ŠI$HA rrrr r r r r ii««* lili lil«« ^Ifff f H l i««i * lini MIH MU* n t I i • 1 1 M i * * i« iiii« 'fmi fisMDEL KAR STE V NAŠ' KOMUN' PREBRAL', TUKAJ ZVESTE VSE NAHMAL' Lani smo obljubo dali, da ob koncu leta spet bomo kroniko izdali, vsem Viničanom na vpogled Kot na filmu kar naprej tu dogodki se vrste, ki so zdaj že za v muzej, zbrani vsi od A do Ž. No, da ne zgubimo časa, bi lahko že kar začeli. A pozor! Vse brez okrasa tukaj smo v precep ujeli. Proračun v začetku leta smo sestavili s težavo: vedeli smo, da obeta leto se nam krmežljavo. Vsem denar bi radi dali. Da bi ne bilo zamere, pa smo vse kar v r... poslali, saj je bilo malo bčre. ^ Ko paket ukrepov spet je na mah priiel nad nas, ^ mislili smo, da drug red nam bo krepko stisnil pas. Zvezno naše natezalo je napelo tudi Vič. A, kot se je pokazalo, je bilo za prazen nič. Hiša je — pa vendar ni! Zakon nič ne ve za njo; črn dim se ven kadi — kdo ugane, kaj je to? 5 isfl m & Štrajk študentov se v aprilu je na Aškerčevi vnel. »Cagavci so na krmilu!« — njih protest je izzvenel. Praznik v Laščah smo slavili priredili smo proslavo, NOV se poklonili, poskrbeli za zabavo. Nove smo si izvolili socialistične prvake. »Tu smo — vaši smo« izsilil odločilne njih korake. Smo za šole glasovali, kar je že drugod v navadi. Prvi predlog pa so dali Dobrovčani že spomladi. Na jesen — kaj se zgodi: viški nogometni klub v II. ligi že tiči — vsem napovedim navkljub! Pa še športni predlog vmes če denar podjetja dajo, (kar pri nas postaja res), klubi bolje zaigrajo. Prvič to jesen so šli starešine na pohod; oficirji so ušli tekmovanju brez nezgod. .Primanjkuje nam divjadi — prave (da ne bo pomote!) novo bi vzredili radi, da bo več naravne dote. Vič 2000 — kakšen bo, v našem listu smo pisali. Kak bo jutri, ne vemo, bomo že še dočakali. To je bil preblisk spomina na dogodke tega leta. Čez kak mesec že večina jih v pozabo bo odeta. ■sem t/ececpfl >we Bosrc pior/. H M CA! vCSOPEČ-f /fsevem JW/ //' . I V ------------hi To je črna gradnja, da, — ki pri nas jih je čez šeststo! . j| Cincamo zdaj sem zdaj tja /|~vv.| Pa ti zraste celo mesto! V Murglah hiše zidane (kaj iz njih so naredili!) niso še zgrajene vse, ^ihče se Jih ne usmili Jjl POLITIČNE IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE NA PRAGU 1972 Obeta se leto velike aktivnosti Pred koncem leta smo pogledali v dejavnost in načrte družbenih in poli-tičinih organizacij v naši občini. Kot je v tem času običajno, smo povsod naleteli na nekoliko nervozno delovno vzdušje, ko je treba pred koncem leta opraviti še kopico neodložljivih nalog, treba je potegniti črto pod iztekajočim se letom in programirati dejavnost^ prihodnjem. To se že sedaj, ob nekompletnih podatkih kaže kot obdobje, v katerem bo le velika aktivnost kos obstoječim nalogam. Ob tem pa smo povsod naleteli na optimizem, na pripravljenost, spoprijeti se z vsemi temi nalogami in tudi s težavami, ki bodo spremljale njihovo izpolnjevanje. SZDL Občinska organizacija SZDL s svojim vodstvom in najbolj delovnimi člani še ni utegnila zajeti sape po uspešno izdelani akciji za samoprispevek, ko se je znašla poleg rutinskih del, ki zmerom pridejo konec leta, še pred novimi aktualno političnimi nalogami, pogojenimi s splošno situacijo. Tako so bila sestajanja na raznih nivojih te organizacije posvečena tako analizi referenduma in akcije za samoprispevek kot tudi razpravam o tekočih in srednje- ročnih nalogah. 1. decembra se je tako sestal izvršni odbor občinske konference SZDL. Ker so bili člani tega odbora vsi aktivni v akcijskih odborih in političnih štabih za izvedbo referenduma, je bil njihov sestanek prilika za poskus predhodne analitične ocene. Obenem so razpravljali o odloku o uvedbi samoprispevka in o odloku o ustanovitvi sklada za gradnjo šol in otroških vttcev. S svojimi amandmaji k tema odlokoma so podprli politični aktiv ljubljanskih občin, zbran istega dne pri viškem občinskem komiteju ZKS. Ti amandmaji so najprej dvignili precej prahu, zlasti zaradi dezinformacij, ki sta jih ob tem širila radio in tisk. Kasneje pa so postali sestavni del novih besedil obeh 15. decembra se je sestala občinska konferenca SZDL. Razpravljala je o samoprispevku ob splošnem uspehu referenduma in je ocenila, da velja pozitivna ocena tako ob doseženi udeležbi kot ob pozitivnih glasovih. Po obeh kriterijih je naša občina na drugem mestu med petimi ljubljanskimi občinami. Izmed 117 volišč jih je pri nas le 22 ostalo pod polovico „za“, v celem pa le tri krajevne skupnosti: Škofljica, Trnovo in Želimlje. Udeleženci konference so večkrat poudarili, da iz uspehov referenduma, pa tudi iz parcialnih neuspehov ne gre prehitro izvajati zaključkov, da je potrebna temeljita analiza, saj bodo njeni rezultati podlaga nadaljnjemu delu in bo njihovo poznanje nadvse koristno pri pripravi skupščinskih volitev leta 1973. S te konference so udeleženci poslali solidarnostno pismo tovarišu Titu. Pred koncem leta se bo pri občinski konferenci SZDL še enkrat sestal izvršni odbor, ki bo začrtal smernice za delo občinske organizacije SZDL v prihodnjem letu. ZKS Občinska organizacija ZKS je začela z delom šele v drugi polovici leta, vendar se je že pred njegovim koncem znašla pred izredno pomembnimi nalogami. 8. decembra so člani občinske konference ZKS pregledali svoje delo med 1. in 2. konferenco in svoje prihodnje naloge. Splošna in posebna politična problematika se je izostrila tudi pred to organizacijo z 21. sejo predsedstva ZKJ in še zlasti z nastopom tov. Tita. Iz tega izhajajo tudi mnoge neposredne naloge organizacije ZKS v naši občini. V razpravi so udeleženci ugotovili, da je politična situacija, ki se je izkazala kot najbolj kritična na Hrvaškem, v podobnih, čeprav manj ostrih obhkah prisotna tudi pri nas. Na to so pokazali tudi nekateri pojavi ob referendumu za samoprispevek. „Treba se bo boriti na več frontah hkrati," je dejal eden izmed udeležencev, „sicer se lahko poslovimo od začrtane poti v socializem!" Da so viški komunisti odločeni nadaljevati po tej poti, so potrdili tudi s pismom tovarišu Titu. Na seji, s katere to poročamo, so obravnavali še referendum o samoprispevku in so pri tem ugotovili, da gre za splošni uspeh te - v zadnjih nekaj letih najširše - politične akcije v Ljubljani z njenim zaledjem. Govorili so tudi o zapletih okoli amandmajev k odlokom o samoprispevku. Predlagal jih je pohtični aktiv ljubljanskih občin, o tem pa je bilo v sredstvih javnega obveščanja precej dezinformacij. Nekatere od teh so napačno prikazovale, kdo je bil za in kdo proti, druge pa so prikazovale amandmaje kot poskus, ki načenja enotnost mesta. Organizacija zveze komunistov v naši občini bo v prihodnjem letu posvetila največ pozornosti svoji kadrovski in organizacijski strukturi za večjo akcijsko sposobnost ob reševanju konkretnih političnih nalog. ZZB NOV Delovno leto te organizacije v naši občini je bilo izpolnjeno z rednimi in izrednimi konferencami krajevnih organizacij, 27. 6. pa je bila skupščina občinske zveze združenj borcev. Sicer pa so krajevne organizacije s svojimi člani aktivno sodelovale v vseh najpomembnejših političnih akcijah, tako zlasti v akciji za samoprispevek, na področju splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, njihovo zavzemanje za dosledno izvajanje gospodarske stabilizacije pa je trajno, ker le tako vidijo tudi možnost za rešitev lastnih problemov. Svoje jasno stališče pa je občinska organizacija ZZB zavzela tudi ob notranjepolitičnih zapletih ob koncu leta. V začetku prihodnjega leta bodo opravljeni delovni sestanki vseh 46 organizacij ZZB v občini. Na teh sestankih bodo odbori poročali članstvu o opravljenem delu, dogovarjali pa se bodo za prihodnje naloge. Posebno pozornost nameravajo posvetiti delu z mladino in oživljanju tradicij NOV. ZRVS Tudi letos, proti koncu leta, so rezervni vojaški starešine v naši.občini polagali izpite iz vojaškega znanja in veščin. Udeležba na teh izpitih je bila dobra, doseženi povprečni uspeh pa prav dober. 20. decembra je občinski odbor ZRVS organiziral svečano proslavo v počastitev 30. obletnice JLA. Govoril je ing. Janez Cemažar, predsednik občinskega komiteja ZKS. Slavnostni program so izvajali učenci viške osnovne šole, ob tej priliki pa so starešine razvili tudi svoj občinski prapor. Razglasili so tudi napredovanja večjega števila svojih članov. V letu 1972 bo njihova osrednja naloga organizacija in izvedba orientacijsko taktičnih pohodov po krajevnih organizacijah in v okviru občinskega odbora. S temi akcijami bodo zibeli ca. 2000 članov. Razen tega bodo pripravih tudi vrsto predavanj in strelskih tekmovanj. NOVOLETNI INTERVJU Z REVOLUCIONARJEM IN PARTIZANOM TER 80-LETNIM DRUŽE NIM DELAVCEM TONETOM JARCEM Drugo si človek ustvari sam Čil, zdrav in seveda tudi prijetno razpoložen, je 5. decembra praznoval osemdesetletnico Tone Jarc. Pravzaprav jo je praznoval že dan prej v krogu svoje družine in borcev Sercerjeve brigade, ki so mu pripravih nepozaben večer. ..Resnično sem bil ganjen, nisem pričakoval, da me bodo moji soborci tako počastili," nam je dejal naš občan, ko smo ga obiskali na njegovem domu v Črni vasi Čeprav smo ga zmotili pri branju novic, ki jih redno prebira, saj je naročen na skoraj vse časopise, nas je prijazno sprejel in ugodil naši želji, da nam razgrne svojo zanimivo življenjsko pot Se prej pa smo trčili na njegov jubilej in na zdrava leta. Zdaj živite tu, v Črni vasi. Je to tudi vaš rojstni kraj? „Da. Pred osemdesetimi leti sem se rodil tu, kot četrti izmed devetih otrok kmeta Jarca. Mladost mi ni bila postlana z rožami, zato sem že pri šestnajstih letih zaradi nesporazuma z očetom, ki mi ni dovolil nadaljnjega šolanja na učiteljišču, rojstni kraj tudi zapustil. Odšel sem, ne da bi pustil kakršnokoli sporočilo, tako sem bil užaljen. Natanko se spomnim, da sem po pouku odšel na magistrat po doku mente, nato pa zavil proti Šentvidu, kjer sem v neki lopi prespal. Od tu sem nadaljeval pot proti Kranjski gori, kjer me je neka gospodinja nahranila in tretji dan sem že bil v Beljaku. Tu moja prošnja za sprejem v službo na Državno železnico ni bila sprejeta. Pač pa sem dobil neko drugo službo. Vendar sem kmalu odšel še naprej v svet. Ustavil sem se v Salzburgu. Zaposlil sem se kot miner v predem. Tu sem spoznal prvič, kaj je to razredna zavest, kajti tuje bilo precej Italijanov, ki pa so v tistih časih na svoji koži najbolj občutih, kaj je pravzaprav izkoriščanje človeka po človeku. Vendar tu nisem bil dalj kot leto dni. Odšel sem proti sevem in v Stuttgartu sem se zaposlil pri gradnji vodnega predora. Od tu pa sem se kmalu vrnil nazaj v Salzburg, kjer sem moral na nabor. Bil je čas, da grem k vojakom in tako sem se vrnil v Ljubljano."