarjal se je tudi z umetniško kritiko, prevajanjem in bil nekaj časa urednik strankinega glasila ULUS. V obdobju med letoma 1956 in 1961 je bil Ecevit izvrsten politični komentator in tudi poslanec svoje stranke v parlamentu. Kmalu je postal tudi član vlade, in sicer je bil imenovan za ministra za delo. Turški delavci se ga iz tistih časov spominjajo predvsem kot bojevnika za pravico delavcev do stavk. Tedaj se je začel tudi njegov pohod na politični vrh, najprej v republikanski stranki, ki ga je osvojil že leta 1966 in nato še v vladi, ki ga je prvič osvojil leta 1974. Turčija je takrat že doživljala začetke sedanje krize, ki je povzročala tudi politično nestabilnost in nenehno menjavanje vlad. Zdaj je Bulent Ecevit že tretjič postal predsednik vlade in kot kaže še nikoli ni tako trdno »sedel v sedlu«. To je tudi razumljivo, kajti bolnik ob Bosporju, kot že dolgo pravijo Turčiji, potrebuje, zdravnika, ki se bo vseh notranje in zunanjepolitičnih bolezni lotil s kar največ politične treznosti in realizma. Za Ecevita pravijo, da je reformist in realist. Napovedal je korenite družbene, gospodarske in politične spremembe z opiranjem na do zdaj zanemarjene množice; rešitev kronične gospodarske krize vidi v uvedbi specifične oblike samoupravljanja; v zunanji politiki pa nastopa zelo trezno v primerjavi s prejšnjo vlado, kar daje slutiti, da bo vendarle prišlo do premikov pri reševanju ciprske krize in problemov v odnosih z Grčijo. BRANKO KASTELIC nje, uveljavljanje menjave dela in nagrajevanja po delu. Mar niso tudi hrvaški komunisti na svojem osmem kongresu povedali isto in enako kakor slovenski opozorili, da smo v tem trenutku sposobni enotno se lotiti te naloge in se brezkompromisno spoprijeti prav z vsakim količkaj pomembnejšim problemom ali pojavom, ki bi nam zapiral pot. Kot marksisti pa vemo, da ničesar ne moremo ustvariti spontano, ampak samo premišljeno, organizirano. To pa smo pokazali. Pokazali smo tudi to, da smo enotni kot nikoli doslej. Potrdili smo tudi izjavo tovariša Dolanca, ki je nekoč dejal, da smo ena izmed najbolj stabilnih družb v Evropi. Niti sedmi kongres makedonskih komunistov ni zaostajal. Tudi na njegovih tribunah, bodisi na skopskem sejmišču bodisi v akademiji znanosti in umetnosti, ki je resnično otrok te naše socialistične klime, so argumentirano razgrinjali, kam gre sodobna Makedonija in kakšno je njeno mesto med pobratenimi narodi Jugoslavije. Sedmi kongres ZK Črne gore je prav tako pokazal, kakšne uspehe dosegajo črnogorski komunisti in kako se skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in občani te naše najmanjše republike hrabro spoprijemajo z mnogimi problemi. Poleg vseh njih je po isti poti stopala tudi XVI. konferenca ZK Vojvodine. Vsega tega ne navajamo zaradi patetike, ampak zaradi dejstva, da dosedanji dosežki nikakor niso slučajni. Nasprotno. Jasno nam je, da je mogoče gledati v prihodnost samo skozi daljnogled preteklosti. Naša preteklost pa je čudovita. Seveda to vračanje ni rezultat nekakšnega lažnega ponosa, marveč realnega stanja, ki se kaže na vsakem koraku na vsakem kraju. Njihovo sporočilo je: gremo naprej! Napredujmo še hitreje, s še večjo voljo, s še večjo pripravljenostjo za delo, zavedajoč se, da pota niso posuta z rožicami, ampak da si jih moramo še in še krčiti. To pa pomeni, da ne pozabljamo niti na težave in probleme, s katerimi se bomo srečevali. VLAJ KO KRIVOKAPIČ BRIONI, LJUBLJANA — Na povabilo predsednika Tita je bil na prvem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji jordanski kralj Husein. Državnika sta med izčrpnimi pogovori o mednarodnih dogajanjih največjo pozornost posvetila razmeram na Bližnjem vzhodu. Odločno sta obsodila najnovejši izraelski napad na Libanon kot izziv miru in varnosti v svetu, k' je uperjen neposredno proti palestinskemu ljudstvu, njegovifl1 narodnostnim pravicam in obstoju. Predsednik Tito in kralj Husein sta tudi poudarila, da je pravična in trajna rešitev krize na Bližnjem vzhodu možna le, če se Izrael umake z vsega arabskega ozemlja, zasedenega leta 1967 in prizna zakonite narodnostne pravice palestinskega ljudstva. Med obiskom v naši državi se je jordanski suveren dva dni mudil tudi v SR Sloveniji- COLOMBO — S krajšim enodnevnim obiskom v Šri Lanki zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič končuje državniško potovanje po nekaterih azijskih državah, med katerim ie obiskal SR Vietnam, Tajsko, Demokratično Kampučijo, Indijo. Sestal se je tudi z burmanskim zunanjim ministrom. PEKING — Na daljšem obisku na Kitajskem se mudi delegacija SZDL, ki jo vodi Marih Cetipič. Naši predstavniki so se že sestali tako rekoč z vsemi najvišjimi političnimi osebnostm1 LR Kitajske, vodja delegacije Marin Cetinič pa je povabil delegacijo Politično posvetovalne konference, ki je množična organizacija »naprednih ljudskih sil«, naj kot gostja SZDLobišče Jugoslavijo. KABUL — V Afganistanu je vojska pod vodstvom skupihč mlajših oficirjev izvedla državni udar in pri tem ubila dosedanjega afganistanskega predsednika Dauda. Položaj v državi se je kmalu po državnem udaru umiril, prevratniki pa so ustanovili revolucionarni svet, novo vlado ter državo razglasili za De' mokratično republiko Afganistan. Novi afganistanski voditelj! poudarjajo, da se je s strmoglavljenjem bivšega režima v deže*1 začela revolucija, ki pomeni konec aristokracije in fevdalizma^ Afganistanu, cilj revolucionarnega gibanja pa je »uresničit želja naroda«. RIM —Drama v Italiji se nadaljuje. Ugrabitelji predsednici krščanskodemokratske stranke Alda Mora so sicer prenehabl pošiljati svoja sporočila, zato pa so očitno prisilili ugrabljenca'! da sam piše pisma vsem vodilnim političnim osebnostim, v ka- j terih zahteva pogajanja z ugrabitelji. Položaj se zapleta tuo|j zato, ker je socialistična stranka popustila in v bistvu sili drug*j stranke k pogajanjem z »rdečimi brigadami«. ČAD — Državljanska vojna v Čadu, ki se je znova razplaf tela,grozi, da bo zaradi zunanjega vmešavanja povzročila nf| stanek novega kriznega žarišča v Afriki. Obleko odrešitelj3 vladajočega režima v Čadu si je oblekla Francija in mu posla1®! svoje čete, ki se zdaj bojujejo proti osvobodilnemu gibanja 1 FROLINAT. Pretresi v Čadu so kot v mnogih drugih afriška1 državah posledica nerešenega nacionalnega in verskega vpC' y__! _ i • _ _ - _ _ y -i ^__ ^ šanja, ki pa ga ne more rešiti nikakršna tuja intervencija, najmanj vojaška. K- P' Veterani se ne dajo - Kar nekam sopihajoč so pritekli po strmem klancu do Urha. Čeprav bi težko rekli, da je sonce kaj prida grelo-, jim je po obrazu polzel pot. Tudi majice so imeli že premočene. Sicer pa so imeli že kar precej kilometrov v nogah tisti dan. Ni bil to le tek za rekreacijo. Janez Pavčič, Anton Majcen in Janez Aljančič so se kot ekipa veteranov resno pripravljali na bližnji »Partizanski marš,« discipline v sklopu prireditve »Po poteh partizanske Ljubljane«. Lani so med veterani zmagali, kar jih seveda obvezuje. Prav gotovo so si zadali nalogo, da uspeh ponovijo. Za razgovor seveda ni bilo časa. Odbrzeli so naprej. Še kako urico teka so imeli v načrtu za tisti dan. No, pa čez eno uro. Medtem pa jih lahko vsaj površno predstavimo. O smučarskem tekaču Janezu Pavčiču ne kaže zgubljati besed. Saj ga poznamo kot reprezentanta, ki še sedaj, kljub petdesetim letom, še vedno tekmuje. Kot ostala dva člana ekipe je tudi on začel z nogometom, prešel na atletiko in končno med smučarje tekače. Po poklicu je bil sedemnajst let miličnik, danes pa je sekretar telesno-kulturne skupnosti občine Ljubljana-Bežigrad. Letošnji tek bo že njegov enaindvajseti na prireditvah »Po poteh partizanske Ljubljane«. Anton Majcen je kot gozdarski inženir vodja planske analitske službe pri Hoji. Najbrž ime delovne organizacije nima zveze z njegovim športnim udejstvovanjem, vendar je Majcen slover i rekorder v hitri hoji na pet in deset Kilometrov. Tudi tekel je včasih na dolgih progah, sedaj pa najraje teče na smučeh. Tudi Janez Aljančič je bil v mladih letih vsestranski športnik: nogomet, rokomet, košarka, atletika, alpinizem. Prav kot alpinist je preplezal Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike, pa Mont-Blanc, Ararat in tudi na Aljaski je bil. Do neke mere je ostal zvest športu tudi v poklicu, saj je kot projektant direktor Projektivnega biroja Zavoda Tivoli, kjer se ukvarjajo izključno s športnimi objekti. Fantje, če jim lahko tako rečemo, so očitno pohiteli in prišli na »cilj« v slabi uri. Pogovor je sledil takoj, saj nihče ni kazal posebne utrujenosti. Kajpak, najprej so obujali spomine... »Dvakrat je bilo zame težko,« je povzel Janez Pavčič. »In to tako, da nisem vedel, če bom sploh vzdržal do cilja. Najprej je bilo to na prvem pohodu, ko je bila proga dolga 36 kilometrov in smo poleg vsega morali nositi še puške. Pa še pred leti, šest jih je menda mimo, ko nam je eden od članov ekipe omagal že na samem začetku. Skoraj vso pot smo ga vlekli na vrvi.