- Kako so vas sprejeli starši, sigurno so bili v skrbeh za vas? ..Snidenje z materjo je bilo prisrčno, oče pa ni zameril, pa tudi rekel ni nič, saj sem ga razumel, delovno silo je potreboval doma in ni privolil, da bi se šolal naprej. V skrbeh pa so bili zame, saj so me prva leta iskali po časopisu, ja." Vojsko ste služili v Ljubljani? ..Najprej sem bil dodeljen 27. cesarskemu polku v Ljubljani, čez poletje sem bil v Kobaridu, v jeseni pa sem šel že v Galicijo, kjer sem bil ranjen v hrbet. Vse do spomladi se nisem boril. V jeseni, oziroma v avgustu pa sem z 22. polkom že korakal v Rusijo. Najprej sem delal v mar-tinovih pečeh v Lurgansku, današnjem Vorošilovgradu v Ukrajini." Ste ostali tu dalj časa? ,,Ne. Bil sem premeščen v neko srbsko divizijo v Gulja-polju, to je tudi v Ukrajini, vendar bliže Črnemu morju. Od tu sem pa pobegnil, veste. Ta divizija je bila sestavljena iz Hrvatov in Srbov, ki so se med seboj sporekli zaradi verskih pripadnosti, Slovenci pa naj bi reševali spor. Z živinskim vagonom sem se nato peljal po Rusiji vse do Rjozanja (v bližini Minska). Čeprav sem bil brez dokumentov sem dobil zaposlitev „konduk-teija". Toda, ko se je bližala zima in sem potreboval dobro streho nad glavo, katere pa brez dokumentov nisi dobil, sem zato prestopil med begunce. Vendar sem bil kot begunec ob to službo. Nepričakovano sem dobil službo kuijača v hotelu, kjer sem ostal do spomladi." Vas pa sploh ni treba spraševati, tako tekoče nam pripovedujete? „To zanimivo zgodbo sem že nič kolikokrat pripovedoval in ko jo pripovedujem takole kot sedaj vam, spomini živi vstajajo pred mano. Kje sva se že ustavila? “ Kurjač ste bili nazadnje. „Te spomladi sem šel na tovorno ladjo, ki je vozila od Moskve do Astrahana. Tu sem prvič občutil vzdušje, ki je vladalo pred oktobrsko revolucijo. Povsod je bilo opaziti zmešnjavo, vojaki so dezertirah. Oktobrsko revolucijo sem dočakal v Dnjepropetcovsku. Utrjevali smo bregove Dnjepra, stanovali pa smo v lesenih barakah, kjer so nas obiskovali boljševiki, nam brali napredne brošure in nas seznanjali z idejami velikega oktobra. Po zmagi boljševikov so Nemci vkorakali v Ukrajino. Mi begunci smo skrili orožje. Mnogi izmed nas Poljaki, Estonci, Litvanci in drugi so odšli na- zaj v Rusijo, sam pa sem se preko Razama, torej preko fronte vrnil z vlakom nazaj na isto ladjo. Ko je Avstro—Ogrska kapitulirala, sem sklenil, da se vrnem domov. Večinoma sem pešačil, od Harkova do Jošija v Besarabiji nas je bilo več, nato pa sem hodil sam." O revoluciji v Rusiji ste imeli verjetno dosti povedati? „Ko sem se vrnil domov, sem obiskal dva brata, ki sta bila v kasarnah in jima pripovedoval, kako so kmetje in delavci revo- lucionarno prevzeli oblast v Rusiji. Ker sem znal rusko, sem se priključil ruski samostojni četi v Zagrebu, kjer sem ostal do poletja, ko sem s transportom odšel v Szegedin na Madžarsko. Od tu meje pot vodila na Dunaj, nato v rdečo gardo na Madžarsko, pa spet nazaj v Avstrijo, od tu pa na fronto na Estergan na Donavi, pa s 24. internacionalnim bataljonom v bitko z Romuni na Sorokinu na Tisi. Po razpustu tega bataljona pa sem se po štirih letih leta 1923 vrnil domov." Popotovanje, če smemo to tako imenovati, se je zaključilo? ,JDa, zaposlil sem se na Močvirnem odboru. Aktivno sem sodeloval proti tedanji konservativni oblasti in še danes mi je živo v spominu, kako so me snubili, naj volim za klerikalce. Volil bom takrat, ko se bo volilo z bajoneti, sem dejal." V pripovedovanju se že bližate drugi svetovni vojni Kje ste se vključili? „Ob začetku vojne so nas vse sumljive odpeljali v Ivanjico, kjer so nas izpustili šele ob puču 27. marca 1941. Vrnil sem se domov, a so me Italijani kmalu zaprli. Po dveh me# prestane kazni sem se umaknil v ilegalo. Toda že® n. 1942 sem odšel v partizan* Šercerjev bataljon. Tu sem! stal komisar četrte čete I* bataljona. Bojevali smo se p si sod, po Štajerski, Gorenji Dolenjski, Notranjski. Tu sem bil na Blokah težko ran) „j v stopalo. Nisem mogel hod1 zato sem bil premeščen XVIII. divizijo, s katero * prišel na osvobojeno ožemi Belo krajino. Tu sem ap1 $< J 1945 napravil tudi oficirsh1 čaj. Bili so to hudi časi, pa samo zame. Poglejte, kmalu sem odšel v partizane, so mi žgali dom, ženo in otrokaps izgnali v Monico Treviso in "j v taborišče v Visco. Šelep0' pitulaciji Italije so se izmu^1 vrnili domov." Kje pa ste dočakati 1 bodo? „Naša brigada se je nekaj pred svobodo prebila F Broda, Cerknice in Logate3 Vrhniko. Zadnje borbe 3 imeli v Vnanjih goricah. 9- J* pa smo vkorakali v Ljubi)3 To je bil zame nepozaben d nepozaben sprejem ljudi, k® zastav in cvetja in kako sr* smo bili! Toda zame še m konec vojne. Odšel sem nap11 Kranj, kjer smo razom Nemce in 1946 sem priše' nično domov." In po vojni? „Najprej sem si postavil1 dom. Ker sem zamudil p°^| po planu ena, druge pomm' tudi nisem bil deležen, seij1 prisiljen z lastnimi rokam'! staviti to hiško. Zaposlil pri vojnotrgovskem podjer leta 1952 sem odšel v p0*9 Kot vem, ste Še aktivni? „Tu v krajevni skup] Krim-Rudnik malo pom' sem predsednik Rdečega k« tej krajevni skupnosti in^ tar osnovne organizacij® j g Baije. Veste, noben ne prevzame nase, pa na m vse ostaja." J Tu živite z ženo in hčd „Da. Oba z ženo ima''3 kojnino, hčerka je v služb1^ pili smo avto in večkrat s® kam popeljemo. Lani s®]? sam s potovalno agenCl Moskvi in Leningradu. Tol napredek, kar sem vid6’ kakšna čistoča in discip*19 vsakem koraku! Hčerka j peljala tudi v Salzburg, PaV, liji smo bili, lepo je onuja11' mine izpred pol stoletja dalj. Dvakrat sem bil že tu Djerdapu, to bo pa °8rc hidrocentralaU1 * Kakšna pa je vaša nov0 želia? as? ,.Rekel bom le to, nas vse najpomembneje ^ jati in gojiti bratstvo^ nost med jugoslovans rodi, to je najvažnejše ^ obstoj, kajti le to lahk° pl rimo skupaj, vse drug"/ človek lahko ustvari sanr Srečno in še mnogo let, tovariš Tone! JANJA DOMIT^ ZMS Občinska konferenca ZMS je bila formalno ustanovljena šele 13. 12., pred tem pa je že nekaj mesecev uspešno deloval njen iniciativni odbor. Ta je organiziral več akcij, med temi tudi uspelo povorko za samoprispevek. Pomagal pa je tudi pri vzpostavitvi nekaterih terenskih organizacij (Brezovica, Dobrova, Vič, Krim - Rudnik, Škofljica) in v delovnih organizacijah (Žičnica, Tovarna vijakov, Utcnsilia, Zavod za avtomatizacijo). Na ustanovni konferenci so mladinci naše občine sprejeli programska izhodišča za obdobje dveh let. Osnova tem izhodiščem je nadaljnja aktivizacija organizacij na terenu in v delovnih kolektivih. Mladinci, včlanjeni v te orga-nizacne, sc bodo sami dogovorili za obliko in vsebino svojega dela. Posebno prizadevanje vodstva mladinske organizacije v naši občini pa ve(ja večjemu vplivu mladih na raznih nivojih družbeno političnega življenja in samoupravljanja. V začetku leta 1972 bodo mladinci sprejeli svoj akcijski program, ki bo vseboval konkreten delovni načrt za eno sezono. Sestavili ga bodo na osnovi podatkov iz osnovnih organizacij, osnutek programa pa bo pred tem v javni razpravi. ZPM r. Po preteku drugega dela bodo podelili znake ..Pionirski odred 1000 losti". Dosedanji uspehi obetajo nove uspehe tudi v nadaljevanju, saj so že slej mnogi pionirski odredi presegli predpisane zahteve. Med temi je bilo li pet podružničnih šol, ki delajo pod težjimi pogoji kot matične, zato je hov uspeh še toliko večji. Na občinski zvezi prijateljev mladine imajo okoli Novega leta polne roke la z dedkom Mrazom, že sredi zime pa pripravljajo obmorske počitnice XI X A I.. ..a M ^ V. f m ■ XV, , n'k Ct* 11 tl 1/ PtlfMICMI Rdeči križ je ena najbolj prizadevnih in tudi uspešnih organizacij v naši občini. Njeni uspehi presegajo občinski okvir. O tem priča tudi vrsta prejetih priznanj. Seveda pa potrebe po delovanju te organizacije ne morejo biti nikdar dovolj pokrite. 21. decembra je bila napovedana redna skupščina občinske organizacije RK. Na njej bodo obravnavali pregled nad opravljenim delom od leta 1967 dalje. Vrsta tekočih nalog že začrtuje smernice za delo v prihodnje. . I __________________ 14. decembra je zveza prijateljev mladine podelila osemnajstim pionirskim odredom iz naše občine diplome za uspešno sodelovanje v jugoslovanskih pionirskih igrah„1000 radosti". Te so se začele leta 1970 in se bodo končale s koncem leta 1972, tako da veljajo podeljene diplome za prvo polovico teh ZTK Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij razvija svojo dejavnost zlasti na področjih gledališkega amaterizma, živahna je glasbena dejavnost. nekoliko manj folklorna, zelo uspešno delujejo knjižnice, likovna 1 pa je v tem okviru šele na stopnji priprav. . ^ V teku je vrsta premier po dramsKtn skupinah. Njihov vrh bo ,u ^ i»f nje leto revija dramskih skupin, tokrat že enajsta. V primerj8v' f jubilejno, obeta biti prihodnja bistveno boljša že po izboru progr«*.^/h revije dramskih skupin bo 15. januarja v Podpeči tudi revija ' ^ali11 in oktetov odraslih. Pomladi pa se bodo na posebni prireditvi sr..j,, C pevci. Okoli Prešernovega dneva se bodo sestali knjižničarji na svoj letnem srečanju. ZKPO Občinska zveza za telesno kulturo si ob koncu leta prizadeva sttC proračunskih sredstev in skuša prikazati, da zadoščajo obstojj- ^ t« zgolj za njeno životarjenje. Z njimi pa ni mogoče razviti množi vzgoje. kj tef. Konec januarja bo tudi prihodnje leto tradicionalni smuča* 0 pil* šoloobvezno mladino, medtem ko bodo takšen tečaj za pred*” . pripravili šele konec februarja ali v začetku marca, ker so tak* zaradi manjše gostote smučarjev varnejša. i.vaD**1 V letu 1972 si bo občinska zveza za telesno kulturo prizad razmah sindikalnega športa z vključitvijo v mestno akcjjo ^rJ|^jnskih|£ veljala tudi v prihodnjem letu vsa podpora pri organizaciji obel vanj. mi že m iz ant iem te sep irenjs Tu i ran hal ;čen ro Ob Novem letu si marsikaj želimo, kar naj bi se esničilo v novem letu. Imamo večje in manjše želje, fe|je, ki so skupne vsem in naše zasebne. Ob letošnjem Novem letu smo sklenili povprašati naše vodilne politike po njihovih željah v letu 1972. Zastavili smo jim dve vprašanji: KAJ ŽELITE SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI V NOVEM LETU 1972? in KAJ ŽELITE SEBI OSEBNO V NOVEM LETU 1972? Vprašanja smo zastavili vsem našim vodilnim politikom, na njih pa so kljub preobremenjenostmi z aktual-nimi dogodki zadnjega časa odgovorili predsednik CK ZKS France Popit, predsednik RK SZDL Janez Vipotnik in predsednik RK ZMS Živko Pregl. Tovariš Stane Kavčič se je opravičil, ker zaradi preobremenjenosti ni enuj U izpolnjevanjem projekta samoprispevek mora biti ves čas izpostavljeno najširši kontroli javnosti. Na to linijo bodo morala biti priključena tudi sredstva javnega obveščanja. Razen tega smo na zborih volivcev zabe-ležili tudi tehtno misel, da bodi samoprispevek le rešitev iz trenutne situacije ob zagotovitvi vseh ukrepov, da se takšna kritična situacija na tem področju ne bo več ponavljala. Več kot nepotrebno je dokazovati, da ima prednost tista družbena ureditev, ki bolje skrbi za rast in izobraževanje svoje najmlajše gene-racije. ^ POMOČ OSTARELIM Ostareli in osamljeni občani - od 313 jih živi kar 56 odstotkov na| deželju in le 21 odstotkov je zdravih - še vedno niso deležni ustrdlz pomoči, ki jo potrebujejo. Tu je mišljena predvsem nega in skrb, aJt/ strokovnega kadra vedno manj, pa tudi že nudena pomoč je tudi v doni« , ostarelih (mišljen je dom na Bokalcah) vse prej kot zadovoljiva. Zato so kov o tej ,,večni" problematiki zelo upraviSJ W vprašanja in kritike odbornikov v ,,,, v...... ^r.uu.v..iu,........... —,—^ , Sklenili so poslati pozive republiškemu sekretariatu za prosveto in kultu10 'n republiškemu sekretariatu za zdravstvo, naj se čimprej reši zakonsM j, sistemska ureditev šolanja teh kadrov. Že v naslednjem letu pa naj se kta nim skupnostim dodeli denar za reševanje te problematike, saj le tu poznajo kritično stanje ostarelih in osamljenih (posebno na izvenines'* jo območju) kot tudi za nagrajevanje tistih občanov, ki že sedaj nudijo «< človeku sicer laično, a nesebično pomoč. ANDREJ ARKO, 24, novinar Dela, sicer pa profesor ruščine in angleščine. Vajen je poprijeti za vsako delo, ker je v študentskih letih delal kot natakar, knjižničar, poljedelec, geometer in celo v kamnolomu. Tako se je mogel privaditi tudi novinar-dci obrti. Rad bere, igra klavir in kmetuje pri sorodnikih. Pravi, da bi bila kronika v verzih na prvi strani boljša, ko bi imel -stanovanje, kjer bi jo lahko v miru napisal. REBALANS BREZ PRIPOMB Ocena devetmesečne realizacije proračunskih dohodkov je pokaz: bo občinska blagajna povečala še za dodatne 4,67 milijone dinarjev 0 dohodka izvira iz prispevkov in davkov). Odborniki so glasovali M membe oziroma povišanje sledečih proračunskih postavk: priznaval borcem in invalidom NOV 38.400; prispevek za zdravstveno zavaro' socialno ogroženih kmetov 50.000; stroški za splošne volitve in J1 volivcev ter izvedbo referenduma za samoprispevek - 90.000; prispeva za izvedbo in pripravo referenduma - 210.000; negospodarske investM vrtec Krim-Rudnik) 300.000; nakup zgradbe za Glasbeno šolo * 692.300; odplačilo anuitet za najetje posojil in drugih obveznosti (P01., za izgradnjo kliničnih bolnic) - 165.472; SDK - bančni stroški -11 proračunske obveznosti iz prejšnjih let - 140.800 in za vzdrževanje cen reda - dotacija posebnemu računu za ceste - milijon dinarjev. J. DOMITR0’ FRANC MODIC, 57, se je rodil na Slemenih pri Velikih Laščah. Pri simfoničnem orkestru RTV Ljubljana igra fagot. Njegov priljubljeni konjiček je fotografiranje. S svojimi posnetki skuša dokumentirati propadajoče vrednote naše starožit-nosti in še posebej svojega domačega kraja. Se bolj pa je naklonjen upodabljanju , analih ljudi". Je eden najzvestejših sodelavcev Naše komune. Portret „belega laboda1 Tatjane Remškarjeve PEVCI V HORJULU Nenadoma in tako nepričakovano je odšla od nas naša vzorna, vztrajna, delovna in požrtvovalna tovarišica SLAVA MLEKUŽ — »OSA« Njena smrt ni težko prizadela le njene najbližje, ampak tudi člane občinskega odbora ZZB NOV in vse tiste borce, ki so jo poznali, saj je iskreno, prizadevno in požrtvovalno delala v korist naših članov in otrok padlih borcev NOV. Njena mladost je bila polna težav in trpljenja, zato ni čudno, da se je takoj leta 1941 aktivno vključila v delo za NOP. Njeno stanovanje je bilo stalno zatočišče ilegalcev, tam so bili tudi razni pomembni sestanki. Bila je članica prvega rajonskega odbora OF, v katerem je imela funkcijo intendanta. Odgovarjala je za tehniko ter delala kot obveščevalka. V začetku 1942 je organizirala kvartne odbore ter je tudi sama vodila sestanke. Organizirala je zbiranje raznega materiala za potrebe NOV, organizirala in vodila je ženske krožke. Imela je zvezo z borci Dolomitskega odfeda, pomočjo aktivistov OF po raznih kanalih pošiljala kateremu je s nabrano blago", sanitetni material in drugo, kar je bilo neprecenljive vrednosti za borce. Oskrbovala je borbene enote s specialnim materialom, ki ga je bilo težko dobiti, vendar je njej to uspelo. Uspešno je izvedla še veliko drugih pomembnih nalog. Velike zasluge ima za NOB in lahko trdimo, da je bila steber vsestranskega političnega dela vse do aretacije. V zaporu so jo težko mučili, nato pa odpeljali v internacijo, kjer se je hrabro zadržala. V zaporu in internaciji je hrabrila sotovarišice ter jim dvigala moralo. Po končani vojni se je vsa izčrpana in bolna vrnila domov, a je kljub temu takoj prijela za delo. Sodelovala je pri izvajanju agrarne reforme ter pri odkupih v okrožnem merilu. Na rajonu IV. je delal v odboru OF in komiteju KPS, bila je poverjenik za socialna vprašanja. Vrsto let je bila tajnica ŽB NOV terena „Milan Cesnik". Posebno delavna je bila v občinskem odboru ZZB NOV kot predsednica socialno-zdravstvene komisije. Njena posebna skrb in ljubezen je veljala otrokom padlih ali umrlih borcev NOV. Zelo je bila priljubljena pri mladini, saj sojo čestokrat vabili, da jim je v šolah pripovedovala o naši NOB. Njeni sodelavci in prijatelji je ne poznamo samo po njenem nesebičnem delu, kot predano članico partije, poznamo jo tudi kot zelo veselo, družabno in srčno dobro tovarišico. Veliko prezgodaj smo jo izgubili. Za njo je ostala vrzel. Za vse, kar je storila, se ji bomo skušali oddolžiti s tem, da bomo nadaljevali njeno vsestransko delo. Tako, kakršna je naša Slava bila, jo bomo ohranili v trajnem spominu! Soborci in prijatelji V horjulski dolini zelo znarJ pevski zbor, ki ga je vodil Alojz Zupet, je pred dvema letoma nehal delovati, lani pa je pod strokovnim vodstvom prof. Albina Weigerla in pod predsedstvom Pavla Bizjana spet za-pcl. Ze prejšnji zbor je bil zelo znan in uspešen v kraju in okolici. Ko je nehal delovati, je občinska ZKPO ponudila strokovno pomoč in zbor je spet oživel. Sedaj vadi dvakrat tedensko in je tesno povezan z zelo poznano dramsko skupino iz tega kraja Prvi javni nastop prenovljenega zbora je bil aprila letos, od takrat je imel že pedeset vaj in petindvajset samostojnih koncertov. Z naslednjim bo sodeloval na občinski ZIMA JE ČAS ZA UČENJE Služba in sklad za pospeševanje kmetijstva pripravljata skupaj s po-................. ;kih speševalno službo pri gospodarsl organizacijah (AK Barje, KZ Lašče, Vet. postaje) za zimsko obdobje izobraževalni program za kmetijske proizvajalce. Program še ni dokončan, ker še niso znana namenska proračunska sredstva za leto 1972. Okvirni program predvideva štiri seminarje s temami s področja kmetovanja -agrotehnike in gospodinjski seme-nar. Prek Ljudske tehnike pa naj bi bila organizirana dva traktorska seminarja. Novost programa je zamisel organizacije traktorskega tekmovanja, ki naj bi bilo v poletnih mesecih in z udeležbo vseh ljubljanskih občin. Seminarji naj bi bili organizirani v različnih krajih na področju občine od Polhovega Gradca do Lašč. Seminar bi vodili oziroma na njem predavali priznani strokovnjaki iz Biotehniške fakultete, KI Slovenije in veterinarskih postaj. Ti strokovnjaki so že v minuli sezoni posredovali svoje znanje našim kmetovalcem Seminarji naj bi bili dvodnevni. Posredovanje znanja našim kmetijskim proizvajalcem je več kot nujno v današnjem času. Ing. L. H. PLESATI IN USPETI Tatjana Remškar: Volja in še enkrat volja! Že tretje leto prihaja primabalerina Tatjana Remškar trikrat tedensko v osnovno šolo Vič, da m3* j* šolarjem in šolarkem odkriva skrivnosti in lepoto baleta. Ko je prišla prvič, je preizkušalo ravnote na palcih le štirinajst učencev, danes pa je telovadnica na tej šoli mnogo premajhna, da bi nemoJe) | plesalo vseh 68 učencev. Je to naključje? Verjetno ne, saj ima Tatjana Rcmškatjeva otroke resnični zelo rada, tako kot balet, ki ga jim na tako neposreden način tudi odkriva. ^ reviji pevskih zborov januarja v Pod-Ce bo dosegel potrebno kvali- pečl teto, ga bodo posneli za televizijo. Horjulski pevci gojijo zaenkrat narodno in partizansko pesem, začeli pa bodo vaditi tudi moderno. V zboru prevladujejo predvsem starejši člani, povprečna starost je 34 let, najstarejši član pa jih ima že nekoliko čez 60. ŠTEFAN SMRTNIK Kako ste se odločili za poučevanje na tej šoli? „Pred leti, ne spomnim se natančno, kdaj je to bilo, smo se tu srečali .nekdanji učenci te šole s tukajšnjimi pionirji. Bilo nas je več umetnikov, ki smo se pogovarjali z otroki Povedali so mi, da so gledali balet Bahčisarajska fontana, kjer sem plesala in bili so zelo navdušeni. Takrat sem jim obljubila, da kadar se bom ponovno srečala z njimi, da jim bom odplesala Belega laboda iz Labodjega jezera." Ste svojo obljubo izpolnili? „Seveda. Spomnim se, da so potem pristopih k meni in me prosili, če sprejmem vlogo baletnega pedagoga. Oh, otroke imam zelo rada in tako lepo so me spre-. jeli, da sem brez oklevanja to prošnjo tudi sprejela." Sedaj, ko že tri leta poučujete balet, naj vas vprašam, kako ste s temi mladimi učenci, med katerimi vidim tudi prvošolčke, zadovoljni? ..Presenetljivo! Zelo so sposobni, vztrajni, muzikalični. Pomislite, skoraj nikoli nihče ne manjka!" Menite, da so med njimi tudi resnični talenti? ..Nedvomno. Nekaj deklic je kot rojenih za balet. Upam, da bodo šolanje nadaljevale na srednji baletni šoli. Veste, če ima kdo pogoje za baletnika kot so muzi kaličnost, lepo raščeno telo in pa predvsem voljo - potem naj gredo vsi, pravim, da bo dovolj naraščaja, čeprav balet na svetu ne nazaduje. V baletne šole se vpiše sorazmerno dosti kandidatov, toda vztraja jih le malo." Kaj je najbolj važno za uspeh v tej umetnosti? „Vo]ja in še enkrat volja. Baletnik naj ima krhko in nežno figuro, toda brez jeklenosti in moči tu ni uspeha. Koliko vaje je potrebno, koliko ur dnevno. Za takšno vztrajnost je potrebna tudi trma." Kaj je vzrok, da vas je balet tako pritegnil? ,,Ne vem. Ali zaradi mame, ki je bila baletka ali preprosto zaradi veselja do te umetnosti. Resnica pa je, da sem vedno imela najrajši balet. Ko sem bila v drugem razredu, sem prvič zaplesala." Kaj vasje spodbujalo? „Vedno sem imela pred seboj moto ..Plesati in uspeti". Balet mi je pomenil vse. To in pa nesebična vzgoja Pie in Pina Mlakarja, ki sta nam razkrila vse skrivnosti baleta, sta mojo voljo še stopnjevala." Ste kdaj obupali? ..Nikdar. So prišli trenutki, ko sem bila nerazpoložena. Saj veste, vse želje niso nikoli uresničene. Včasih sem si želela plesati vlogo, ki jo je dobil nekdo drug." Odplesali ste veliko znanih likov. Kdaj ste bili najsrečnejši? „Ko sem ob svojem dvajsetletnem umetniškem jubileju plesala Nino iz istoimenskega baleta. Med vso predstavo sem imela občutek, da se sploh nisem dotaknila tal S takšno lahkoto sem odplesala to, resnično zelo zahtevno vlogo. Nepopisno sem bila vesela in srečna po predstavi" Kaj pa je pri baletu za izvajalca ganljivo? ..Ganljivo je, ko te aplavz publike po predstavi prevzame in verjemite mi, to je najlepša zahvala za vložen trud. Najtežje pa ti je pri srcu, ko po končani predstavi ostaneš čisto sam. Sediš pri „Sem. Ce bi morala izbrati! ^ tera mi je bila najbolj všeč, E to predstava Giselle z Besia*1« j vo, ki sem jo gledala v Moskvl j n je bilo svojevrstno doživet)6-navdušenja sem jokala." jti Kakšni so vaši občutki, k° " m date balet in ne plešete? jj, „V vlogi gledalca sam P0<*^( ^ Ijaš vlogo plesalca. Vsak 8tb>T. je sedaj umetniški užitek. . Sediš, si brez treme, samo u in vpijaš lepoto. Učiš se n* pakah in nikdar ne znaš dopj Kaj menite o modernem bale1! „Vsak čas prinaša in n3j1 svoje. Vendar mislim, dal*" 1 ravno v modernem baletu 'tI veduješ več lastnega jaza k"! klasičnem baletu." Že dve leti ne plešete več. S*j včasih toži po plesu? ( „Kot sem že prej rekla, j čas naredi svoje. Na to zelo realno, saj konec konert, bi bilo, če bi bili vedno ^ isti? Prostor moramo daj' | dim in možnosti In ko predek mladih, sem vesela “ * mirjena obenem." ic Ob tako trdem in uspešnim^ jja mizici, obdaja te popolna tišina, sam sebi se zdiš razdan. Ko ple- šeš, se pravzaprav razdajaš, vsak gib je odraz razpoloženja, še posebno takrat, če je vloga, ki jo plešeš, zvezana s tvojo notranjostjo. Ne boste verjeli, a ničko-likokrat sem se utrujena in osamljena zjokala." Ste imali vzornike? ..Oboževala sem veliko prima-balcrin. Med vzornice pa bi štela Margot Fontayn, Ulanovo, Jean-nie Charriere in seveda Marijo Friš." Ste imali priliko, da ste obiskali predstave, na katerih so nastopale? nem življenju ste imeli malo časa za razvedrilo? „Lahko vam rečem, da F, moje življenje, moje razve moj prosti čas balet. trdem kruhu, ki sem ga jj sem imela malo osebne?