« Pravzaprav pa je vsakokrat težko, še posebno, če hočeš zmagati, so si bili edini vsi trije. Prav zato so se tudi letos temeljito lotili priprav. Vsaj vsak drugi dan pretečejo 15 ki10^ trov in to navadno najtežji de P ^ Med prazniki so trenirali vsak »Vseeno nam zmanjkuje ča*3’ dodal Majcen. »Namesto doifl0 kosilo gremo na progo. Zatet11 F kak sestanek.« »In kako gledajo na to žefle_( »Ja,« se je oglasila Pavčičev3 »Cevi za centralno kurjavo ^ dni čakajo na barvanje. Tud' dova solata je visoka že »pol h1 pri nas pa imamo še nedot3k|( vrt... Toda zanj je šport prv' Večjih težav doma nim3*3 Majcen in Aljančič. Še posebe^ sta, kot sta izjavila, ženi že pre' li, koga »jemljeta«. Nič čud«* ah1 i Povejmo, da vsi trije »vetera' vajo v resnici podporo dru^-,^ članov, saj se v vseh treh d' naših veteranov vsi navdusur aktivno udejstvujejo v šport11- j S skromno slovesnostjo so v petek, 28. aprila, člani osno^^. ganizacije sindikata Strojne izpostave Sekcije za vleko v ^ nem mostu razvili nov sindikalni prapor. Slovesnosti so se i predstavnikov Sekcije za vleko Ljubljana, Novo mesto in p bor udeležili tudi predstavniki občinskega sindikalnega Laško, skupščine občine Laško in krajevne skupnosti p most. Prapor je razvil predsednik delavskega sveta , (I MAGDA BREZNI^/ vleko Ljubljana Anton Dornik. ele- o ;tffi de-. or-išče sovi, ognjemeti, proslave,vedro razpoloženje sep SOM ^>n>/ maj, praznik dela, so delovni Iju-ye v naši republiki proslavili na že obiska način, s številnimi delovnimi zma-Sami že pred praznikom, na sam dan pr-\eKu maja pa je bilo slovesno in veselo, K°t je v navadi samo na ta dan. Na pred-Vecerpraznika so po gričih zagoreli neš-telt kresovi, deževno nebo so razsvetljene rakete. Veselo vzdušje se je marsik-k tako kot v Ljubljani na Rožniku, na-kljevalo vso noč še v naslednji, praz-tiini dan. Ljubljančani so po tradiciji za Prvi maj z rdečimi nageljni na prsih °dhajaliproslavljat na Rožnik. Težko bi Ušteli vse proslave in »prireditve«, saj s° jih delavci organizirali skorajda v v$aki krajevni skupnosti, številni pa so 'e v družbi prijateljev ali sosedov podali ^naravo in praznovali »na svojo roko«. Ojneniti velja, da so sindikati praznova-njo povezali s podeljevanjem priznanj — Srebrnih znakov — svojim aktivistom. Mariborčani so se zbrali ob Bresterni-skem jezeru, spregovoril jim je tudi Slavko Uršič, predsednik mariborskega občinskega sindikalnega sveta. V Muti je praznovanje olepšalo tudi tradicionalno srečanje tamkajšnjega TV D Partizan z zahodnonemškim poštarskim društvom in Heiligenhausa. Celjani so priredili množično srečanje na Gričku in proslavo v dvorani Golovec. Zasavski rudarji in drugi delavci so praznovali večinoma v bližnji okolici zasavskih revirjev. Na Javorovici na Gorjancih, kjer je 16. maja 1944 tragično padlo 144 borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade, so počastitev spomina na ta dogodek povezali s proslavljanjem praznika dela. Kranjčani so se letos, kot vsako leto doslej, množično zbrali na Joštu, Tržičani pa so letos spet oživili navado, skupno proslavljati prvi maj. Letos se jim je pridružil France Popit. V Idriji so priredili tradicionalno kolesarjenje ob Idrijci, ki je star prvomajski običaj idrijskih rudarjev še z začetka tega stoletja. Osrednji proslavi na Primorskem sta Obeh prireditev se je udeležilo tudi pre- velika množica ljudi na tradicionalnem bili na Socerbu in v Opatjem selu. V cej delavcev iz sosednje Italije, prav tako prvomajskem srečanju še pospremila na Opatjem selu, od koder je naš posnetek, pa je veliko število naših delavcev odšlo pot lokalno štafeto mladosti, ki se je je govoril Dušan Šinigoj, član IO pred- na tridnevno prvomajsko srečanje na priključila zvezni štafeti, sedstva republiške konference SZDL. Bazovici nad Trstom. V Ajdovščini je Zbral: R. B. pred prvomajskimi prazniki so v domžalski govoru se je še posebej zavzel za pravo vlogo de-r°sami praznovali. Slovesno so odprli nove lavcev v samoupravljanju, ki morajo odločati o Pfoizvodne in skladiščne prostore ter začeli s vsem kar zadeva odločanje o pogojih in rezulta-Pfoizvodnjo izdelkov, ki pomenijo za Tosamo in tih delavčevega dela. Po slovesni otvoritvi novih "di za jugoslovansko tržišče pomembno no- proizvodnih obratov v Tosami si je predsednik v°st. Istočasno so proslaviU tudi 35-letnico ob- slovenskih sindikatov le-te ogledal. Ta dan je ?*0ia tovarne. Slavnostni govornik v Tosami je Tosama odprla vrata tudi občanom domžalske bil Predsednik RS ZSS Vinko Hafner. V svojem občine. Foto: A. AGNIČ Z nedavno slavnostjo v Šoštanju je bil tudi uradno priključen na naše električno omrežje »blok IV« — zadnja, četrta in naj večja termoelektrarna pri nas. Na slavnosti, katere se je poleg delavcev združenega kolektiva Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje udeležilo tudi veliko število družbenopolitičnih delavcev, med njimi tudi tovariš FRANC LESKOŠEK-LUKA, so naglasili, da pomeni dograditev TE Šoštanj enega največjih gospodarskih dosežkov pri nas. Vključitev TE Šoštanj v naš energetski sistem je bila samo zaključna slavnost, saj je naše elektrogospodarstvo z njo zaključilo graditev po srednjeročnem programu začrtanih objektov. Teh je bilo doslej 38, med njimi tudi nov agregat v Fali, večje število raz-delilnih postaj in dograditev prenosnega 380, 240 in 110-kilovolt-nega omrežja. ANDREJ MARINC, slavnostni govornik, je med drugim poudaril, da dograditev termoelektrarne v Šoštanju, zadnje hidroelektrarne na Dravi v Forminu in atomske centrale v Krškem predstavljajo jamstvo, a se ne bo ponovilo stanje, kot je bilo pred leti, ko je zaradi energetske krize razpadel celotni energetski sistem v državi. S povezovanjem in načrtovanjem izgradnje energetskih objektov s sosednjimi republikami bo tako Slovenija vključena v krožni sistem prelivanja električne energije, življenjske žile našega gospodarstva. . js ^ _____________ ^ ^ ......................................- ~ ^ 5 >•**/ 2l-259 ljubljanskih pionirjev iz vseh ljubljanskih osnovnih šol so se začele letošnje prireditve / r ,eh partizanske Ljubljane«. Foto: SVETO BUSIČ Ob obletnici OF slovenskega naroda so, v prisotnosti najvidnejših družbenopolitičnih delavcev, na slavnostni seji RK SZDL Slovenije podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigherje poudaril dve posebnosti letošnjega praznovanja obletnice ustanovitve OF: 35 let zbora aktivistov OF na Pugledu, ki je pomenil strnitev in okrepitev politične in organizacijske enotnosti OF ter 25-letnico smrti Borisa Kidriča, velike? j revolucionarja, ki je odločilno prispeval k < aotnOsti in uveljavljanju OF v NOB kot enotnem vseljudskem narodnem gibanju, k boju za mednarodno priznanje in utrditev pridobitev NOB po vojni, k obnovi po vojni razrušene Jugoslavije. Pomen teh dveh značil- nosti se jasno in v celoti pokaže, če ju povežemo z nekaterimi najznačilnejšimi današnjimi dogajanji v naši domovini. V nadaljevanju slavnostne seje je predsednik RK SZDL Mitja Ribičič podelil letošnja priznanja OF. Ta priznanja so prejeli: Franc Avbelj-Lojko, Branko Babič, Tončka Berlič, Slavko Borštnar, Ana Dolinar, Jelka Firbas, Marica Frece, Anton Hafner, Rudolf Hribernik Svarim, Ljubo Jasnič, Ivan Kokalj-Imre, Ančka Kokot, Franc Kumše, Janez Majnik-Džems, Marjan Orožen, Albin Ravnikar, Ivan Ros, Ignac Sterlekar, Janez Zupančič in uredništvo Primorskega dnevnika iz Trsta. Foto: LADO ČUK PRVOMAJSKE NAGRADE Čast za znanje, delovno poštenost in boljše odnose V Beogradu je tudi letos 30 delavcev iz neposredne proizvodnje, ki so se še posebej izkazali z ustvarjalnimi in delovnimi prispevki, s prizadevanjem, da bi še izboljšali nove samoupravne odnose in da bi odnosi med ljudmi temeljili na socialistični morali, dobilo tradicionalne prvo- majske nagrade — diplome dela in denarno nagrado po 30.000 dinarjev. Dobitnikom je prvo- majske nagrade izročil podpredsednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski. Štirje nagrajenci so iz Slovenije, in sicer: Marjan Černigoj, varilec, Nova Gorica, Joža Kaluža, poslovodkinja, Dolnja Košana, Venceslav Pečarič, elektroinštalater, Novo mesto, Jože Ravlen, strojni tehnik, Slovenj Gradec. Objavljamo kratke pogovore z nagrajenci, ki so jih naši sodelavci imeli z njimi pred in po prvomajskih praznikih. ___A JOŽA KALUŽA: Delo in človek mi pomenita vs< Na »prvi pogled« deluje