* do Ijcnja. Toda poleg baleta * ^ vedno zanimala tudi za slikaj f i zelo rada pa hodim tud' k>, ravo." nlc11*'0 Kakšna pa je vaša noe tu,] želja? n l-t« iti ,.Povezana bo zopet z ba> i ^ Želela bi, da bi za te maf1-1 ^ »j vztrajne učence nekje našli ren prostor, kjer bi laljk0, P .( c vsi naenkrat in ob vsaki urV- samo ob opoldanskem času ,,| JANJA DOMIfRl Primabalerina Tatjana Remškarjeva pri vzgoji bodočRKbaletnikov na viški osnovni šoli STRAN 5 ^JNASA KOMUNA VI1/12 sto 1971? Zadovoljni smo, ker je samoprispevek uspel, slabo voljo 9 nam še vedno povzročajo ceste — pravijo naši občani! ustri b, »l! lOfflO oso aviifl Moj d 'le tako' da se v mračnih in hladnih decembrskih dneh, ko se neopazno izteka staro leto in so vse ‘ Kisli uperjene v pričakovanje novega, včasih nehote, morda čisto podzavestno zamislimo in l mo, kaj nam je pravzaprav zapustilo poslavljajoče se leto in katere želje nam bo lahko izpolnilo dojeno leto. Leto 1971! Kakšno je bilo, lepo ali težko, to je sedaj pač vseeno, kajne? S skupnimi 'je vse lažje, so nas učili. In res. Tu smo zgradili vrtec, obkrožili ZA na volilnih lističih za nove vrtce, tam že stoji težko pričakovana trgovina, sivina asfalta je pokrila cestne luknje, nekje smo 'rne gradnje, pa stari oča na vasi je še vedno sam in nebogljen! Nekateri problemi torej izgi-. drugi ostajajo odprti, pa kaj bi naštevali, venili smo raje povprašati naše občane- in občanke, s čim so bili kot občani v letošnjem letu Ul zadovoljni in seveda, kaj si želijo v novem 1972. letu. No pobarali smo, še nekaj občinskih mož to lepo zabeležili v blok in ujeli pogovore še v objektiv. to je 'Mja in u dol riestnfb, idijo |RA IN SLAVKO RECELJ, go-, in upokojenec z Jadranske >Scle dobre tri mesece sva tu-r občana, prej smo vrsto let ,1 v Beogradu, pa morava za-■ ti r nialo pokritizirati. Ceste Olf poglejte samo ta asfalt, olC J10^' Pločnike ob cestah pa bi nič >,tu<*' Rciaj očistili, saj je sedaj "i prava drsalnica na njih. No “bvaliti pa tudi moramo nekaj. J Proga 1. ki vozi v Mestni log, „J "se dobrodošla! (,i ti slednje leto? Kot prvo želiva, jirtije Gradaščica očisti, saj te vse vij1 Ko se sprehajaš ob „smetnja-je. ( barnesto ob bistrem potoku. ,. bi morali vsi skupaj bolj o f 1 za red in čistočo, ne pa odla-™li na pločnike, metati npr. v , zato bi morali namestiti RPadnih košev!" liji vjEREB, kmet, odbornik je* fc,*"13- ..Uspeh samoprLspevli j yno tisto, česar sem najbe j L slabo voljo pa me spravi th ° vprašanje Jernejčkoveg '"l Hj Jffevoga in Petačevef 11 b® vedno ostajajo ti grabni >ri Hjj času neočiščeni in otroc 1 do -,ud' vcč Kilometrov dolg "Iv fen ■ ‘ gazijo sije g včasih tui „ ) neredko smo v skrbeh, a ' l0 sP'0h prišli v šolo ali m „11 to H Je dcnarja za ceste mah 1 liidi vseeno, da se bo našel di n 23 t0- li)(^(j[j*ednjem letu bomo mora ,t toiI, P°zornost tudi reševanj UH ii i P/oblcmov. Sicer pa želin vd tja .e a občina zvrhano vreč d ivno ai! l>i 80 Poleni tudi za naš toni, UvPnos* ^rni vrh marsiki VI1 !etu ^Napišite ^ t0- da bi b Juvan j,, RGS, vodja služi toju ViACes< Pn Komu mi I j DOV ■ v° vzdrževanju Polu*.*01' veste, j l v^aj malce negotov, jS, s , 5' Prisotno vpt.i ki Ncze,'i' pa ,udi vprašan k*,'(la ados,,na sredstva st P hnr Sn’° P*1 morali zap .^od:',,„na rekonstrukc a "bti., "•* reKonstrul h>O ni a, sredstva iz taif0 rabUl ie v mes tolKast,)nj da ^daj delaim ^ ieto bo naše pi vzdrževalo še 40 kilometrov cest IV. reda (določeno z novim zakonom). Sedanje stanje cest in pa predvsem sredstva bodo odločala, ali bodo na cestah luknje ali ne. Na vsak način pa bomo vztrajali, da bodo cestarji vse leto opravljali delo izključno na cestah, kar bi pomenilo popolnejše vzdrževanje, verjetno pa bi bilo to tudi ceneje." MARIJA VODAN, natakarica, doma iz Gmajnice. „V tem letu so mi največ nejevolje povzročile prav neurejene avtobusne zveze z našim naseljem. Moja služba je pač taka, da sc moram pogosto vračati domov pozno ponoči. Včasih sem na avtobus čakala tudi uro ali dve, pa pomislite, kako sem se počutila. Odkar smo kupili avto, je to precej boljše, vendar samo zame, za druge občane na tem koncu pa ostaja to problem. Vesela pa sem, da je samoprispevek za šole in vrtce uspel, tako se mojim otrokom ne bo treba, vsaj upam, stiskati v prenapolnjenih učilnicah. Kaj si želim za naslednje leto? Se enkrat bom opozorila na te resnično neurejene avtobusne zveze!" VINKO BILIČ, ključavničar v Tobačni tovarni, član sekretariata občinske konference zveze mladine: ..Referendum in izglasovani samoprispevek je sigurno najbolj uspešen dogodek v letošnjem letu. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, pa morajo biti porabljena v te namene! Ker sem mladinec, je velik uspeh vsekakor tudi ustanovitev občinske konference zveze mladine. Tu gre za oživljanje aktivnosti mladih tako na terenu, v delovnih organizacijah in šolah. Ni dovoli samo sodelovati, ampak tudi resnično delati - se pravi organizirati seminarje, sodelovati v konkretnih akcijah (pri samoprispevku so se pokazali že prvi uspehi) in seveda nastopati enotno. Želje za leto 1972 naj bi bile predvsem aktivnost mladih, stabilizacija našega gospodarstva, pa tudi gradnja mnogih potrebnih cest v naši občini" ALOJZ DOLNIČAR, namestnik sekretarja občinske konference ZK: ..Ustanovitev občinske konference Zveze komunistov ne pomeni samo reorganizacijo, pač pa tudi resnično prelomnico v aktivnosti ZK in to predvsem v osnovnih organizacijah. Do sedaj je bila ZK na terenu pasivna, ob akciji za samoprispevek pa je spet zaživela. Pred našo organizacijo jsa stojijo v naslednjem letu pomembne naloge, kot so obravnavanje socialne diferenciacije na našem terenu, stabilizacije, kadrovske politike in seveda tudi krize v Zvezi komunistov Jugoslavije, ob kateri pa ne smemo ostati nezainteresirani. Smernice v tem delovanju pa morajo temeljiti izključno na sklepih 21. seje predsedstva ZKJ. Naj poudarim še željo po čim tesnejšem obojestranskem sodelovanju z novoustanovljeno občinsko konferenco zveze mladine." INA PERHAVEC, gospodinja iz Oražmove ulice: „S čim nisem bila zadovoljna? Eh, s podražitvijo jasno! Mož je upokojenec, jaz gospodinja, potrebe so tu, višje cene so pa tudi vsak dan tu. A, kot občan-. ka? Počakajte, da premislim! Pritožiti se resnično ne morem čez nobeno stvar. Edino ta hrup s Tržaške nas vedno bolj moti, pa saj ne morem pri tem nič pomagati. Samoprispevek, to je bila pa odlična ideja, da se zgradijo šole in vrtci, kajne? Želja za drugo leto je ustalitev cen. Oh, sedaj sem se pa spomnila! Poglejte, tule za Tobačno tovarno je postalo že pravo pravcato smetišče. Počasi lahko postane tak vir nesnage pravi vir bolezni. To bi bilo potrebno odvažati drugam, ne pa ustvariti 1 pred bloki oziroma za njimi pravcato odlagališče." •> VILI BELIC, predsednik občinske konference SZDL: „V tem letu sta bili pomembni predvse dve stvari Samoprispevek - saj je bila prav naša organizacija nosilec te akcije in je bila to zahtevna naloga, ki smo jo uspešno izpe(jali. Druga, nič manj pomembna stvar, ki pa zadeva socialistično zvezo nasploh, pa je bila ustanovitev predsedstva Jugoslavije, organa, ki ga do sedaj nismo poznali Med nalogami, ki so v prihodnjem letu pred našo konferenco, pa so: problematika socialne diferenciacije - še posebej skrb in pomoč ostarelim, zavzeli se za dokončno pridobitev lokacijskih predelov za individualno gradnjo, saj je le v tem rešitev za preprečevanje črnih gradenj, ne pa rušenje. Poleg teh konkretnih nalog pa nas čakajo še priprave za naslednje volitve v letu 1973 kot tudi reševanje kadrovske politike." SLAVO CUCEK, .profesor iz Jamove ulice: „Ja, težko je odgovoriti tako naglo. Potreboval bi pre-mislelC.foif prosvetni delavec sem bil najbjtjfj^žadovoljen, ko je bil samoprispevek izglasovan. Veseli me tudi, da se je okolica naših blokov dokončno uredila, saj imamo lepo urejene asfaltirane parkirne prostore in dohode do samih blokov. Le Gradaščica me skrbi, to se bo pa moralo v najkrajšem času urediti, saj lahko postane tako leglo odpadkov kaj kmalu zelo nevarno. Za leto 1972 pa bi želel, da bi uredili, sedaj ko so tako lepo uredili okolico blokov, še razsvetljavo na Jamovi od inštituta Jožef Štefan naprej. Tudi Campovi ulici bi lahko posvetili malo več nege, saj je tako, če grem od doma, kot bi iz mestne podobe prešel na vas. Še to napišite, da bi uredili igrišče Mercatorja, da bi tudi Vičani imeli spodobno in moderno igrišče." PAVLE BRGLEZ, načelnik za gospodarstvo: „Ce ne upoštevamo, dobro znanih’ splošnih gospodarskih problemov, ki vplivajo na poslovanje vsakega podjetja, so imele največ težav tiste delovne organizacije, ki se iščejo v konceptu svoje perspektivne usmeritve, pa jim stvar ne gre najbolj uspešno od rok, kar pa ima za posledico npr. stagnacijo realizacije, zelo majhna vlaganja pa vse do socialnih zaostajanj osebnih dohodkov. Najboljša ocena za uspešnost v tem obdobju je že v tem, da nimamo nobene delovne organizacije, ki bi v teh težjih razmerah prišla na rob likvidnosti in bi bilo stanje kritično. Pri zelo pestri strukturi imamo v glavnem zelo dobra podjetja in čeprav je ves njihov razvoj prav samorastniški, dosegajo prav v zadnjem obdobju tudi kvalitativno rast po obsegu in vrsti dejavnosti pomembne gospodarske organizacije. Večina je v tem letu v re-kunstrukcijah, gradnji novih kapacitet in osvajanju dodatnih atraktivnih proizvodnih programov. Ob vsfeh željah in o urejenosti in stalnosti sistemskih pogojev pa bi posebej rad, da bi se na Viču vsaj v prihodnjem letu začeli razpletati prav nerešljivi vozli urbanizma in komunale. Od normalnega dela tega področja je odvisen razvoj vseh drugih gospodarskih aktivnosti od velikih podjetij, uslužnostnih terciarnih dejavnosti, do kolektivne in zasebne stanovanjske gradnje, za kar ima Vič dealne pogoje in vse komparativne prednosti, pa kljub velikim interesom lastnih in drugih investitorjev sploh ne more priti do ustreznega razmaha organizirane investicijske in stanovanjske izgradnje." Brez besede občinskega očeta pa si naše male ankete o uspehih ih težavah v letošnjem letu in seveda željah v prihodnjem letu kar ne bi mogli zamišljati, kajne! Kaj nam je torei povedal predsednik občinske skupščine ing. SLAVKO KORBAR? „Za našo občinsko skupščino je bilo to leto glede gospodarskih dejavnosti in družbeno-političnih dogajanj zelo dinamično, kar velja tudi za ostale družbene skupnosti. Čeprav bi se moral dotakniti predvsem dogajanj na področju Občinskih meja, ne morem mimo pomembnega dogovora o sprejemu ustavnih amandmajev v naši družbi, saj gre za velik preobrat v našem družbeno-ekonom sko-političnem sistemu. Pomembna dogajanja v občini pa bi razdelil na dva dela. V prvem delu bi omenil uspešnost precejšnjega dela gospodarskih organizacij, kljub nekaterim gospodarskim oviram, ki so se pojavile.. Naša želja je, da bi bili uspešni v gospodarskih naporih tudi v prihodnje. V drugem delu pa bi na kratko ocenil uspešnost občinske politike na glavnih točkah komunalnega in splošnega družbenega razvoja občine. Tu pa bi omenil, da nekaterih ciljev tudi nismo dosegli. Ce smo bili uspešni pri nadaljnji izgradnji in reševanju problematike osnovne dejavnosti (vrtci!), pa smo bili več ali manj neuspešni pri reševanju problematike na komunalnem področju. Tu bi omenil predvsem zaostajanje v rekonstrukcijah cest, makadamskih ulic in hodnikov, pri izgradnji stanovanjskih komunalnih naprav - kanalizacijskega omrežja in deloma tudi vodovodnih napeljav. Cc so se nam odprla perspektivna pota v reševanju problematike otroškega varstva in šolstva, nam še vedno ostajajo zameglene rešitve o urejeni prometni mreži na Viču." - Kakšne pa bodo smernice občinske politike v naslednjem letu? „V glavnem sc osnovne smernice občinske proračunske in razvojne politike ne bodo menjale. Več pozornosti bomo posvetili usmerjanju stanovanjske gradnje, kar bo seveda zahtevalo poleg sredstev tudi pri-mrno reševanje in angažiranje. V odvisnosti od razpoložljivih proračunskih sredstev, bi bilo prav, da v naslednjem letu omogočimo tudi večjo aktivnost amaterskih dejavnosti, se pravi od kulturno-umet-niških do športnih društev. Ni dovolj. Ni dovolj, da smo ustanovili občinsko konferenco zveze mladine, ampak; da mladini obljube tudi izpolnimo! Nadalje bi želeli nuditi krajevnim skupnostim tudi neko materialno podlago. Torej naj bi v prihodnjem letu za te skupnosti preko stabilnih virov zagotovili več sredstev. Reševanje mnogih problemov posebno socialnih, bo na ta način tudi uspešnejše. Se to! Tako kot smo na zborih volivcev tudi obljubili, tako bomo morali tudi realizirati program izgradnje vrtcev in šol s samoprispevkom, ki se bo prav v letu 1972 začel tudi izvajati. Želim, da bi bili v prihodnjem letu stiki občanov z občinsko skupščino tesnejši, kajti s skupnimi napori bomo laže in uspešneje reševali skupne probleme, pa tudi tiste najbolj življenjske, ki zadevajo vse nas. Želim vam mnogo uspeha v letu 1972!" JANJA DOMITROVIC, študentka III. letnike ekonomije, honorarna sodelavka ljubljanske rubrike Dela, kjer posebej skrbi ra dopisovanje iz naše občine, je tudi redna sodelavka Naše komune. Njeno novinarsko usmeritev kaže tudi ta stran, ki jo je — tako kot naslednje strani drugi novinarji - v celoti* sama napisala in uredila. UREDNIKOVA NOVOLETNA KOLONA Samo preskok v letniku, štetje mesecev spet od začetka, le tolikšna je zareza v izhajanju časopisa ob Novem letu. In pa praznična številka za praznične dni. Tako kot tale, za katero smo se v uredniškem odboru dogovorili, da predstavimo v njej naše sodelavce, ki so med letom največ dopisovali v Našo komuno in na katerih sodelovanje računamo tudi v letu 1972. Čeprav le preskok in zareza, pa je to tudi čas obračunov in načrtov. V uredništvu se ponovno sprašujemo, kako smo opravičili vložena sredstva in zaupanje bralcev. Slednje je naša prva skrb. Naša komuna je predvsem glasilo občanov, združenih v organizaciji SZDL, in naj bi to v prihodnje še bolj postala. To je osnovna usmeritev, z ozirom nanjo polaga ob koncu leta tudi naše uredništvo svoj obračun in kuje načrte za naprej. Ob tem ugotavljamo, da naši bralci nikakor ne čakajo le na konec leta, ampak sproti kritično spremljajo naše delo. To pa je za uredništvo in njegove so-■ delavce dragocena spodbuda, tudi takrat, ko kritika opozori na morebitno napako in takrat še posebej. To je dokaz, da ne pišemo e brezodzivnost. Do napak bo - pri tolikšni količini informacij - tu in tam še prihajalo. Seveda je odvisna od njihovega števila ocena resnosti našega pisanja in strokovnosti urejanja. Ker pa nam gre najprej za pravilno informiranje, bomo tudi v prihodnje napake raje popravljali, kakor da bi jih zamolčali Zato vas prosimo za tovrstno sodelovanje, tudi takrat, ko nas boste morebiti opozarjali na preveč enostransko prikazovanje dogodkov. Začeli smo s slabim, da bomo končali z dobrim Mnenje, ocena, ki največkrat spremlja pisanje Naše komune, je v celoti ugodna Naši bralci nam potrjujejo, da je Naša komuna našla svoje mesto med drugimi sredstvi informiranja. Se več, na tem področju je s svojo razširjenostjo in usmerjenostjo zapolnila določeno vrzel Informacije prihajajo od virov, vendar pa radi zabeležimo vsak odmev, tako da časopis ne deluje zgolj enostransko, ampak vzpostavlja dialog. Prav k tem oblikam in vsebinam, ki omogočajo obojestransko povezovanje, še bolj stremimo. V zadnjem odstavku te kolone, vendar ne nazadnje, gre novoletno voščilo z najboljšimi željami vsem našim sodelavcem, najsi list urejujejo, vanj dopisujejo ali ga le prebirajo. Leto, ki je za nami, je bilo težavno. Novo leto bo v marsičem nadaljevanje dosedanjih prizadevanj. S tem tudi težav. Vendar pa - in to naj bi bila misel za zaključek ali bolje uvod - le kar je s težavo dosegljivo, je res kaj vredno. SANDI SITAR NAŠA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Sergij Pelhan in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. KINEMATOGRAFSKO PODJETJE LJUBLJANA ŽELI VSEM SVOJIM ZVESTIM GLEDALCEM VSE DOBRO V LETU 1972! S s «C s * * 5 * * * LJUBLJANSKE OPEKARNE, Ljubljana vam nudijo celo zimo vse vrste opečnih izdelkov. V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI našega podjetja lahko dobite tudi ves ostali gradbeni material (železo, cement, stavbno pohištvo). Vse informacije daje Prodajni oddelek v Ljub-jani, Cesta na Vrhovce 2, tel. 61-965 in 61-805. VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1972. GOSTILNA GORJANC ČESTITA CENJENIM GOSTOM IN OBČANOM OB NOVEM LETU IN JIM ŽELI MNOGO USPEHA. Med filmi, ki jih bomo gledali v letu 1972, bo tudi tale s čudnim naslovom KO SO IMELE ŽENSKE ŠE REP SMO BILI LETOS NA TEKOČEM? Uspelo nam je - še prej, ko se je izteklo staro leto - dobiti (recimo) „tops-pops“ lestvic desetih najbolj obiskanih filmov v Ljubljani. V trenutku, ko to pišemo, se v to lestvico ognjevito prebija Vrdoljakov partizanski film z Borisom Dvornikom „V GORI RASTE ZELEN BOR“ in povsem možno je, da se postavi na prvo mesto. Lestvica je torej takale: . --------------- IGR . . . ............................ 1. LJUBEZENSKA IGRA, italijanski film z eno največjih opernih pevk tega časa, ki je pa tudi dovolj lepa, da se je pred kamero lahko z notranjim zadovoljstvom (in na veliko zadovoljstvo Adamovih naslednikov) ..integralno" slekla. V Ljubljani je privabila pred platno nekaj čez 63 tisoč gledalcev. Torej — zaenkrat - absolutni rekord, če ga - kot rečeno — ne bo presegel film „V gori raste zelen bor". 2. LOVE STORV - LJUBEZENSKA ZGODBA, ki pa vendarle ni prva, kot so mnogi pričakovali. Kaže, da Ljubljančani niso pretirano ne sentimentalni ne čustveni. Bolj so se navezah na „starega“ znanca iz mesteca Peyton RVANA 0‘NEALA alias RODA HARRINGTONA. Film sije ogledalo nekaj čez 61 tisoč obiskovalcev. 3. RDEČE KLASJE, slovenski film, slovenska tema, slovenski ljudje na platnu, le režiser je onkraj Kolpe, kar filmu jemlje nekaj nacionalnega ponosa. Vseeno: pisatelj Ivan Potrč se je s tem filmom v nekem smislu tudi idejnopohtično potrdil, njegov roman „Na kmetih" pa postal priljubljeno branje. Bestseler. Vas zanima obisk? Čez 44 tisoč gledalcev. 4. M.A.S.H., ta najčudovitejša od čudovitih ameriških vojnih parodij, ta fletni protivojni film režiserja Roberta Altmana z neprekosljivim igralskim parom DONALD SUTHERLAND - ELIOT GOULD v glavnih vlogah: tudi čez 44 tisoč Ljubljančanov. 5. Precej dvomljiv okus se izkaže (ljubljanskega občinstva seveda), ko ugotovimo, daje na 5. mestu bibhjski spektakel QUO VADIŠ s svetima V filmu VRNITEV SEDEM VELIČASTNIH bomo videl| glavni vlogi Yula Brynnerja fjo Grem, greši) Med desetimi najbolj obiskanimi filmi leta 1971 v Ljubljani seje povzpel v ospredje partizanki film V GORI RASTE ZELEN BOR Petrom in Pavlom in Neronom (Peter Ustinov, edina dobra filmu), kristjani in katakombami, požigom Rima in kar je še zanimj' iz priljubljenega čtiva pisatelja Sienkiewicza. Na svoj račun so K«t mlajši igralci, da bi videli to sedmo čudo moške lepote ROBtJJ«! 1TAVLORJA in seveda rosno mlado DEBORAH KERR, starejši P?’? mlado DEBORAH KERR, starejši P?. ? ‘j se spomnili prijaznosti mladih dni ob teh obrazih. Film si je v LjuMfol ogledalo nekaj čez 38 tisoč ljudi »e- 6. Že kar malce ošabni smo, ko pišemo te vrstice: na vrsti je prvl ’ W SLOVENSKI FILM, piva prava pripoved, prva občutena slovi* FILMSKA VARIANTA Ivana Cankarja, barvni film VOJKA DULE*1 Hej ■io] „NA KLANCU". Čez 33 tisoč Ljubljančanov si je film ogledalo številka v celoti rehabihtira Ljubljano! Naj ne pozabimo na eni1* kal doživetje Cankarjeve matere ŠTEFANIJE DROLČEVE, predvsem r V4WZ.IV V- IJV. V-« 11 rv.C44 JV- V V. IliaiVIV W I l/l Zl l V 1 J l. W V p« V. - - žlahtno filmsko (!) muziko JOŽETA PR1VŠKA, kije povsem«' ženo - zanjo prejel na letošnjem puljskem festivalu ZLATO AREN“j 7. Potem je prvi pravi vojni spektakel, ameriško-japonski film T” ! TORA! TORA! o napetem ozračju pred in po japonskem n:!P ji ^ Pearl Harbor natanko dne 7. decembra 1941. leta režiserja RICnA1* C, FLEISCHERJA. [tal 8. In šele zdaj prvi western, toda res prava drama - amerišk1, U BUTCH CASS1DV IN KID: romantično-tragična štorija dveh ban« ^ Divjega Zahoda 19. stoletja, ki oživlja čas in ljudi v njem pred do111 'ed sto leti. Film sije ogledalo nekaj nad 28 tisoč ljubiteljev. Jf®!] 9. SMEŠNO DEKLE, še pred kratkim smo ga videli na komu . ^ platnu, to punco s tisoči obrazi, BARBRO STRE1SAND (za tovMPUE dobila OSKARJA 1967) in očarljivega Omarja Sharifa v filmu rcZ Wilhama Wylerja. Videlo ga jenekaj čez 27 tisoč Ljubljančanov. iv* Osebna izkaznica STATUS: trgovsko podjetje na veliko PRODAJNA IN SKLADIŠČNA POVRŠINA: približno 100.000 kvadratnih metrov ŠTEVILO PRODAJALN: 462 SKUPNI PROMET: 1.259,000.000 dinarjev (podatek za leto 1970) INVESTICIJE: 39,000.000 dinarjev (tudi za leto 1970) ŠTEVILO ZAPOSLENIH: 4500 POPREČNI OSEBNI DOHODEK: 1470 dinarjev (podatek za prvo polovico 1971) UVRSTITEV V JUGOSLOVANSKEM MERILU: dvanajsto najmočnejše trgovsko podjetje (podatek že za letošnje leto). Lani je še zavzemalo trideseto mesto! Mercati tov v državi, približno tol'^ Jk £X^a,n... dajni mreži se je v lct°$ letu povzpelo že na 46j. lem pa moramo pripom1'1^ , je v to številko zajetih llljf j’ samopostrežnih trgovin 'n|i]telr, blagovnic. Maloprodajna '■ u ” pa je razpeta med 22 slovC . občin. V petletnem si v Mercatorju zadali na'06^ __________________________ v L vložiti kar največ sredst^ " gradnjo novih prodajaln i" 1 dišč ter drugih proizvodi^ " Modema samopostrežna prodajalna na Brdu S SKUPNIMI MOČMI DO VRTCA IN DRUŽBENIH PROSTOROV Prejšnji mesec so občani Brezovice dobili težko pričakovani vrtec in preurejene družbene prostore. V montažni zgradbi Jelovice se bo v dveh igralnicah (še sanitarije, upravni prostori in čajna kuhinja) brezskrbni igri predajalo petdeset malčkov. K tej investiciji v višini 550 tisočakov je svoj delež primaknila tudi tukajšnja osnovna šola. S prispevki Ilirije, tukajšnjih obrtnikov, prostovoljnim delom in prispevki občanov kot tudi krajevne skupnosti pa so zgradili tudi manjši objekt, v katerem so družbeni prostori, knjižnica in manjša telefonska centrala za dva tisoč telefonskih naročnikov. Občani upajo, da se bo investicija 500 tisočakov tudi bogato obrestovala. MERCATOR — torni samo svetleč napis nad trgovino ali zveneče ime, ki privablja gospodinje, pač pa tudi naziv danes verjetno najmočnejše (po ustvarjenem dohodku seveda) podjetja v občini Vič-Rudnik. Slednje nam prepričljivo potrjujejo podatki, da dohodek Veletrgovine Mercator predstavlja kar 99 odstotkov dohodka trgovine in 53 odstotkov celotnega dohodka ustvarjenega