zagrizeno, kot takemu načinu pojmovanja in dela radi dajemo negativni prizvok. Toda samo v začetku. Kmalu sprevidimo, da tako, kot pripoveduje, tudi čuti, da je v resnici to, za kar se »izdaja« — namreč komunistka in delavka z vsakim vlaknom telesa. Čeprav smo se z njo pogovarjali premalo časa, da bi o nji lahko sodili kot o človeku, vendarle menimo, da Joža Kaluža nerada svoje misli »zavija v svilen papir«. Če pa, potem prav gotovo v povsem prozornega, da ni treba iskati pravega pomena »med vrsticami«. Joža Kaluža je preprosta, enostavna, neposredna. Življenje in ljudi jemlje, kakršni so. In ker je tudi izredno delavna, ima vse pogoje, da jo imajo sosedje in znanci radi. V to smo se prepričali ob stikih s sovaščani, ko smo jo iskali na domu, ker je bila trgovina v Doljnji Košani, kraju VENCESLAV PEČARIČ: To je priznanje za mojo »Krko« Zazrl se je Venceslav Pečarič, med Dolenjci je Vene, si s hrapavo roko pogladil osivele lase in tako nekaj časa gledal skozi odprto okno. Pa se mi je zdelo, da ni videl tovarniških prostorov svoje »Krke«, kjer je vodja elektro vzdrževanja v TOZD Tehnoservis. Se je morda videl, kako je pred dvaindvajsetimi leti v nedeljo popoldne skupaj z direktorjem in drugimi otovarjal voz s konjsko vprego, ki naj bi odpeljal zavoje s tabletami na bršljinsko železniško postajo? Se mu je prav tisti trenutek utrnila kaka nova inovacijska zamisel? Kdo bi vedel? Za »Krko« je precej naredil, je bilo slišati od njegovih sodelavcev. Sam o teh »zaslugah« nerad govori. Dobil sem občutek, da bi se tisti hip raje pogovarjal s kakšnim »elektro« inženirjem. Pa vendarle je zadostil tudi moji poklicni radovednosti. Toliko mi je povedal o tem, kako je bilo v »Krki« pred dvaindvajsetimi leti, kako so takrat v vsemogočih težavah in pomanjkanju pljunili v roke, da bi nekaj naredili, kaj vse so izpopolnili, sami »pogruntali«, s čim se ubadajo danes in še in še. Vse se v tem kratkem zapisu preprosto ne da povedati. Treba pa je reči, da mi je Vene z delavsko besedo in trdnim dolenjskim značajem pokazal, kako se ljubi do- movina in kaj pomeni znoj v bitki za delavsko stvar... »Hja, ta prvomajska nagrada dela in celo v Beograd bo treba ponjo. Kaj naj rečem? Veseljem, toda najbolj zato, ker je to nagrada dela. Vendar v tej nagradi ne vidim le sebe. Saj to je priznanje za mojo Krko. V Beogradu bodo tako ponovno slišali zanjo. Na to smo lahko vsi ponosni. Še posebej pa tisti, ki bi to nagrado zaslužili prav tako kot jaz. Saj veste za tisti pregovor? Ena glava ve nekaj, vse pa vejo... Tako je tudi pri izumih. Le-ti se v dandanašnjih časih nenehno navezujejo. Nekdo »pogrunta« nekaj, drugi ga dopolni in razvoj gre svojo pot. Tako se »dela« napredek. Pri nas v Krki se z inovacijsko dejavnostjo načrtno ukvarjamo, kar je rodilo že precej zdravega semena. Kot pa sem že rekel, je treba to seme vztrajno negovati in ga znova sejati, da bi dobili boljšega.« Fantič je še bil Vene Pečarič, ko je 1943. leta prijel za puško. Gubčevci so bili njegovi soborci, s katerimi je delil predvsem grenkobo tistega časa. Po osvoboditvi se je šel učit za električarja, kajti elektrika ga je sila privlačila. Izučil se je kmalu in takrat bi se moral razpoloviti, kajti v razvijajočem dolenjskem gospodarstvu so ga vsi potrebovali. Večkrat je bil premeščen, nazadnje pa je 1954. leta prišel v Krko in tam ostal do danes. Krki je zapisal dušo in telo. »Težki so bili tisti časi,« pripoveduje. »Denarja, deviz ni bilo, da bi kupili prepotrebno strojno opremo. Majhen kolektiv smo bili in preneka-terih izboljšav smo se kar sami lotevali. Večkrat smo uspeli le na papirju, kajti ni bilo materiala, da bi »besedo v meso spravili«. Danes je vse drugače. Pa vendar1' tisto, kar smo naredili takrat, je o za naš kolek- tiv milijonske vrednosti. Moje prvo večje inovacijsko delo so bili dražirni kotli z ventilacijo, ki obratujejo še danes. Potem sem s sodelavci izdelal sušilne omare in avtomatiziral proizvodnjo tablet. Tuhtali smo iz dneva v dan. Pa ne zato, da bi dobili nagrade. To je bilo poleg vsakdanjih opravil naše delo, naša dolžnost. Bilo je še več izboljšav, še posebej potem, ko smo se v Krki odločili za načrtno inovacijsko dejavnost. S sodelavci, predvsem pa z Jožetom Gubino, sem naredil avtomatiko za evakuacijske naprave, ki jih uporabljamo na črpališču ob Krki. Naredili smo tudi idejni projekt za povezavo tovarniškega generatorja z Dieslovim agregatom in še veliko tega bi se našlo.« Vene bo letos praznoval že petdesetletnico, zato tudi že misli na jesen svojega življenja. Do upokojitve nima več dosti in vsak bi bil tega vesel. To pa ne drži za našega sogovornika, ki kar ne more verjeti, da bo po upokojitvi njegovo življenje teklo »brez elektrike«. »Najbrž pa bom smel v Krki tudi potem še kaj »honorarnega postoriti«, je hudomušno pripomnil. Za svoj spokoj pa je poskrbel že pred štirimi leti, ko je nad Semičem zasadil svoje trte, da bi se ob kozarčku in domači pesmi spominjal nekdanjih dni. ivo KULJAJ MARJAN ČERNIGOJ: Velika želja po novem, boljšem Zdi se, da letos v Novi Gorici niso veliko premišljevali, katerega delavca bi predlagali za prvomajsko nagrado dela. Kaj hitro so se namreč zedinili, da jo zasluži Marjan Černigoj, varilec, inovator, zvest tovariš in dober delavec. Marjan Černigoj je že dvajset let zvest novogoriškemu kolektivu Vozila. Rodil se je kmalu po osvoboditvi v vasi Otlica nad Vipavsko dolino. V družini je bilo veliko otrok, pa tudi veliko trpljenja. Vsega je bilo premalo, dovolj je bilo le lačnih ust. Zato je moral Marjan od toplega doma že z devetimi leti. Pasel je živino, si služil kruh, se učil in hitro spoznaval življenje. Kasneje se je izšolal za varilca in postal na svojem področju mojster vseh mojstrov. Predlani se je začel udeleževati delovnih tekmovanj kovinskih delavcev in istočasno pobirati tudi najvišja priznanja. Na vseh ravneh, tudi na zvezni! vedno nekaj tuhtam in nenehno mislim na to, kako bi lahko svoje delo opravljal hitreje in kvalitet-neje. To me veseli, to je moj konjiček...« »Povedali so mi, da imate še precej inovacij?« »Res je. V minulih dveh letih sem prijavil blizu deset tehničnih domisliš nečesa novega, ko spoznaš, da se nisi trudil zaman, potlej imaš še več veselja do ustvarjalnega dela. Nekaj te žene naprej. Prepričan si namreč, da je še veliko dela neopravljenega, da bi se dal še marsikateri postopek poenostaviti...« Marjan Černigoj je zaposlen v Ko smo pobarali Černigoja, v čem je pravzaprav skrivnost njegovih delovnih uspehov, nam je odgovoril približno takole: Svojo strokovnost na področju varjenja je potrdil Marjan Černigoj že na številnih občinskih, republiških in zveznih tekmovanjih. Posebno minulo leto je bilo za Marjana zelo uspešno. Na občinskem tekmovanju je osvojil kar tri prva mesta, na republiškem dve, na zveznem tekmovanju kovinarjev pa je še enkrat stopil na zmagovalni oder. Skratka, v letu dni kar šest prvih mest! Zaradi vseh teh uspehov je bil lani izbran Marjan Černigoj na zveznem delovnem tekmovanju za kovinarja leta! Kljub svojim velikim delovnim uspehom, ki so letos prinesli varilcu Černigoju visoko priznanje — prvomajsko nagrado dela, ostaja Marjan preprost človek. Nič mu ni stopilo v glavo in zelo trezno premišljuje o svojem nadaljnjem življenju. »Ko delam, ko varim, nikoli ne delam le z rokami, temveč vedno tudi z glavo. Rad se ukvarjam s problemi in zelo rad snujem načrte, kako bi lahko izboljšali ta ali oni delovni postopek. Zato izboljšav na področju varjenja, od katerih si v podjetju še precej obetamo. Med drugim sem se domislil tudi avtomatskega varjenja pločevine. Veste, če človek veliko trdo dela, nenehno premišljuje, kako bi svoje delo poenostavil, kaj bi bilo treba napraviti, da bi manj trpel. In, ko se oddelku prototipne dela niče. Kot kvalificiran varilec in velik strokovnjak na področju varjenja skrbi za praktične delovne izboljšave in za nove, boljše načine varjenja. Doslej je že prijavil deset izboljšav in je na tem področju vodilni inovator v Vozilih. »Zelo rad bi se šel učit. Čutim, da mi primanjkuje še veliko znanja. Zato zadnje čase po delu veliko študiram, da bi bil kmalu kos srednji strokovni šoli. Razumljivo, računam na študij ob delu. Rad bi se še marsičesa naučil, zato mislim,c'a bo šlo. Če mi bo le uspelo uredil varstvo za svoja otroka,« je povzel najin kratek pogovor Marjan Černigoj, dobitnik provmajske nagrade dela. nedaleč od Pivke, kjer je poslovodkinja, ta čas že zaprta. Novico, da so ji bili dodelili Prvomajsko nagrado dela (novice ji seveda nismo prinesli šele mi), je sprejela z nenarejenim začudenjem. »Res sem presenečena,« nam je pripovedovala. »Resda delam v trgovini in delujem tudi v krajevni Dejala je, da je najbrž »siste1 izbora nagrajencev včasih muW saj je bila med izbranci tudi v svo; podjetju, postojnski delovni org* zaciji Nanos, kjer so podelili ob ’ pr, letnici OZD nagrade najbolj P^vsp devnim delavcem. »Toda še veliko drugih, ki jih 3 nagradili; je zelo delavnih,« je Pva' stavila. Prvomajske nagrade dela, ki J0J,'10 dobila zavoljo izjemnega uspehi 'oš ga dosega »njena« trgovina in za « h p terega je zaslužna predvsem hČodc Kaluža, dolgoletna poslovodkinja>'abori seveda zelo vesela. To je še en do da drugi spoštujejo in cenijo ^J)a speval...