v gospo- darstvu viške občine. ŽE JUNIJA V Prostori v enem izmed blo-cov na Dolenjski cesti so bili že lalj časa premajhni za vse malč-ce, ki so si želeli skrbnega var-itva. Pogovori sem in tja in radia je odločitev, da bodo 'gradili nov vrtec. Gradbena lela so pričeli že pred dobrim nesecem. Vrtec, ki bo montaž-rega tipa in ga bodo strokovnja-ci mariborskega Marlesa tudi rostavili, bo stal na Orlovi cesti. NOVEM VRTCU Imel bo osem igralnic, kuhinjo. arije in poleg upravnih pro-v še dve sobi za bolne sanitar štorov otroke. Po sedanjih izračunih naj bi gradnja ali bolje montaža tega vrtca (ni vključen v petletni program izgradnje s pomočjo samoprispevka) stala okrog 1,5 milijona dinarjev. Skrbne roke vzgojiteljice bo deležno sto osemdeset malčkov. Oglejmo si torej, s kakšno dejavnostjo se ukvarja Mercator, kakšna je njegova trgovska mreža, kakšna je maloprodajna preskrba te veletrgovine v naši občini . . . Trgovsko podjetje Mercator je bilo ustanovljeno leta 1949 in je takrat predstavljalo le neko manjšo trgovsko enoto. Toda z. velikim posluhom za nujnost razvoja trgovine v našem gospodarstvu in prizadevnostjo takrat dvaindvajsetčlan-skega kolektiva je Mercator širil svojo trgovsko dejavnost domala po vsej Sloveniji. Rezultat tega naglega in nadvse uspešnega trgovskega poslovanja pa je bila vsekakor dodelitev naziva trgovine na veliko „Veletrgovina Mercator”, ob dvajsetletnici ustanovitve, leta 1969. Ta veletrgovina opravlja trgovinsko (na veliko in malo) in industrijsko (mesna industrija) dejavnost, se ukvarja s predelavo živil in uslugami strojnega embaliranja, engine-ering za trgovske, gostinske in poslovne objekte, ima hladilnico s hladilniškimi uslugami ter sc seveda ukvarja z. izvozom in uvozom. Naj navedemo še nekaj številk. kako ..skokovito” pa je naraščal skupni promet v zadnjih letih. Leta 1965 je znašal znesek skupnega prometa 366 milijonov dinarjev, le pet let kasneje pa že milijardo 259 milijonov dinarjev. Strokovnjaki v podjetju pa so izračunali, da bo zaradi povečanega obsega prometa priteklo leta 1975 v bla- gajno Mercatorja za dve milijardi dinarjev. V zadnjih petih iletih se 'je (promet na zaposlenega skoraj .podvojil, saj je npr. k(a 1965 znašaj še 18.600 dinarjev, preji Jetom dni pa kar 32.265 dinarjev, Vzporedno z naraščanjem prometa pa so naraščale tudi dustrijskih zmogljivosti i, . bodo že naslednje letn prvo večjo prodajalno ^ republiki - veliko blagov Beogradu. /ll(L. Morda še nekaj besed ^ ^ slenih. Trenutno je ž.apu .| ^ pod streho Mercatorja ^ ^ J več kot 4100 delavcev bencev. Za šolanje '''..ijviii nilno izobrazbo svojih L ((j. kot tudi za štipendira1’^! i(. dentov, podjetje izloča ^i! sredstva. Izplačani neto osebni dohodek j| slenega je v prvih šestih j |4 letošnjega leta znaša dinarjev. . FH Mercator DELEŽ MERCAltlB,A 1 investicije v osnovna sredstva. Pred petimi leti so za gradnjo novih zmogljivosti namenili 765.000 dinarjev, lani pa že 39 milijonov. Zanimivo je, da so pri novogradnjah bančni krediti zastopani v precej manjšem merilu kot lastna sredstva. Bilanca novogradenj in obnovitvenih del je nadvse uspešna, saj so doslej zgradili okrog sto trgovskih, gostinskih in poslovnih objek- NA VIČU področju naše občine rj. ^ [HHiiuGju naav; ... y i mrežo prodajaln z ž*v! 1] nino, mesnico in bifeja- (,i P ji; CC J’!i ii samopostrežnih Pr0uu“J' ^jv' NINU, IIICMMLU m V1 Nlj Mercator bi opazili. L ()Sif J sprehajali po občim. /\n3|i.k, samopostrežnih prode) jViPV klasičnih prodajalnah j^jjii gospodinjskimi |H,,rC na treh mesnicah železnino in šestih V prodajalne in bifeji pa Ameriški film o spopadih študentov z družbo in njenim vsakdanjikom nosi naslov Z GLAVO SKOZI ZID spre — v kino g"0 JO. Poslednji na tej top listi najboljših je ameriški westrn - drama (že T'": togo!) MOŽ Z IMENOM „KONJ“ režiserja Elliota SUversteina. Cudo-|' ' tgodba o prvem Angležu, ki so ga 1825 leta ujeli Indijanci, ki so ga EK »li za posebne sorte konja. 'mk tort Zdaj veste, kaj je bilo v minulem letu najlepšega, najboljšega in uMbh _ naj! Ampak še enkrat: najbrž se bo precej visoko povzpel . j 50ljak s filmom V GORI RASTE ZELEN BOR. Pa kar precej samo-''JfjbHeni smo, ko še enkrat ugotovimo, da sta se OBA SLOVENSKA l,"tA uvrstila v to POPULARNO LESTVICO najbolj gledanih filmov. 1*1 lsegla sta svoj namen: ljudje hodijo gledat tudi domače filme. Seveda mi i®h! Pr* nekaterih (denimo OXYGEN, ONKRAJ, GRAJSKI BIKI in J1^ hkšen) bi bilo treba najbrž zamenjati ljudstvo! KAJ PRINAŠA DVAINSEDEMDESETO oi NA PLATNA? aR Nbej za vse tiste, do koder sega NAŠA KOMUNA, torej za področje A -A: vse filme, vsaj večino, boste videli najbrž tudi v „svojem kinema- f&UAR obljublja ameriški velefilm (pravijo, daje to „drugi Živago") ^NOVA HCI. Režiser seveda isti: DAVID LEAN. Igralska ekipa je oD '^a nova: ROBERT MITCHUM (govore, da je to njegov največji SARAH MILES, TREVOR HOWARD in drugi. Ste gledali V S. H.? Potem ne boste zamudili ameriške barvne vojne komedije W 'JEVNIKI, spet z DONALDOM SUTHERLANDOM v eni glavnih vlog. Vam rečem, ekstra: skupina ameriških hippyjev (ki so kajpada soldativ II. vojni), se odloči za akcijo, da bo globoko v nemškem zaledju „osvo-bodila" neko banko zlatih palic. Jim to uspe? Pravijo, da so snažilke bojda hudo jezne, ker morajo po vsaki predstavi tu in tam obrisati pod. Posebej na VIČU: slavna pevka in (kasneje) tudi filmska zvezda DORIS DAV vas bo zabavala v ameriški komediji „MESTO V MRAKU". Valerija se brezupno zatrapa v mladega kaplančka Marija, kije pač bolje imeti duhovnika za moža kot obrtnika ali uslužbenca zavarovalnice, ne? Spet (posebej) na VIČU: italijanski film s perverznim naslovom PERVERZNA ZGODBA režiserja Juliusa Buhsa. Se ponavlja zgodovina z Anno Moffo? Ne, tu gre za mamila in za nekakšno kriminalko. FEBRUARJA ne boste zamudili filma ZAROTNIKI režiserja MARTINA RITTA (Hombre, Bratovščina, Črna orhideja itd.) In kaj je najbolj zapeljivo - po dolgem času bomo spet videli SEANA CONNERVJA, slavnega in prvega JAMESA BONDA. Tokrat bo v manj simpatični vlogi, a prav takonapeti, boste videli! VESNA FILM pa vas vabi na svojevrstno filmsko slavje: videli boste film CATCH režiserja MIKA NICHOLSA in z igralci ALANOM ARKI-NOM, ORSONOM WELLESOM in drugimi. Film, posnet po znamenitem bestsellerju Josepha Hellerja pripoveduje o tragikomičnih doživetjih pilotov vojne letalske baze v Sredozemlju leta 1944. Neverjetni uspehi po Evropi MAREC: kar na hitro zanimiv ameriški western VRNITEV SEDEM VELIČASTNIH režiserja Burta Kennedyjain z VULOM BRVNNERJEM v glavni vlogi. Potem za smeha željne: angleška komedija DOKTOR V TEŽAVAH Ralpha Thomasa. Igrajo pa LESLIE PHILLIPS, JAMES ROBERTSON JUSTICE in drugi. Ne poznate znamenite ..doktorske" serije na TV? Potem še stari JOHN WAYNE v veličastnem ameriškem westernu RIO LOBO. Menda njegov zadnji film. Ne boste ga najbrž zamudili. riško-japonski film TORA! TORA! TORA! o napadu na 0 pl Harbor je med prvimi desetimi sedmi J ime, ki vse pove! 1 a0 zgrajeni. V zadnjih letih je , pu na novo zgrajenih šest sa-,i,ji ?°strožnih trgovin, štiri kla-i in štiri bifeji, obnovili pa iti. ^ernnajst klasičnih proda- 'f PE Hrana računamo, da letošnji blagovni promet .lisi ou,Stel Približno za dvajset od-'t jP°v, kar naj bi v našo bla-L j,..0 prineslo okrog stodeset ionov dinarjev. Ker je za ''s|i ^očje Viča značilna rast blo-10 ki . Pa tu
  • kako razširiti malo-[jaJno mrežo in še posebej /af J.o. Prodajaln z živili in go-s|iji |rlnjskimi potrebščinami. ncC^lja je, zgraditi čimveč A ^ lnih prodajaln, za kar je irtl) tj P prijetje pripravljeno nu-'ik,W vloženih sredstev, ven-, Sl pomoči banke in pa se-" jjAjlndi občinske skupščine 1 ,i! i^odnik, takšnih investicij ;/iCrmo zmogll’“ ie deial di‘ poslovne enote Hrana :|4 1 Šmid. OB NOBENI A ^MliMBI CEN JIH KUPCI PUSTE NA CEDILU! jc i ^ tem so si bile edine vse '.ji p 0vodkinje samopostrež- »prodajaln, ko so odgovaijale Stjtg vprašanja. Sicer pa pre-1 kaj so zanimivega pove- SELIŠKAR, poslovod-samopostrežbe na Tržaški 11 artes kupci že kar naravnost in ’ »aj jim ni všeč. Glasno hva-' vi vdajajo. Mislim, da jc izbira p aaši trgovini zadovoljiva, s‘ ™it)|0 skrbno pazimo, da kupcem beljene artikle. Povprečni mesečni promet se suče okrog sedemsto tisoč dinarjev. Poleg živil imamo na zalogi še tekstilne in kozmetične izdelke, katerih pa ne prodamo ravno malo, čeprav danes ljudje raje kupujejo tovrstno blago v specializiranih trgovinah. Česa največ prodamo? Ne boste verjeli! Pijače in to ne navadna vina ali žgane pijače, pač pa žlahtna vina, za ka- tera je treba odšteti kar dvajset dinarjev za buteljčno steklenico. Se to, naj bodo cene zamrznjene ali pa naj neusmiljeno rastejo, pri nas ne opazimo v takih obdobjih nobene spremembe, ne v obisku niti v prometu." OLGA ŠTRAKL, poslovodkima samopostrežbe v Rožni dolini: „Ze sedem let sem na tem delovnem mestu in moram priznati, da se je promet precej povečal. Največje povpraševanje jc seveda po živilih, ki jih tudi največ prodamo. Prav sedaj smo se ,/aložili" s precejšnjimi količinami pijač in peciva, prazniki se bližajo in moramo biti torej pripravljeni. Sicer pa smo kar na tekočem z željami kupcev. Poleg živil pri nas prodamo izredno veliko perila in galanterije. Kaže, da se vsakemu tudi ne ljubi v mesto. Naša poslovalnica, ki zabeleži vsak mesec za‘povprečno sedemstopetdeset tisočakov prometa, je danes že kar premajhna. Tako upamo, da bomo v prihodnjem letu dobili Šc sosednji prostor, kjer je sedaj bife, le ta pa bo dobil nove prostore. Posebno ob dnevnih „špicah“ in praznikih je tu kar premalo prostora za vse." PEPCA ZANOŠKAR, poslovod-kinja samopostrežbe na Gerbičevi. „Veste, tale avtobusna proga pa nam ni prinesla prav nič dobrega. Ljudje nakupijo že v mestu in tako se jim seveda ne izplača izstopiti. Sicer pa moram priznati, da našim prodajalkam dela le redkokdaj zmanjka. Imamo precej stalnih strank, pa tudi priložnostnih. Kupci so danes že precej razvajeni. Poglejte na primer: če tako okrog sedmih zvečer zmanjka kruha, se že močno razburjajo! Malce težav pa imamo včasih tudi s študenti, ki nimajo denarja, no, ja, pa že potrpimo. Ce upoštevamo želje kupcev? Seveda! Naj navedem spet primer s kruhom. Sedaj nam ga dobavljajo že iz petih koncev. Veste, nekateri imujo raje grosupeljskega, drugi tistega iz Centra in tako naprej. Me- sečni produkt pa je pri nas v jesensko zimskih mesecih nekoliko višji, v povprečju pa se giblje okrog šestih tisočakov. Pa še to napišite, da smo pred trgovino letos položili asfalt in tako dokončno uredili parkirni prostor." Kaj je dobro, česa manjka, kdaj je najmanj gneče? Na ta vprašanja pa zna verjetno najbolje odgovoriti kupec. Za odgovor smo povprašali dva občana, ki sta vsakdanja gosta Mercatorjevih trgovin. MATILDA KOPRIVC - gospodinja: „Da, skoraj vsak dan pridem v trgovino. Sama izberem tisto, kar mi najbolj ustreza, veste, pa še sveže je. Kaj me moti v trgovini? ? Hm, moram pa kar reči, da sem zadovoljna. Resnično se mi še ni pripetilo, da česa ne bi dobila, razen kruha seveda, ker imamo pač raje svežega. Ja, na to se mora pa počakati, kajne. Vse je v redu, le predlagala bi, da bi bili šc bolj zadovoljni, če bi šli s cenami navzdol, ne pa vedno samo gor! AFANASIJ SOROKIN - upokojenec: „Ves čas, ko sem bil še aktiven, sem bil zaposlen v špederiji. Zato se na te zadeve pač spoznam. Doma pa so me zaradi tega kar za služkinjo proglasili, saj sem vsak dan tu! Pa ne samo enkrat! Samo, da doma česa zmanjka, pa me pošljejo spet nazaj. Eh, danes je vse drugače kot pred desetletji. Izbira je takšna, da moram včasih kar večkrat premisliti, kaj bo bolje. Zdaj kupujem samo tisti zvit kruh, meni se zdi najboljši. Prav izbirčni smo postali. Kar poglejte, koliko nesem, za vsakega je nekaj!" JANJA DOMITROVIC VAS ADUT JE ADUT TEKOČE PARKETNO LOŠČILO S SILIKONI ILIRIJA Ljubljana-Vič AVTOPRALNICA JELKA. TURK Zeli vsem- strankam in OBČANOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1972. ^.............1 # # 0 a # 0 0 ^ # « < < < 4 <1 < 1 f ■) < < * t « » « » « | 0 0 0 0 0 0 0 O 0 £} S .# # # 0 # # 0 0 # m PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO KOMPLETNO MONTAŽO ELEKTRIČNE OPREME ZA VSE VRSTE INDUSTRIJSKIH OBRATOV, POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH ZGRADB, ZUNANJO RAZSVETLJAVO Športnih in rekreacijskih objektov, transformatorskih POSTAJ, CRPALNIH IN TOPLOTNIH SISTEMOV TER STRELOVODA Otroci o sreči in veselju Ob Novem’ letu bomo razpošiljali na vse strani kopico čestitk z najlepšimi željami in bomo želeU znancem in prijateljem vso srečo v novem letu 1972. Povsod bo govora o sreči, pa naj bo govoril otrok v zvezi z dedkom Mrazom, mi v zvezi s 13. plačo, ki bo • sreča, če bo, ker smo v podjetju v škripcih, vse povprek bomo želeli srečo in sami sprejemali take čestitke. Ob stisku rok ah pa pri pisanju voščilnic pa nihče pravzaprav ne pomisli, kaj želi, temveč roka kar avtomatično piše o tisti sreči. O pojmu, ki je tako različen za posameznike, ki ga vsak pojmuje drugače in sprejema drugače. V današnjih pogojih zmaterializi-ranosti vsak pri tem najprej pomisli na razne materialne ugodnosti, sicer pa .,. Kdaj smo sploh srečni? / Kaj pojmujejo pod veseljem in srečo mestni otroci, smo sklenili izvedeti na osnovni šoli Ljubljana—Vič. Anketirali smo tretji razred z dvema vprašanjema: Kaj je veselje in kaj je sreča? Otroci so odgovarjali z enim samim stavkom. KAJ JE VESELJE? — KAJ JE VESEUE? Veselje je, če nimam pouka. Vesel sem takrat, če pride stric iz Švice. Veselje je, če si zdrav, če dobiš petico in če dobiš kaj novega. Veselje je, če dobiš od dedka Mraza igrače ali če je očka doma ali če ni šole. Vesel sem takrat, če dobim v šoli kakšno petico. Veselje je to, da si vesel. Veselje je, če pride kdo na obisk ali če kaj dobimo. Veselje je, če dobim v šoli petico. Veselje je to, da nimaš šole. Če očka pride po dolgem času domov. Veselje je, da smo veseli. Veselje je, če kaj dobiš, če pridejo obiski. Veselje je, če pride k nam teta. Veselje je sreča. Veselje je to, da po dolgem času pride očka iz tujine. Veselje je, če kdo pride, če gremo ven. Veselim se, kadar nekaj dobim. Veselje je, če grem k teti na obisk. Veselje je zame, če so prazniki, če nimam šole, če mama nima službe ali kaj podobnega. Veselje je, če kdo pride k nam. . Veseli smo takrat, ko pride kdo na obisk. Veselje je to: če dobiš dober red, za dedka Mraza. Vesel sem takrat, kadar mi oče kaj prinese. Vesel sem, kadar me pohvalijo, dobim dober red. Veselje je, če se vrne očka z dolgega potovanja. Veselje je tisto, kar dobiš ali pa če dobiš v šoli dobro oceno. Veselje je, če si srečen, ko ti očka ali mamica prineseta darilo. KAJ JE SREČA? — KAJ JE SREČA? Sreča je, če se vrneš domov cel in zdrav s kakih tekmovanj in da zmagaš. Sreča je, če igraš nogomet in da daš gol. Srečo imam takrat, če dobim za dedka Mraza pištolo in pas. Srečo ima človek, če zmaga pri igri, ali pa, da je srečen pri drugih rečeh. Sreča je to, če se ti kaj posreči. Sreča je, če pride kdo na obisk. Sreča je to, da nekaj vidiš. Če imaš god ali rojstni dan. Sreča je, če kaj dobimo. Sreča je, če zadeneš na srečko ali če dobiš darilo. Sreča je, če dobim jabolko. Sreča je to, da dobiš kaj takega, kar tebi ugaja. Sreča je, če si vesel. Sreča je, če se gremo ke- pat, pa katerega zadenem. Sreča je, če si vesel in zadovoljen. Sreča je ob Novem letu. Sreča je to: kadar vidiš znanca, ki ga nisi že dolgo videl. Sreča je, da očka in mamica imata rojstni dan. Sreča je to, da očka in mamica nista huda nate, da dobiš nekaj po naključju. Sreča pa je to, če ti dedek Mraz prinese veliko daril. Srečo imaš takrat, če zmagaš pri igri. Sreča je tisto, če se oče ali mati vrneta z dolgega potovanja. Sreča je, če si vesel, če greš v Avstrijo. Sreča je to, če nam prinese dedek Mraz darila, če prinese mami torto za rojstni dan. Sreča je, če zmagaš pri kakšni igri. Štefan Vidic Tone Jazbec Ivan Drobec OBISK PRI TREH SREČENOSCIH Dimnikarji o sreči Vsak se ob Novem letu sreča s koledarjem, čestitko ali podobnim, kjer je naslikan dimnikar. Dimnikar simbolizira prinašalca sreče in ga zato ob takih prilikah lahko zasledimo v vsakem kotičku. Tudi med letom mnogi radi srečamo dimnikarja, vrtimo gumbe in si želimo, želimo. Sam sem v letošnjem letu že dvakrat skoraj trčil, ker sem gledal dimnikarja namesto vozila pred seboj, vendar dimnikar po starem ustnem izročilu prinaša srečo in tako je vse skupaj ostalo le pri možnostih. O teh ljudeh, ki nam nosijo srečo, pa vemo tako malo, jih sploh ne poznamo kot ljudi, temveč le kot črne nosilce sreče. Ob Novem letu sem se zato sklenil razgovarjati z dimnikarji. Priznati moram, da še nikoli nisem delal s takim veseljem intervjujev, kot sem jih z dimnikarji. Sploh nisem bil utrujen na koncu, saj so me vsi toplo sprejeli in smeh ni zapustil njihovih ust in lic. Taki ljudje človeku resnično lahko prinesejo veselje, ga spravijo v dobro voljo, vsaj mene so. Moja prva ,,žrtev" je komaj prišla domov, pa sem ga že začel spraševati. Najprej smo se razgovarjali z dimnikatjem Štefanom Vidicem. Štefan je dimnikar že kar od leta 1937, ko se je izučil te obrti v Novem mestu, kasneje pa se je preselil v Ljubljano. „Doma nas je bilo 11 otrok in nekam sem moral iti. Drugega ni bilo tedaj ničesar in sem šel tako za dimnikarja. Pa sem kar zadovoljen." Štefan, ali res prinašate srečo ljudem? „Star pregovor pravi, če dimnikar dobro očisti dimnike, s tem prepreči najhujše zlo, to je ogenj.' Tako obvaruje ljudi požara in zato velja kot prinašalec sreče." Kakšne občutke imate, ko zagledate na cesti človeka, ki se ob pogledu na vas in vašo črno opravo avtomatično pograbi za gumb in ga začne vrteti in šteti? „Želim mu srečo. Če si jo želiš, pa jo imej, si mislim. Če si prepričan v to, potem je že kaj. Najbolj so me veseli dijaki, če me vidijo v stavbi. Obetajo si namreč srečo tisti dan povsod." Ste že kdaj slišali od koga, da ste mu prinesli srečo? „Oh, že večkrat. Včasih mi je bilo že kar malce nerodno. Študentje so mi že večkrat rekli, da sem jim prinesel srečo in so naredili izpite." Kaj želite drugim in sebi? „ ..Vsakomur želim veliko sreče. Toliko, kolikor si je sam želi. Želim mu veliko srečanj z menoj. Pa tudi jaz bi bil rad srečen, vsaj malo." Štefanu se bo njegova želja verjetno izpolnila, saj je ves čas nasmejan. Naš drugi obisk je veljal Stefanovemu mlajšemu kolegu Tonetu Jazbecu, ki je dimnikar od leta 1950. Obrti se je izučil v Ivančni gorici, nato pa se je podal po odsluženju vojaškega roka s trebuhom za kruhom v Ljubljano. „Kaj jc najtežje pri vašem srečenosnem poklicu? „Naš pokUc zelo težko dobi nove ljudi, saj pogoji dela res niso idealni. Najhuje je, če moraš na mokro streho npr. pozimi, ker pod streho v dimniku ni vratc. Pripomočkov, da bi se privezali, v dimnikarskih podjetjih ni in moramo tako kar krepko paziti." Od kod izvira vraža, da prinašate srečo. Tone? „Pravcga izvora sploh ne vem. To izvira iz starih časov. Še vedno pa vsak dan srečujem ljudi, ki se prijemljejo za gumbe ob pogledu name in jih vrte. Jaz želim vsakemu srečo. Ne vem, če jim prinesem srečo ali ne. Od študentov dostikrat slišim ,.danes bom pa srečen" in potem mi tudi povedo, da so opravili izpit. Tako kar rad opravljam ta poklic." Ali se kdaj pogledate v zrcalo, da bi imeli srečo? ,,Jaz v to vražo ne verjamem." Pa ste le kdaj imeli , mislite, srečo? Pred leti sem moral pozimi na neko številko 13. Ko sem se oprl na dimnik, se je le ta odlomil in jaz sem s tistim kosom dimnika vred oddrsel proti robu. Na srečo je imela streha snegobran in sem se zanj prijel. Kako mi je to uspelo, še danes ne vem. številka 13 mi očitno ni bila naklonjena rešila parne je torej sreča, ker sem dimnikar." S Tonetom sva klepetala še o tem, kako so ga fotografirali za dimnikarski koledar, o zgodnjem Vstajiinju, ker moramo dimnikarji omesti dimnike, preden zakurijo, itd. Poslednji srečenosec, ki smo ga nadlegovali z vprašanji, pa je bil Ivan Drobec. Ivan je dimnikar že od leta 1948 in torej tudi prekaljen veteran tega napornega poklica. Pravijo, da nosite srečo, pa me zanima, če je potemtakem vaš poklic tako rožnat? „Od takrat, ko sem začel, se je precej izboljšalo, vendar so še vedno pogoji dela težki. V dimnikarskem poklicu nobeden ne zdrži 40 let. Sedaj imamo sicer dobro opremo in obleko, v primerjavi z nekoč, vendar ljudje še vedno dnevno zapuščajo ta poklic. Zelo težko pa je dobiti nove, mlade, in ne vem, kaj bo čez nekaj let." Kaj je pa najtežje? ..Zjutraj je kar krepko mrzlo, ko se moramo preoblačiti pod dvema infra pečema. Nato moram v svoj okoliš s kolesom, ker tak umazan ne smem na trolejbus. Vseeno je, ali je sonce ali pada dež ali sneg. Moraš pa konec. Vstati moram najkasneje ob 3.30 zjutraj, kar pa mladini ne diši preveč in sc odločajo raje za druge poklice." Ali res prinašate srečo? ..Stari ljudje se prijemajo za gumbe in pričakujejo, da jim bom prinesel srečo. Sreča pa te spremlja, če te, in tu jaz kaj dosti ne morem pomagati, vsaj po mojem mišljenju ne. Če bi to bilo res, bi tudi sebi že prinesel srečo, tako pa moram trdo delati za kruh. Res pa je, da so mi že rekli, da prinaš. m srečo in nesrečo obenem." Pogovori so se končali proti večeru, tako da bi moral imeti ta dan kaj več sreče, ko sem kar s tremi dimnikarji govoril, vendar prisegam, da se tokrat nisem niti enkrat držal za gumb in ga vrtel. Sem bil pa cel,večer dobre volje, kar kaže, da ti ljudje le prinašajo veselje, morda pa tudi srečo. Poskusite, ko srečate dimnikarja, zavrteti gumb in si kaj zaželeti! MILOVAN D1MITRIC, 21, je novinar Ljubljanskega dnevnika, študent III. letnika FSPN in sodelavec Naše komune. Poklic, veselje in hobby mu je novinarstvo, saj izdaja tudi edini jugoslovanski zasebni časnik. Zbira vse, kar je možno zbirati, zanima pa ga zgodovina. Rad se potepa in je tako vedno na poti. Zimska pravljica Tvoj smeh Lara umrl je z dnem, ko si ti bila zadnjič z njim Sneg naletava kot pred letom dni. Zimska pravljica še živi, saj se dogaja le enkrat, pa čeprav je to zimska pravljica. Drugačna je. Morje in duh dežele Jutrovega sta butala ob zlate vezi. Sonce in mesec, šumenje cipres in srebrna finska smreka, poletje in zimska pravljica, vse to se je mešalo in živelo in umiralo in živelo. Vem, vem Lara, da sovražiš tisti vlak, lica skozi dim, ledeni zimski zrak Larina pesem mi je odmevala po ušesih, ko sem gledal zimsk' grad in mislil na njo. Oživljal sem princese in ljubil njo. Zimska pravljica se je topila v joku besa, dokler niso snežinke zasejal6 miru. Zimska pravljica je oživela. Luči v pravljičnem zimskem gradu so se prižgale in Larina pesem je prihajala z neba, ko sva se sp6* objela. Sneg se je škripajo vdajal, srebrna senca pa je hitela P° zraku poročat zvezdam, da ne