« v „avl^,' ^ Kljub vsemu temu je Jož^J^jjj* ty ostal skromen kot je bil. Le mogoče drugače razlagati nief > javo, da bi si to nagrado drug1 ^ zaslužili? Vselej pa se bo s P0.^ jte « ANDR! , ULAGA Že takoj v prvem letu službe je Jože Ravlen skonstruiral sušilnice za sedežne vložke (prihranek 750.000 dinarjev), leto kasneje je racionaliziral stroj za izdelavo okvircev in montažnih podplatov (prihranek 6,200.000 dinarjev), leta 1972 je iz- spominjal tistega dne, ko mu J ^ van Doronjski v palači A ^ n«' M izvršnega sveta podelil to veh* grado- „ . »Moja največja želja Pa. ps*1, vedno, da bi še bolj olajšal de delavcev, obenem pa jih spon inovatorstvu...« ,71^ D. življenje med poldnevniki Kaznovanje i. maja v svetu >isteV nuh^1'^— Moč delavskega razreda nezadržno raste svof $ tp>»l slovesno v Španiji, turobno v Italiji, žalostno v Čilu. .7 kCvanje mednarodnega de-praznika po svetu vselej jih ^ yVsr' svojevrstno podobo položaja ie ^\e2Vstv,a' uspehov in težav posa-■ • ffiln ni" ^r^av >n tutl' poglavitnih zna- sveta, v katerem živimo. Tudi ,eh^TCtosniB„ . , • ■ za ^3 C Praznovanje 1. maja je bilo n P°gled po vsem svetu zelo injaj ’i)00':,no — bolj ali manj množična dokOVanja delavcev, prvomajske i nje^a °r*te. delavski mitingi — v bistvu vliafa|]ZelQ razHeno. Zelo so se razliko-. vsl Pfedvsem vsebina in poudarki v Vn°StniJl gOVOr’^ nnnplfnH <;n Praznovali p se 5|)f 'v''kaznovati. 'tiiiiv n°Stnih govorih, ponekod so 1,0 Praznovali prvič, ponekod niso Ps< 'V ; „ ka*1® . ndustrijsko razvitih kapitali- i sa^V državah, kjer so prvomajske isn‘1^avSlaVe Pripravili sindikati, je de-n sl,jTja|*tv° tudi ob tej priložnosti poka-V Taisto Pre^vsem svojo rastočo moč in •azhTŠ Ce>n^e nati nene^n'm povečevalne ^ev'la brezposelnih in prena-‘ bremen gospodarske krize na idejI,‘’soC|V^a Pleča. V vzhodnoevropskih doAij^i stižnih državah je praznovanje ela^jdj,. 0 Predvsem v znamenju pou- !a #ar' J Uspehov in dosežkov delov- ; dogovor"1' pa ie Prvomajska slavja in )sl^voS,h!Prevevala predvsem neločlji-D°]a za družbeni napredek, ena- , .j, ' J® U: n IVLiv, iUcli, v deželah v razvoju širom ,02» svetu žično proslavili kot vsa leta prej, toda razočaranja nad porazom levice na nedavnih parlamentarnih volitvah niso mogli skriti. V Veliki Britaniji, kjer so 1. maj letos prvič praznovali kot državni praznik, so za zdaj neznani vandali prav na predvečer delavskega praznika oskrunili grob Karla Marxa in pustili sporočilo, ki je napisano v takšnem slogu, da je očitno, da je treba vandale iskati med vse agresivnejšimi britanskimi rasisti in neonacisti. Delavske parade v Moskvi, Pragi, Varša-vi..._________________________ V vzhodnoevropskih socialističnih državah so priredili tradicionalne prvomajske mimohode delovnih ljudi, na katerih so govorili in se jih udeležili najvišji državni in partijski voditelji. Na Rdečem trgu v Moskvi je v slovesnem mimohodu sodelovalo več deset tisoč delavcev iz moskovskih tovarn ter predstavniki vseh sovjetskih republik. V časopisnih uvodnikih so poudarili velike uspehe delovnih ljudi, hkrati pa pozvali k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti ter izboljšanju poslovanja in ka- ,ira^ ”anji prvj n,aj v Trstu Sta 'ZV' VVnost ter Pr°ri izkoriščanju kilo8 ln v svetu. Posebej slovesno je trd ’ HPraznovanje mednarodnega de-, ltito,e®a Praznika v Španiji, posebej no v Italiji, posebej žalostno v ^ŽjČno in razigrano v ^iji Tal(o *igra Množičnega, veselega in ra-Prvomajskega slavja, ka-H,0a.ie Oživela Španija, bržkone v svetu. Tako rekoč mi-ninožice delavcev z rdečimi 1 v gumbnicah so se zgrnile na rt^^h 'n majhnih španskih I'ianje^'c’i0 in policijskim prega-v Spa ..; P° uradnih podatkih je bilo Sih1’ ^ Muja 220 množičnih de-(jg^nifestacij, 60 zborovanj in et delavskih fiest. Najbolj Prvomajska povorka je "opjlj andu, na njenem čelu pa so 'dji, najvidnejši delavski vodi- kovosti izdelkov. V Romuniji je bila osrednja prireditev delavsko zborovanje v Bukarešti. Na slovesnosti je bila poudarjena predvsem privrženost Romunije širokemu mednarodnemu sodelovanju in krepitvi prijateljstva z vsemi socialističnimi državami, deželami v razvoju in neuvrščenimi državami ter krepitvi vsestranskega sodelovanja z vsemi državami sveta ne glede na njihovo družbeno ureditev. Množična delavska zborovanja so bila tudi v številnih državah v razvoju. Na njih so poudarili predvsem neločljivost boja za družbeni napredek ter proti nadvladi in izkoriščanju doma in v svetu. V SR Vietnam je bilo praznovanje posebej slovesno, saj so hkrati z delavskim praznikom počastili tudi obletnico zmage. V Iraku je predsednik El Bakr na prvomajskem zborovanju poudaril, da je treba razredni boj arabskega delavskega razreda spremeniti v skupen boj proti imeperizalizmu in cio-nizmu ter za graditev nove, socialistične družbe. Libijski predsednik Gadafi pa je poudaril, da bo pravi praznik dela dan, ko bodo vsi delavci sveta osvobojeni najemniškega jarma. Množične aretacije v Čilu, Argentini... V mnogih državah sveta pa delavstvo tudi letos ni smelo praznovati svojega praznika tako, kot bi si želelo ali pa ga sploh ni smelo. Vojaške hunte, ki so na oblasti v vrsti držav Latinske Amerike so znova domači in mednarodni javnosti pokazale svoj pravi obraz, obraz »vdanih slu-, žabnikov« domačega in mednarodnega velekapitala ter imperializma, ki teptajo vse najosnovnejše človekove, politične, sindikalne in delavske pravice. Zlasti iz Čila, Argentine in Nikaragve je kar mrglolelo poročil o aretacijah in spopadih med policijo in delavci. Najhuje je bilo v Čilu, kjer so samo v glavnem mestu Santiagu aretirali kar 618 oseb, med njimi 18 tujcev, ker so hoteli organizirati prvomajsko povorko. To pa čilski fašistični hunti ni bilo dovolj; prav ob 1. maju se je tudi okrutno ponorčevala iz množice delavcev, ki živijo v veliki bedi in lakoti. Napovedala je namreč nov izrazito protidelavski načrt za odpravo brezposlenosti, ki delodajalcem zagotavlja, da bodo lahko odpuščali brez kakršnihkoli omejitev. Delo bo premagalo kapital Ob letošnjem praznovanju prvega maja v svetu bi lahko zlasti poudarili, da je zgovorno opozorilo na rastočo moč delavskega razreda in njegovih političnih sil širom po svetu kot tudi, da v svetovnem spopadu med delom in kapitalom kapital izgublja tla pod nogami. BRANKO KASTELIC * prvič po štirih desetletjih 'Je svoj praznik brez strahu .l,cho; komisij Marcelino . s l5goQ;0 Seneralni sekretar KP San-.jH.l' Sve,rr-"0 ter drugi, ki so vrsto let lijakih npm' Preilo praznovanje pod C8 0ziroV,!!SOm U8rab:,ve Alda Prin G13 napada na demokra- it i , srenje'v^?SP°darsko in družbeno res(ja ržavi. Francoski delavci raznik dela enako mno- . enotnost naroda ter ’ delavskega razreda na Posnetek je sicer že štiri leta star, toda prav tak bi bil značilen tudi za Čile danes: napreden delavec, kaj šele politični aktivist, lahko le zamaskiran izrazi svoje mnenje, svojo voljo, svoj protest... — Foto: arhiv Dela 6. maja 1978 stran Za avtomobilsko industrijo in gradbeno mehanizacijo V Beli krajini je bilo »železarstvo« razvito že pred več stoletji. O tem pričajo tudi ostanki žlindre na tem območju, čeprav so morda naši predniki v davnih časih kovali ali vlivali samo kopja, nože ali okrasne predmete. Otipljivejši dokaz je zgodovinsko dejstvo, da so leta 1858 v Gradcu pri Metliki postavili železarno, leto pozneje pa livarno in je tedanje podjetje štelo kar 350 delavcev! Vendar je to podjetje propadlo in je šele leta 1920 ameriški povratnik Jože Doltar postavil v Črnomlju livarno, ki obratuje še danes. Delo v njej se je zaustavilo med drugo svetovno vojno, ker je večina delavcev odšla v partizane, in spet steklo po vojni, leta 1948 pa je bila livarna nacionalizirana. Organizacijska oblika podjetja se je potlej spreminjala vse do zadnjih let, ko je BELT vzpostavil najtesnejše stike z mariborsko Tovarno avtomobilov. To pa pomeni seveda najnovejše obdobje v znamenju urejenosti proizvodnje in poslovnosti, saj je od 1. januarja letošnjega leta BELT kot delovna organizacija v sestavljeni organizaciji ZIV TAM ter ima dve temeljni organizaciji združenega dela in sicer LIVARNO in MEHANSKO OBDELAVO ter še DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB. V tem naglem sprehodu skozi zgodovino podjetja ni mogoče zajeti mnogih pomembnih podatkov, da je npr. predhodnica našega BELTA kljub odhodu delavcev v partizane ob koncu vojne vendar spet »delala« — za partizane, da so v BELTU leta 1954 začeli z gradnjo nove livarne itd., kar vse kaže na žilavost belokranjskega železarja in livarja, ki je tako v vojni kot v »mirnem« času poznal svojo nalogo in jo tudi vestno izpolnjeval. Današnja poslovna in samoupravna organiziranost deli aktivnost delovnega kolektiva BELT v dve temeljni organizaciji združenega dela in DSSS. Prva temeljna organizacija združenega dela LIVARNA izdeluje v prvi vrsti odlitke (sive litine) za avtomobilsko industrijo. Od celotne letošnje proizvodnje visokokakovostne sive litine, ki bo znašala okoli 12.000 ton, je bodo 40% izvozilmajveč v zahodnoevropske države, deloma pa tudi v vzhodne, ali konkretneje v Italijo, ZR Nemčijo, na Češkoslovaško itd. To bodo bloki motorjev, zavorni bobni, vztrajniki, ohišja spojk ter ohišja menjalnikov, ležaji, cilindrske glave pa zavorni valji itd. Te izdelke BELT proizvaja seveda največ za svojo matično tovarno — Tovarno avtomobilov Maribor, sicer pa jih prodaja po vsej Jugoslaviji. Tu velja takoj poudariti najtesnejše sodelovanje obeh temeljnih organizacij, LIVARNE in MEHANSKE OBDELAVE, ki poteka po načrtih, saj tretjino livarske proizvodnje obdela TOZD Mehanske obdelave, kar je tudi osnovna naloga te TOZD. Toda vrnimo se k prvi TOZD, k Livarni, ki zaposluje trenutno 455 ljudi, tržne zahteve pa narekujejo delo v dveh izmenah. Ob tem pa si v temeljni organizaciji še prizadevajo, da bi npr. čimprej zaključili nedokončane investicije (v tovarni vedno gradijo) in da bi kmalu začeli delati tudi v novi livarni, ker nameravajo vanjo prenesti ves proizvodni program lažjih odlitkov. Prostori za novo livarno so že določeni, še pomembnejše pa je, da ima BELT tudi že zagotovilo kupcev za odvzem izdelkov, ki bodo prišli iz tovarne ali točneje — iz nove livarne. Med novicami, o katerih lahko poročamo, je tudi ta, da je trenutno v poskusnem obratovanju težka linija za izdelavo ohišij motorjev, v mesecu maju pa bo začela obratovati električna peč BBC. Kaj pomenita detovnemu kolektivu ti zadnji, najnovejši investiciji? Prva gotovo povečanje zmogljivosti v proizvodnji motorjev, druga pa odpira možnosti za razširitev dobrih lastnosti litine. Četudi smo ob začetku omenili zgolj izdelke, ki jih BELT izdeluje za avtomobilsko industrijo, pa iz TOZD LIVARNA odhajajo tudi drugi izdelki npr. za traktorsko, kompresorsko ali elektroindustrijo in tudi za lastne potrebe, saj BELT izdeluje tudi gradbene stroje. Seveda so odlivki najrazličnejših dimenzij, njih teža pa je od 0,5 do 300 kg. Proizvodni program temeljne organizacije MEHANSKA OBDELAVA je sestavljen seveda iz obdelave kot glavne dejavnosti in proizvodnje gradbene mehanizacije. V najožji okvir sodelovanja s proizvodnjo TOZD LIVARNA sodi tudi nadaljnji razvoj te temeljne organizacije, MEHANSKE OBDELAVE, usmerjen v novo CNC tehnologijo, ki bo kos povečani proizvodnji TOZD LIVARNA. V sestavi temeljne organizacije MEHANSKA OBDELAVA je tudi orodjarna, ki pripravlja orodja za obe temeljni organizaciji, zaradi novih nalog in razširitve proizvodnje pa bo morala v prihodnje povečati zmogljivosti z novimi naložbami, v skladu s tehnologijo, ki smo jo že omenili. Delovni kolektiv MEHANSKE OBDELAVE šteje trenutno 214 zaposlenih in prav tako dela v dveh izmenah. Letošnji načrt predvideva realizacijo proizvodnje v višini 72 milijonov dinarjev. To so izdelki gradbene mehanizacije kot npr. vozilo za prevoz betona in drugega gradbenega materiala, kosovnega ali razsutega materiala, stroji za izdelavo betonskih blokov (premična ali stabilna vibracijska stiskalnica v več inačicah), viseči gradbeni odri (MAK) v najsodobnejši izvedbi z možnostjo dviga do 100 m višine itd. Z gradbeno mehanizacijo zalaga BELT pretežno domače tržišče po vsej Jugoslaviji, del izdelkov pa pošiljajo tudi na tuje (konvertibilno območje). V MEHANSKI OBDELAVI predvidevajo postopno uvajanje nove tehnologije, kar bo brez dvoma prispevalo k večji konkurenčnosti tudi pri nastopanju na tujih trgih. Delovna organizacija BELT se ne zapira v svoje meje. Vsestransko sodeluje z raznimi inštituti, ki v svoj razvoj vključujejo problematiko Beltove proizvodnje, le-ta pa s pridom uporablja izsledke tega sodelovanja. T udi v prihodnjem obdobju bodo sredstva vlagali v razširitev delovnih objektov. Med prvimi bo gradnja novih sanitarnih prostorov in menze. In ker s tem nekako prehajamo na področje, ki ga radi imenujemo »skrb za delovnega človeka«, naj omenimo, da delovna organizacija daje veliko poudarka reševanju stanovanjskih problemov, pomaga pri individualnih stanovanjski gradnji itd. Precejšnjo pozornost pa izkazujejo tudi izobraževanju. Nekaterih profilov v tovarni še primanjkuje. Z rednim študijem bo v prihodnosti tovarna dobila marsikaterega strokovnjaka, posebno pomemben pa je študij ob delu in ga delovna organizacija močno podpira. Ob delu si pridobiva znanje 48 zaposlenih na študijskem področju od srednjih do visokih šol različnih smeri. OAD III. KONFERENCA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Dejavnosti zmeraj več, samozadovoljstva zmeraj manj »Mislim, da je bila naša današnja konferenca zares delovna,« je ob koncu III. konference ZKOS dejal njen predsednik Jože Humer. In v resnici so delegatke in delegati opravili pomembno delo; ocenili so svoje delo v minulem letu in sprejeli letošnji program dela ter status Zveze kulturnih organizacij Slovenije Novogoriška II. konferenca ZKPOS je pred dobrimi petnajstimi meseci dala jasne smernice za delo. Naložila je veliko dela, da pa bi ga lahko opravila, se je morala ZMOS najprej notranje utrditi. In reči je treba, da ji je to v minulem letu uspelo. Še posebej razveseljivo je, da se je poleg administrativnih kadrov okrepila tudi s številnimi delavci iz kulturnih krogov, s pedagoškimi in drugimi javnimi delavci, ki so se delovno vključili v strokovne 'odbore. Potrdilo se je, da nepoklicni strokovni odbori potrebujejo poklicne strokovne sodelavce. K notranjemu utrjevanju ZKOS nedvomno sodi tudi krepitev občinskih organizacij, brez katerih si ni mogoče zamišljati uspešnega dela ZKOS. V letu od H. konference je bila na novo ustanovljena občinska ZKO v li rski Bistrici, vse pa je pripravljeno za ustanovitev tudi v Ribari in v Slovenski Bistrici. — Pri ierna kadrovska za-■ Iba v rlužbi zveze, sestav in >■ ečenost njenih strokovnih les, delovna navezanost med 'zo in republiškimi društvi (ki po II. konferenci povezana v n OS, op. p.) ter združenji, prav ebno pa povezanost med OS in občinskimi ZKO nepo-s • dno in prek medobčinskih de-jatskih območij, so torej te-> djne postavke čvrstosti in spo-jbnosti ZKOS za opravljanje njenega poslanstva, je v svojem referatu poudaril Jože Humer. Smernice druge konference so trajno vodilo za delo, so dovolj splošne, da jih je mogoče uporabljati v celotni ljubiteljski organiziranosti. O uspešni samoupravni utemeljenosti in organiziranosti zveze priča tudi to, da je bil letos prvič sprejet načrt dela na konferenci, ki je najširši delegatsko zasnovan organ zveze. Delegati so program sprejeli soglasno, saj so ga do podrobnosti poznali in sodelovali pri njegovem oblikovanju. Morda se bo komu, ki ne pozna podjetnosti kulturnikov-Ijubiteljev, program zazdel preveč ambiciozen, toda tisti, ki se »ukvarjajo« s kulturo in še posebej z njeno organiziranostjo, dobro poznajo potrebe. — Ljubiteljska dejavnost je v razvoju, njena podjetnost narašča in če naj bomo republiška zveza, moramo temu gibanju slediti, moramo z njim v korak. Tako je podkrepil obsežni program predsednik zveze. In če smo pred dobrim letom v našem časopisu pisali, da na II. konferenci žal ni bilo slišati besede o kulturni akciji med našimi delavci iz drugih republik (ob sicer zelo celovito razgrnjeni paleti kulturne akcije!), je letos prišla v program in o njej so spregovorili številni delegati Prvi koraki so že narejeni in čeprav ni bilo narejenega veliko otipljivega, pa se ZKOS skupaj z zvezo sindikatov prizadeva ustvarjati možnosti za doživljanje in izpovedovanje njihove kulture. Kulturna vzgoja je ena trajnih nalog ZKOS, ki ji načrt posveča veliko pozornosti. Pa tudi pogled nazaj odkriva nekatere uspehe; razmah amaterskega lutkarstva ob pomoči usposobljenih vodij, izredno obiskane seminarje za vodje mladinskih pevskih zborov, prve usmerjevalne korake folklornega odbora za ples prav med mladimi. In še bi lahko naštevali. / , Zveza kulturnih dejavnosti Slovenije pa ni vase zaprta organizacija, vedno si prizadeva za sodelovanje. Velja se zamisliti nad predsednikovo ugotovitvijo, da je kulturnega dela med Slovenci onstran meje več kot marsikje tostran meje, kulturnega sodelovanja čez obe državni meji pa veliko več kot čez marsikatero AMATERSKE GODBE Pihalni orkester Logatec O tem, da v dvorano Narodnega doma v Logatcu ni težko privabiti poslušalcev in gledalcev, sem se že večkrat prepričala. Kulturne prireditve so dobro obiskane, praznega sedeža ni v dvorani. Odgovora na vprašanje, kako to, ni težko najti. Logatec ima bogato kulturno življenje in tisti, ki se sami aktivno ne ukvarjajo s katero od kulturnih dejavnosti, zagotovo pridejo poslušat ali gledat kulturno prireditev. Tako je bilo tudi predzadnjo soboto Us iUett Nr ^ni %j< prireditve, da ne bi sodeloval; Resnost pri delu, saj nikoli a' vprašanje, ali bo vaja trajal* L dve ali štiri ure, je že rodi^lj j uspehe. Tako je pihalni orke" j ^ ster Logatec lani na tekmova- L nju pihalnih orkestrov SlovU" nije v III. težavnostni stopo)1 iijra zasedel prvo mesto. Pet letž£ leta vodi orkester Alojz Velkavrh' ;po poklicu profesor glasN »st — Po tolikih letih delova- )et; nja ima orkester kar ne': p, kakšne obveznosti do svojih pžjr( poslušalcev in vsi poskušam0' | da jih ne bi razočarali, je dejal S H- \V v naslednjih dneh pa bo morala ZKOS tvorno sodelovati v pripravi predloga umetnostne vzgoje v usmerjenem izobraževanju. Delegati so sprejeli stališče, da je potrebno umetnostno vzgojo vpeljati v vse razrede srednjega šolstva. Ker pa pod kulturno vzgojo ne gre pojmovati samo vzgajanja mladine, si je ZKOS skupaj z Zvezo sindikatov naložila še eno pomembno nalogo. Gre za usposabljanje organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Pripravljen je tudi osnutek profila in učnega načrta višješolskega izobraževanja takih organizatorjev. Nikoli ne zmanjka dela, vedno se odpirajo nova področja kulturnega udejstvovanja, ki jih je treba organizirati in spodbujati. Kot novo, prožno, neformalno obliko organiziranosti si prizadeva ZKOS razviti klubsko dejavnost. Najmanj je v minulem letu uspelo delo na filmskem področju in na področju likovne umetnosti. občinsko mejo v republiki. Še posebno skromno pa je sodelovanje v državnem merilu, za kar bi si ZKOS želela bolj delovnega zbliževanja s podobnimi organizacijami v drugih republikah. Kot sklep h konferenci, ki bo odslej vsako leto, lahko zapišemo, da dejavnost Zveze kulturnih organizacij vse bolj prispeva h kulturni razvitosti naše družbe in h kulturni rasti naših ljudi. STANKA RITONJA v aprilu, ko je imel v Narodnem domu koncert Pihalni orkester Logatec. Gost orkestra je bil moški pevski zbor Tabor iz Logatca. Koncert je bil prirejen v počastitev 100-letnice Župančičevega rojstva in 25-letnice tovarne KLI. Orkester ima že 56-letno tradicijo in je vraščen v logaško kulturno življenje. Skoraj ni član orkestra, Janez Gostiš®1 Tako tudi občani Logatca ob čutijo nekakšno pripadaj | orkestra kraju in vedno najdejo sredstva, ki jih pob6 bujemo. Posebno denar06 pomoč nam daje Kombi°® lesne industrije Logatec. ^ STANKA RITONJ^ j ] Foto: KATJUŠA ROJ^1 s'ti S PREDSEDNIK RK SZDL SLOVENIJE MITJA RIBIČIČ BO V PONEDELJEK, PRED DNEVOM ZMAGE V PAVILJONU »JURČEK« NA GR V LJUBLJANI ODPRL RAZSTAVO Po poteh partizanskih kurirjev Do 18. maja bo razstavljalo svoja dela petdeset likovnih umetnikov-samorastnikov »Šopek rož vsem partizanskim kurirjem! Šopek rož vsem organizatorjem in likovnim sodelavcem na razstavi na temo »Po poteh partizanskih kurirjev«! Zakaj? Prvim za pogum, plemenitost, dobro voljo, trpljenje, muke in junaštvo, ki so ga pokazali in pretrpeli, ko je bilo tej deželi najtežje, ker so v svojih torbicah in v nedrih prenašali vesti o rešitvah, pomoči, upanju in opogumljali razžaloščene, ponižane, v sti-kah kljubujoče borce za svobodo — a črno vest in črn dom tistim, ki so hoteli s svojimi trnimi uniformami, koraki in mislimi umazati modro nebo in morje, naše deviške hribe, doline in ravnine in priklicati črne oblake nad svobodoljubno človeštvo tega sveta! Drugim za zamisel o razstavi o juna-kih-glasnikih, za delovni polet, sodelovanje, delež, ki so ga prispevali, da se je lahko uresničila manifestacija, ki nima samo likov- no-umetniškega in kultumo-prosvetnega pomena. Razstava, o kateri govorimo, je po svoji vsebini, izročilu in namenu prestopila meje navadne manifestacije na likovnem področju. Predvsem pomeni oddolžitev naši nedavni preteklosti!« Tako je o razstavi »Po poteh partizanskih kurirjev« — zamislil si jo je predsednik odbora IV. brigade VD V partizanskih kurirjev Sandi Leskovec Kurirjeva pomoč, les — relief (Sandi Leskovec se je rodil 1936 v Novem mestu, po poklku pa je mizar-inštruktor. Imel je več samost°G) razstav doma in v tujini. Nagrade: Juan-les-Pins —zlata medalja, Trebnje — ^ plaketa Tabora). Slovenije Edvard Gobec, v ponedeljek ob 17. uri pa jo bo v paviljonu »Jurček« Gospodarskega razstavišča v Ljubljani odprl predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič — povedal član ocenjevalne komisije Gerhard Ledič. »Za to svobodo, v kateri zdaj živimo, so mnogo prispevali tudi partizanski kurirji, čeprav niso v jurišu osvajali mest. Bili so nevidna armada — edinstvena ne le pri nas v Jugoslaviji, marveč tudi v odporniškem gibanju v vsej Evropi — ki ni poznala utrujenosti, ovir in težav, ki je morala vedno delovati kot najboljša ura, kar jih je ustvaril človek. In ko se vsako leto vedno znova spominjamo tega, kar smo v preteklem letu dobrega ustvarili, se vsaj za trenutek poklonimo spominu več kot štiristo kurirjev slovenskih kurirskih postaj, ki so omahnili v n smrt pri izpolnjevanju dolžnosti tn. s|,jJ krvjo utrdili našo svobodo,« nam ^ skovni konferenci povedal član orSa g# , < skega odbora, univ. prof. dr. Zdenke f ]n tako naprej. Po gospodarski Pa se je ta vrstni red zamenjal. Na p 0 ntesto se je po številu zaposlenih VzPela tekstilna industrija. jai adbena industrija se je hitro razvi-C do leta 1931. Od 11.300 zaposlenih 1926 je narasla na 20.100 leta d 1- Nato jo je hudo prizadela gospo-p/pa kriza, v dveh letih je število za-. 'enih padlo na 9.375. Huda kriza STAVKOVNA IN MEZDNA GIBANJA ZA VIŠJE ZASLUŽKE itiŠf' iob nos* T s« , °Prečni mesečni zaslužki niso zadoščali za pokrivanje vseh življenjskih stroškov — V9č.ina delavstva ni imela ustreznih stanovanj — Prvi stavkovni val je sledil ne-l^snerhu poslabšanju materialnega položaja delavstva po prvi svetovni vojni, JriJ9i val pa posledicam velike ekonomske krize — Partija je tem stavkam pripi-°vala potreben političen pomen lina1 do^Hosti je trajala dve leti, od 1933 nato je začelo število zaposle-ieta jP^naraščati in jih je bilo 1939. NjA K 441’ jA<- strjj! . 'n lesnopredelovalna indu-Dos, Je Prva doživela krizo. Zaposle-ie (jJe naraščala samo do leta 1929, ko Njt0s?8la 17.500 zaposlenih delavcev. lcta J6 število hitro padalo do 9.662 ^ ' naJhujša kriza je trajala do ' s|«niK še*6 potem se je število zapo- ! Hrid vignil0 na 12-547 leta 1938 in anje leto zopet padalo. I *V I gume in obutve se je /'ia. je P.°dobno kot oblačilna indu-h leta i Q^er nekoliko bolj naraščala r, .di, in . 39’ lco je zaposlovala 7100 l?^cje]a 11111 kriza jo je nekoliko bolj jj0 letj! ^ 111 papirniška industrija je e|avci 39 stagnirala z okrog 5000 at° je število zaposlenih de- leta 1926 do 9219 leta 1939; gospodarska kriza se pri tem delavstvu ni poznala. V nobenem razdobju poprečni mesečni zaslužki niso zadoščali za pokrivanje vseh življenjskih stroškov V nobenem razdobju poprečni mesečni zaslužki niso zadoščali za pokrivanje vseh življenjskih stroškov navedenega eksistenčnega minimuma. Podrobnejša struktura, ki se v obravnavanih letih ni bistveno menjala, pa je bila takale: 54 % delavcev s svojimi zaslužki ni mogolo pokrivati niti stroškov svojega življenjskega minimuma in so živeli v revščini, 12 % delavcev je bilo na ravni eksistenčnega minimuma, 34% delavcev si je s svojimi zaslužki lahko omogočilo zadovoljiv življenjski standard, če jim ni bilo treba vzdrževati družine. Okrog 10 % delavcev s svojimi zaslužki ni mogolo pokrivati niti izdatkov za svojo zadostno prehrano po eksistenčnem minimumu. Ekstistenčnega minimuma štiričlanske delavske družine pa delavci v Sloveniji z enim zaslužkom niso mogli pokrivati. V takem primeru so si morali prikrajševati pri hrani, obleki in stanovanju ter so živeli v revščini. Delavske mezde pa niso bile povsod enake. Navadno so bile višje v mestih in večjih industrijskih centrih, manjše pa na podeželju, v manjših podjetjih in večinoma tudi v obrti. Navadno so večja in dobro vpeljana podjetja plačevala višje mezde in nudila boljše delovne pogoje kot majhna nerentabilna podjetja. Bile pa so seveda tudi izjeme. Tudi življenjski stroški so bili navadno višji v mestih in večjih industrijskih središčih. Če so imeli delavci lastna stanovanja, hišico z vrtom ali so stanovali pri starših, so se jim življenjski stroški znižali. Nekatera podjetja so nudila svojim delavcem brezplačno ali pa poceni stanovanja, vrt, dajatve v naravi (blago, drva, premog, hrana, itd.) in s tem tudi pomagala zniževati življenjske stroške. Delavska stanovanja oziroma stanovanjski problemi na sploh so bili zelo pomemben dejavnik, ki je bistveno vplival na delavski materialni pa tudi socialni položaj. Na materialni položaj so vplivale predvsem višine stanarin, na socialni položaj delavstva pa predvsem to, kako je bilo stanovanjsko vprašanje delavstva sploh rešeno, koliko je bilo stanovanj in kakšna so bila. Večina delavstva ni imela ustreznih stanovanj. Prebivali so v privatnih sobah, barakah in hodili na delo iz oddaljenih domov po vaseh in predmestjih. Podjetja so malo naredila za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev. Manj kot ena petina delavskih družin je prebivala v podjetniških stanovanjih in še ta stanovanjski fond je bil večinoma v neurejenih delavskih naseljih, barakah in samskih domovih. Kolikšno obremenitev mesečnega zaslužka so predstavljale stanarine, je pokazala anketa, ki jo je leta 1937 izvedla delavska zbornica: 37,2 % družin je stanovalo v svojih lastnih stanovanjih in v brezplačnih podjetniških stanovanjih, zato stanarine niso plačevali, če ne upoštevamo odplačevanje kredita v prvem primeru in sorazmerno nižjih mezd v drugem primeru, 32,4 % družin je dajalo za stanovanje manj kot 15 % zaslužka, 25,6 % družin je dajalo za stanovanje 15 do 25% zaslužka, 4,5 % družin pa je dajalo za stanovanje več kot 25 % mesečnega zaslužka. Vedno bolj je prevladoval akordni sistem plačevanja. Leta 1928 je časovno mezdo prejemalo 53,60% delavcev in akordno 46,40 %, leta 1930 pa časovno mezdo samo še 44,70% in akordno 57,30% vseh delavcev. Z akordnim delom so podjetniki silili delavstvo k nadurnemu delu. Akordni sistem je bil vpeljan predvsem za nekvalificirane in priučene delavce, to pa so bile v industriji predvsem ženske. Širša industrializacija Slovenije je ustvarila tudi novo generacijo industrijskega delavstva Struktura gmotnih razmer delavstva v Sloveniji_______________ Moški so imeli boljšo kvalifikacijsko strukturo in več kot tričetrt jih je delalo za časovno mezdo. Formalno ženska delavna sila ni bila slabše plačana od moške, dejansko pa je bila, ker je bila nameščena na slabše plačanih delovnih mestih in ker je bila njena kvalifikacijska struktura tako neugodna. Anketa o delavskih mezdah v Sloveniji, ki jo je leta 1935 izvedla delavska zbornica, je pokazala, da je bilo v Sloveniji precej podjetij, ki so plačevala delavce po 1,50 din na uro. Statistika osrednjega urada za zavarovanje delavcev kaže, da je leta 1934 prejemalo 20.938 ali 26,51 % zavarovanih delavcev v Sloveniji manj kot 1,50 din na uro, kar je bilo za 50 % pod eksistenčnim minimumom za eno osebo. Vse leto 1935 in do srede leta 1936 pa so mezde še padale. Čeprav je bila Slovenija ob nastanku stare Jugoslavije industrijsko še nerazvita in jo je večja industrializacija zajela šele po prvi svetovni vojni, je imel delavski razred v Sloveniji že staro tradicijo. Železničarji, rudarji v revirjih, železarji in industrijski delavci v večjih industrijskih središčih na Gorenjskem, v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ravnah in drugod so imeli že desetletja staro tradicijo delavskega gibanja, sindikalnih organizacij in proletarske zavesti. To jedro delavskega razreda je bilo nosilec revolucionarnega delavskega gibanja po prvi svetovni vojni in je svoje izkušnje prenašalo na mlajšo generacijo. S hitrejšim razvojem industrije se je v letih stare Jugoslavije število tega delavstva bistveno povečalo. Širša industrializacija Slovenije in razvoj novih industrijskih središč, tudi z novimi industrijskimi panogami, pa je prinesla s seboj tudi novo generacijo industrijskega delavstva, To delavstvo je bilo mlado in njihovo število je naraščalo z razvojem industrije. Leta 1926 je bilo tega delavstva v Sloveniji 77.493. Več kot polovico (55,36%) le-teh je bilo starih do 25 let. Še mlajše so bile delavke: 63,56% je bilo starih do 25 let. Struktura tega delavstva se je bistveno menjala tudi po spolu. Vedno večji delež industrijskega delavstva so predstavljale ženske; leta 1926 jih je bilo že 31 %, do leta 1940 pa se je njihov delež povečal na 39 %. To so bili delavci, ki so i(so ju |giba-fizi, ki lojna s poslab-va, ki je o raz-obrske Berač — (Maksim Sedej) se šele začeli boriti za svojo eksistenco kot mezdni delavci. Večinoma so bili še brez svojih družin; leta 1926 je bilo manj kot eno tretjino le-teh poročenih, od delavk pa je bilo poročenih le 10 %. Ta mlada generacija delavskega razreda se je razvijala ob starem jedru, ki so ga predstavljali industrijski delavci starih industrijskih središč, rudarji v revirjih in železničarji, se organizirala v okviru delavskih sindikatov, idejno rasla pod vplivom partije in drugih naprednih sil ter se je v desetletnem razdobju lastnih izkušenj o možnostih in oblikah boja zoper izkoriščanje razvila do take mere razredne zavesti, da je bila sredi tridesetih let nosilec stavkovnega vala in množična osnova akcijske enotnosti ne samo v boju za materialne pravice delavstva, pač pa tudi političnih akcij. V delavskem gibanju na Slovenskem sta v razmerah stare Jugoslavije značilna zlasti dva stavkovna vala ■£ Stavkovno in mezdno gil v boju za izboljšanje ekoi skega položaja delavsi V delavskem gibanju na Slov sta v razmerah stare Jugoslav čilna zlasti dva stavkovna vala, I spremljala tudi številna mezdn nja. Prvi stavkovni val je sledil j jo je povzročila prva svetovna ■ svojimi posledicami. Te so silne šale ekonomski položaj delavs” postal neznosen. Revoluciona položenje delavstva, vpliv revolucije, ustanovitev in delovanje komunistične partije in preusmeritev razrednih delavskih strokovnih organizacij v revolucionarne sindikate so to gibanje spodbujali in omogočali. Novoustanovljena komunistična partija je organizirala in vodila zlasti večje akcije širšega in političnega pomena. Zgolj ekonomskim stavkam in mezdnim gibanjem je znala dati potreben političen poudarek. Številna mezdna gibanja in stavke za izboljšanje ekonomskega položaja delavstva za višje mezde, proti odpuščanju delavstva, za uvedbo in izvajanje 8-urnega delavnika, za boljšo socialno zakonodajo in njeno izvajanje, za uvedbo delavskih zaupnikov, za reševanje stanovanjskega problema, za boljše delovne pogoje v tovarni, za redno izplačevanje mezd, za priznanje delavskih strokovnih organizacij in možnost njihovega delovanja v korist delavcev, proti odpuščanju, zapostavljanju ali preganjanju sindikalnih voditeljev v tovarni, organizatorjev stavk in mezdnih gibanj, komunistov in drugih borcev za delavske pravice in za druge zahteve pa so mogla uspeti le v skupni borbi vseh delavskih strokovnih organizacij. Zato si je partija v tem stavkovnem valu prizadevala doseči enotno fronto vseh delavskih strokovnih (sindikalnih) organizacij v boju za izboljšanje delavskih razmer. To združevanje delavstva na sindikalni podlagi je nastajalo zaradi zahtev, ki so bile skupne vsemu delavstvu, čeprav je bilo sicer razcepljeno v razne strokovne organizacije ali pa neorganizirano.____ Želo aktivno in množično stavkovno in mezdno gibanje tudi po obznani in zakonu o zaščiti države ni pojenjalo. Stavkovni val se je nadaljeval do leta 1923. Do leta 1923 je bilo stavkovno in mezdno gibanje zelo močno, tako po številu akcij kot po številu udeleženih delavcev. Delavske strokovne organizacije so vodile vsako leto po okrog 100 takih akcij v 250 do 450 obratih in v njih je sodelovalo po 30 do 40 tisoč delavcev. To so bila leta visoke inflacije in velikega zaposlovanja nove delovne sile. V letih 1924 do 1933 pa je bilo tovrstno delavsko gibanje manj intenzivno in delavske sindikalne organizacije so vodile štirikrat manj akcij kot V prejšnjih letih, še bolj pa je padlo število sodelujočih delavcev tako v mezdnih gibanjih, kot v stavkah. Drugi stavkovni val je sledil ' veliki ekonomski krizi, ki jt delavstvo najbolj prizadela ^ letih 1931 do 1934_______________ Drugi izraziti stavkovni val je sledi veliki ekonomski krizi leta 1929, ki j* slovensko delavstvo najbolj prizadela' letih 1931 do 1934. Posledice ekonom-ske krize so zopet silno poslabšale ma terialni položaj delavstva, ki je zlasti letih 1933 in 1934 postal neznosen. (SE NADALJUJE' TRETJE DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV SEVERNOPRIMORSKE REGIJE V znoju in iskrah Republiško tekmovanje bo v ljubljanskem Litostroju sredi junija NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 17. maja 1978 na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA št: Nagrade so: 200, 150 in 100 dinarjev. S svečanim zaključkom v kongresni dvorani hotela Park v Novi Gorici so v soboto 22. aprila zaključili tretje. delovno tekmovanje kovinarjev severnoprimorske regije. Tradicionalnega delovnega tekmovanja se je to pot udeležilo več kot sto varilcev, orodjarjev, strugarjev, rezkalcev, brusilcev in livarjev, ki so zastopali 24 temeljnih organizacij združenega dela. Teoretični del tekmovanja je potekal v prostorih šempetrske Iskre, kjer so kasneje merili praktično znanje tudi orodjarji, medtem ko so se druga tekmovanja odvijala v Vozilih, novogoriškem Gostolu in v tovarni odlitkov v Komnu. Kovinarji severnoprimorske regije so tekmovali tri dni. Varilci so se pomerili v štirih načinih varjenja, naj- bolj pa so se izkazali: Božo Fabjan (Gostol), Ivan Podgornik (Vozila), Janez Suhadolnik (Vozila) in Emil Cotič (Vozila). Med strugarji si je priboril prvo mesto Tomo Maglica (Gostol), Marko Škrinjar iz Iskre je zmagal med orodjarji, Ivan Jazbec (Iskra) med livarji, Srečko Pipan (Iskra) je osvojil prvo mesto med rezkalci, Marjan Reščič (Iskra) pa med brusilci. V teh majskih dneh potekajo najrazličnejša tekmovanja kovinarjev tudi po drugih slovenskih regijah. Od 15. do 17. junija bo namreč v Ljubljani že drugo delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije, na katerem se bodo zbrali zmagovalci področnih in drugih manjših tekmovanj slovenskih kovinarjev. Republiško tekmo- OBVESTILO Rdeči križ Slovenije vabi občane in delovne ljudi navedenih občin, da se udeleže krvodajalskih akcij v mesecu maju 1978. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Kri je nenadomestljivo zdravilo. Dajte jo danes, morda jo boste že jutri potrebovali. Dajanje krvi je izraz človečnosti in zato tudi eno izmed meril naše solidarnosti do sebe in drugih. MAJ 1978 Trebnje Mokronog Mirna Kamnik Velenje Kočevje Ljubljana-Vič Črnomelj 8. 9. 10. 11., 12., 15., 16. in 17. 18., 19., 20., 22. in 23. 24., 25. in 26. 29. 30. in 31. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 14 Alojz Gradnik, malopridnost, alek, kolona, ris, Aida, Aar, Eneas, eta, Ca, Nenni, Junona, Ace, jastreb, Logan, Euwe, tropine, rt, rasisti, boom, Asta, aria, NN, Nm, Tirolka, supin, Kunej, psi, ara, tla, osamilo, Verd, revolucionar, tnalo, Kanada. IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE ŠT. 14 1. nagrada 200 din: Franc Parkelj, Leninov trg 7, 61420 Trbovlje; 2. nagrado 150 din: Olga Susman, Stražarjeva 22-A, 61000 Ljubljana; 3. nagrado 100 din: Darja Flajs, Brezje 10, 68296 Krmelj. Nagrade bomo poslali po pošti. vanje bo potekalo pod pokroviteljstvom kolektiva ljubljanskega Litostroja in bo privabilo v Ljubljano od 200 do 250 najboljših slovenskih kovinarjev. Tekmovanja kovinarjev poznamo pri nas šele zadnja leta. Pred tem so merili svoje znanje na najrazličnejših srečanjih le varilci, ki so, vsaj tako kaže praksa, dali dober zgled tudi drugim svojim delovnim tovarišem. Osnovni namen teh srečanj je, da preverjamo znanje naših kovinarjev in da najboljšim izrečemo tudi zaslužena priznanja. Saj je delo osnova našega življenja, zakaj mu torej ne bi posvetili nekoliko več pozornosti in seveda tudi ljudem, ki ga opravljajo? Saj je od rezultatov dela odvisno vse, prav vse, naš današnji in tudi naš jutrišnji dan. A. ULAGA de DRIA&L MUto) | NDI7SIU EPIPNus,) KbORUVA)6 NEkAlMDUt SA^NO- VITEL7 OUALMA IbsobA fejSto (pie- »I TOHfcZ Nize*. ŽEN.raKfc GLAS ZMAMILA NEM.MOTo ClZlDt/ mguesim 2AMISEL IES KA-WT£ . (VR&OIINA NAltEOjE fcdftUlSILO HE9TO j j J 1 ?NE®3WK LSIPTA I I StllEkJA TkANINAS JevickCBi OSP AN, OroMA (4 VU£- toSLANI« resro ufr OBALI 560CI3E IVAN RoB RBIAINBE-STo V SRBIJI MLINSKI ŽLEB |I NESPo- KfONOST- E110PSIZU flEH&JlTAS SloKMSUA SLIKARKA f9J KANU n DOKENPTČ PRHI . HJHSM ZAlPiMK VRSTA PSA OLGA VlFbTNIK ?o1> bOUSAžav oblBčA BESTO V S&l.nAll}] SIDRA IounIek' DOlfiORBA PAFISA MATPEtJ PLANET STAROŽm- kralj SESTAVIL: N.R. TRoN RARK MOČNI *a$A VA USTJU lana - VLAČILEC AMgR. MOs.ftfE x©>E»)NIK tfiLatom V ZDA bon.OBLIKA Žen./mena NAŠE NA) 11 ECI E VELIK) KK>/ fouiSrvA KOZAŠlčf ?0SLA\/AR KOiZASTft TKANINA Tovarna V CELju l7bQOWW.SC KRAVAT fbuRsi/JA HOTELS^ BELAVEC. PEVKA TEBALt)/ ; fISflTEDICA malojIeiK, JTARC^ ■UKANA TRI VESLA OČANEC. VPstA logi, e BRKATI.-.) sreb.ro tJHBK. IME ONASSISft VlTEŠkA 507NA IMHoim UOLACIJP, 0LEG Tl-tj MOV PRiiNitf) lili -5N de ZORfiMft ZEMLJA 11 I : ; PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI (7. maj 1948) Dokončna nacionalizacija naše industrije Sedaj lahko z vso gotovostjo trdimo, da je značaj našega gospodarstva v popolnem skladu z značajem naše oblasti. Naš državni sektor gospodarstva, ki je nastal z zaplembo imovine narodnih izdajalcev in vojnih dobičkarjev, ki so se iz razrednih koristi udinjali sovražnikom našega ljudstva, je v svojem bistvu družbeno-socialistični sektor, ker je last vsega našega ljudstva, preko katerega si bodo naši delovni ljudje zgradili boljše in srečnejše življenje. Z zakonom o nacionalizaciji vseh važnejših privatnih gospodarskih podjetij smo ta sektor gospodarstva še bolj razširili in okrepili. S tem je bila dokončno ustvarjena materialna osnova, ki je bila potrebna za prehod v načrtno gospodarstvo. Vendar pa je kljub izvedeni nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij ostalo še precejšnje število podjetij, ki so po svoji proizvodni zmogljivosti velikega pomena za naše socialistično gospodarstvo, bodisi v lokalnem ali pa republiškem merilu in ki so predstavljala tipične ostanke kapitalizma v naši industriji. Teh podjetij, kakor so nam pokazale izkušnje iz prvega planskega leta, nismo mogli v celoti vključiti v borbo za izvrševanje planskih nalog in sicer zato, ker so bila ta podjetja še vedno privatna lastnina in je blago iz teh podjetij v veliki meri odtekalo po raznih nedopustnih kanalih v špekulativne namene na čmoborzijski trg, s čimer se je dejansko zavirala in profa-nirala borba našega delovnega ljudstva za plan. Zato je bil pretekli teden na seji obeh svetov Ljudske skupščine SFRJ sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. S spremembo in dopolnitvijo tega zakona so prešla v občeljudski sektor našega gospodarstva vsa tista gospodarska podjetja, ki so s svojo proizvodno zmogljivostjo in važnostjo predstavljala pomembnost za našo gospodarsko dejavnost, ki pa še niso bila nacionalizirana in so imela zato v celoti kapitalističen značaj. S sprejetjem sprememb tega zakona praktično v Jugoslaviji ni več industrijskih podjetij, ki bi imela kapitalističen značaj in je s tem tudi izvršena nacionalizacija industrije. 'HUMORESKA" Klenkanje v p r\ v »Tu bova imela mir«, pravi mož v delovni halji in obesi kapo na kavelj. »Tudi seji zahajajo sem, zato se ne smem preveč razkomodi-ti. Vendar ga nama spet ni treba zvrniti na dušek. Jaz bi črnega. In ti? Tudi? Francka, dvakrat po dva mojega.' In ti, kako živiš? Kaj te je prineslo? Nič te ni več videti. Pa ne, da so te kaj prijemali in ne smeš med delom ven. Niso? Dobro znamenje. Šefi nimajo posluha za naše spodrsljaje: vsak se rešuje, kot ve in zna, vsi pa imajo na jeziku zakon o združenem delu. Tako res ne veš, kdo je kdo. Najbolje je držati jezik za zobmi, ne? Meni pa žilica ne da in ne da miru; ne vem, kdaj me bo srečala pamet — če me bo sploh kdaj. Le kaj mi je treba kar naprej vtikati nos v stvari, ki mi škodijo. Ko je zadnjič nabavni, ki je tudi v kolegiju, na sestanku spet nekaj pleteničil o redu, se nisem mogel zadržati in sem rekel: »Ja, hudika, zakaj pa nikoli sebe ne pogledate, če ste res tako zelo zavzeti za stvar. Kaj je treba kar naprej vpiti na nas, naj bolje delamo, in na oblast, naj ga manj biksal? Ali ste res takšni svetniki, da smete to počenjati!« Bi jih ti videl, kako so zazijali. Vse delovno predsedstvo, vsa prva vrsta. Dvorana pa tiho kot miš. Potem pa je treščilo po meni kot iz topa: »In to nam boš pravil ti, ki vsak dan zamudiš najmanj deset minut. Najprej pometi pred svo- jim pragom, potem govori! Tu glej, je vse napisano!« se je sekrA* drl in kazal papirje na mizi. »Šestega si zamudil celo četrt ure! Š^i0' nikar ne misli, da smo za luno; med službo si zadnjič zavil k PolF^! Iu je prijava: črno na belem. Le od kod ti moralna pravica Z