doleti vseh Larina usoda. Ti si šla skozi sneg, Lara.. . Legenda je oživela v ognju lesketajočih sc ledenih snežink m mesec in zvezde in midva smo peli hvalnico zimski pravljici. Pisal bi rad zgodbo, zgodbo o zimski pravljici. Spominjam se Lare in mislim na zimsko pravljico. Lesk snega je vzbujal toploto, vzbujal ljubezen. Sonce je topilo toploto in ljubezen in sneg. Gledam zasneženo mesto in grad in mislim na Laro in ljubezen. Ljubim jo, a ne smem k njej, ker mi tega ne dovoljuje spomin na zimsko pravljico. Malček je opazoval snežinke in ob peči mislil na magično moč zime. Nisem maral dedka Mraza, a sanjal sem o zimski pravljici, o koči, o zvezdah, o svečah in s sencami posejani beli podani. Želel sem si stati pred srebrno jelko in misliti na čudežno moč zime. Zima. .. , to deluje tako magično! Sanjarila sta dva o zasneženih pobočjih, ki jih nikoli nista skupaj okusila. Sanjaril je o njej nad s soncem obsijano zasneženo vasjo in si je želel biti daleč in obenem na istem kraju. Srečen je bil, čeprav je jokal. To je tako čudno. Nenadoma pa se je zima spet pritaknila zemlje s čarobno palčko in je oplazila tudi mene. Topil sem ji z roko snežinke, ki so se nabirale na njenih plavih laseh. Solze sreče so me oblivale, ko sva gledala zasneženi grad. Zimska pravljica ob reki in misli na Laro, ki je bila nekoč tudi tako srečna, ko* midva. Hodila sva po srebrnih nitih in se ljubila. Ko si srečen, si zaželiš smrti. Saj si dosegel svoj cilj. Vlak naju ni povozil, a pomlad in poletje in jesen so topile ledene vezi, ki so naju povezovale. Ostale so zlate vezi ljubezni. Živela sva ljubezen in pozabljala na lepoto zimske pravljice. Pozaba pa je začela trgati zlate vezi. IVV-flVIUn« VII/ li 5>TRAN 'f a obisku v znanstveno raziskovalnih zavodih v naši občini PETER LIKAR, 39, nekdanji urednik Naše komune, zdaj novinar pri RTV Ljubljana-televi-zija, kjer ima rubriko o znanosti in njeni uporabi v gospodarstvu. Ta njegova usmeritev je dobila svoj izraz tudi v njegovem novoletnem prispevku. Sicer pa ga naši bralci srečujejo zlasti pri branju vesti iz naših krajev. Njegova zasluga je ponovna vzpostavitev našega glasila, potem ko je leta 1965 zaradi nerazumevanja takratne skupščine nehalo izhajati. Ne bodite presenečeni, če boste v kakšnem poslopju kdaj na območju naše občine sredi noči ali v zgodnjem jutranjem mraku gledali razsvetljena okna. Ni malomaren nočni čuvaj in ni snažilka tako zgodnja. Znanstveni možgani niso kot uradnika miza, ki ob dveh zaklene v svoj službeni predal svojo miselno ropotijo in odide domov. Znanstvenik „uraduje“ ves dan Njegovi možgani niso naravnani na delovni čas Uradnega lista. Zato nič čudnega torej, če sredi noči gori v izbi luč, če utripajo okna v modrikasti svetlobi, če zaslišite sredinoči iz poslopja nenavaden šum. Ko „kmečki“ in „pro-izvodni" del naše komune spi - „znanstveni“ del gara. Sklonjen nad znanstvene aparature, potrpežljiv in natančen meri in računa, da bo nekega dne - morda čez leta -oni „dnevni del", delal laže In če gori v naši občini ponoči, vsako noč, stotero luči - smo sami sebi krivični, če rečemo, da smo „kmečka“ občina Prav toliko kot smo „kmečka“ - smo tudi „visokošolska" in „znan-stvena". Nikjer v Ljubljani ni na enem mestu zbranih toliko raziskovalnih inštitucij, kot prav pri nas. Na naših tleh stoji tako Inštitut Jožef Stefan, ki je že zdavnajprerastel jugoslovanske in evropske razsežnosti, Iskrin zavod za avtomatizacijo, ki je v dobršni meri prispeval, da je postala Iskra s svojim proizvodnim programom ena vodilnih evropskih firm. Kemijski inštitut, ki s svojimi raziskavami Povezuje razdrobljeno slovensko kemijsko industrijo. Inštitut za vakuumsko tehnologijo, ki je začel svoje ..možgane" že izvažati, svetovno znani Inštitut za bio-kibemetiko, ki je že pred nekaj leti zamenjal klasičnega geometra s fotografiranjem zemljišč iz letal, in številni setletje belili glave, kajnajr^ no z bajeslovno zapušč'11 pflZ Škega zanesenjaka. Šest > );( neje so vendarle sprejeli ustanovitvi posebne Sn'^ nove zapuščine, ki naj n |ci zejskih zbirkah zbrala v^’pi :-----moglo in kar daj«^ more Človeštvo. V _ tonu naj bi potemtakeflj nji žili vsa muzejska pn2* itf našega časa in človcštv‘ y sploh. ..Zgodovini p°st:i|.j‘‘ za vse nas večen snomem Po nebu, modrem kakor morje, je priplul oblak, bel kakor jadro. ,,Rad bi se peljal s tem oblakom,“ si je zaželel Darko. Oče je vzel Darka v naročje. Oblaka pa nista mogla doseči. Zato sta zlezla na griček sredi mesta. Zdaj sta bila skoraj tako visoko, kakor beli oblak. Vendar ga je veter zanašal predaleč, da bi ga mogla prijeti. A veter se je obrnil, da je oblak plaval naravnost proti njima. Skoraj se je dotaknil grička, na katerem sta stala. „Zdaj!“ je rekel oče in vzdignil Darka visoko nad glavo. Darko se je prijel za oblak in zlezel nanj. „Pa drži se, da ne padeš,“ mu je naročal oče. A Darko je že jadral nad mestom. Letel je visoko nad hišami in cestami med njimi. Tedaj ga je zmotilo brnenje. Od nekod je priletelo letalo. Iz njega je skočilo dekletce na Darkov oblak. ,,Rada bi se peljala s teboj,“ mu je rekla. „Ime mi je Jasna. ‘ In je sedla k Darku. Odpeljala sta se nad mesto. Nenadoma se jebeli oblak stresel in ustavil. Zadel je bil visok tovarniški dimnik. Po njem pa je plezal kuštrav fantič in jima že od daleč klical: „Ej! Postojta! Rad bi se peljal z vama!'4 In že se je Tonček spretno povzpel na oblak. „Sem že gor! Pojdimo naprej, ‘jima je rekel. Zajel jih je veter in ponesel njihovo zračno ladjo nad mesto. Trije mladi popotniki so se čudili prizorom pod seboj. „Poglejte, neko dekletce nam maha s strehe!" je vzkliknil Darko. ,.Vzemimo jo s sabo,“ je zaprosila Vesna. K Darku, Vesni tn Tončku je prisedla Tatjana. Kmalu so se jim pridružili še novi prijatelji. Bobek je prišel z vrha drevesa, Pepka z visokega kozolca, pa Majda in Igor, Tine in Bine, Nevenka, Alenka... Kdo bi naštel vsa imena? Kdo bi si jih vse zapomnil? Prišli so in so posedli drug k drugemu. In vsi so se imeli radi in so bili prijatelji. Sedeli so na oblaku kot vrabčki na strehi. Vse črno jih je bilo. Oblak je postal težak, da ga je veter le še počasi vrtel nad mestom. Spustil se je nizko nad strehe in vrgel mračno senco predse. Tako je mrko in grozeče pretil z neba. „Na dež kaže,“ So dejali ljudje v mestu. Tedaj je počilo. Oblak ni več zmogel tolikšne teže. Nekaj otrok je zdrsnilo z njega. Kot dežne kapljice so padali na zemljo. „Je že pričelo," so dejali ljudje, ko sojih zmočile prve kaplje. Spet je močno počilo. Oblak se je pretrgal po dolgem in razparal počez. Otroci so se vsuli z njega kot grah iz preluknjane vreče. Padali so in padali. Veselo so se prekopicevali v zraku. Želeli so si, da bi še dolgo, dolgo leteli. Ko so pristah na strehah, so se kotrljali po njih kot drobne frnikole. Odskakovali so od cestnega tlaka kot majhne žogice. Gugali so se na trepetajočem listju. Čofotali so po lužah kot majhni otroci, kadar jih mamice kopljejo. Najbolj nenavadno pa je bilo, da jih ni prav nič bolelo, ko so padli s tako visokega oblaka. Se smejali se se in prepevali. Otrok za otrokom je padal na zemljo. Darko je postal dežna kapljica. Pa Vesna, Tonček, Tatjana, Bobek, Pepka in vsi drugi tudi. Kdo bi si jih vse zapomnil. Kotalih so se še nekaj časa, potem pa jih je začelo boleti, ko so prevračali kozolce po trdem kamenju. Kajti zrasli so, spet so postali otroci. Hitro so se pobirali s tal. Vsak jo je po bližnjici mahnil domov. Končno so vsi otroci z oblaka pristali na zemlji. Takrat je prenehalo deževati. Na mestne ulice so spet stopili ljudje. Oblak pa je ves bel in lep znova zajadral nad mesto. Se enkrat je zaokrožil nad njim. Potem se je uprl obenj veter in ga pričel odnašati proč. Otroci so mu mahali, dokler se ni skril njihovim zvedavim očem. Tedaj se je sredi modrega neba prižgalo toplo sonce in je prijazno posijalo na mesto pod seboj. TEGA SNEŽENEGA MOŽA JE IZOBLIKOVAL ČETRTOŠOLEC UROŠ IZ PLASTELINA, DA BI Z NJIM ZAŽELEL SREČNO 1972 VSEM OTROKOM IN VSEM, KI SE NISO POVSEM POZABILI, DA SO BILI ŠE NEDOLGO TEGA OTROCI! SANDI SITAR, 34, od septembra 1970 glavni in odgovorni urednik „Naše komune". Pred tem novinar in urednik pri Mladinski knjigi, RTV - televizija, Primorskih novicah. Umetnostni zgodovinar, zaposlen v novinarstvu. KAKO SO SE KONČALE PRAVLJICE Nekoč so bile pravljice, vse same pravljice. Tako bi se začel lahko prav vsak življenjepis. Tudi moj. Vzdušje tega časa naj ilustrira ZGODBICA, V KATERI DEŽUJE. Potem je prišla vojna, pravljice je zamenjalo prepričanje, da bo naposled vendarle zmagalo dobro. Tako, kot se to vselej zgodi v pravljicah. Takšne vrste pravljica, ki pa bi bila prav lahko resnična, je PEČEN KOSTANJ. No, naposled je za vojno prišel mir, za pravljicami pa - vsakdan. Prišlo je tudi nekaj razočaranja, saj se po vojni dobro iz pravljic ni kar preselilo v življenje. Tako sem odrasel Pravljice so se končale, začelo se je delo iz dneva v dan. Potem ga bodo nadaljevali drugi Kakor v zgodbi ZARADI POZORA VA. Ta je že povsem resnična. Morda je prav zato, ker gre kar naprej in se nikoli ne konča, prav tako pravljica, kakor tiste, ki so se končale. SANDI SITAR PEČEN KOSTANJ . Nad mostom je ugasnila dnevna svetloba jn zažarele so visoke cestne luči. Tu in tam J® z zavihanim ovratnikom in zgrbljen zaradi ttne zakasnel pešec hitel domov. Na križišču dveh ulic, na pol zametena v eg. na pol naslonjena na zid, je stala lesena araka, v kateri so podnevi prodajali pečen °stanj. Sedaj je star mož ropotal okoli uga-ajoče pečice in se odpravljal domov. Po snegu naokrog so ležale kostanjeve lu-Pme. Našopirjeni vrabčki so iskali v njih pe-eiyP ostankov. Starček jih je opazoval še Podnevi Zdaj, ko je bil sam, je navezal z nJ'mi pogovor: '.Aha, vam tekne moj kostanj!" Segel je v vrečo in izvlekel iz nje prgišče stanjev. Z okornimi rokami je luščil kosta-J ut jih trosil pred barako. Vrabčki so se rug čez drugega poganjali za pičo. j^Vidišjih, požeruhe," seje veselil starček. Da L—11 je P0jemajočemu ognju. Vrabčki DnK- ^ k*'0 vse več in več, so hiteli De^lrat dfohtinice. Prerivali So se ob železni kos?i, Dobro sta jim dela toplota in pečen Se’*' j'*1 j® vabil starček in znova ^gcl v vrečo. ^ ^oeg pod barako je oživel. Z vrabčki so se gostili golobi in drobne siničke so se urno sukale med njimi. Bril je mrzel veter, a starček je znova naložil na ogenj. „Požeruščki, sam kljun vas je," se je veselil stari mož, ko se je vreča bolj in bolj praznila. Odprl je predal, v katerem je imel surov kostanj. Sproti gaje zarezoval in pekel. Prijetno je presketalo in vabljivo dišalo v mrzlo noč. Starček si je požvižgaval, a svojo pesmico je kar naprej prekinjal: ..Kostanj! Vroč kostanj!" Danilo se je že, ko se je iz barake oglasila vesela pesem. Ptice, site in ogrete, so odle-tavale. Sedale so nedaleč stran in z nagnjenimi glavicami poslušale starčka. Mesto je oživelo. Na ulice so prihajali ljudje. Pogledali so po vremenu, zagodrnjali in se nekam odpravili. Mimo hišice s pečenim kostanjem jih je vodila pot. Prišli so uradniki v klobukih, branjevke, dimnikar z omelom in otroci s torbicami in rdečimi noski. Prisluhnili so veseli pesmi, šteli denarce in hrustali kostanj. Starček pa je pogledoval za pticami v nebo in prekinjal svojo pesem. ..Kostanj! Vroč kostanj!" In vsi so šli radi k veselemu možu po vroč kostanj. Zaradi pozdrava Mračno in mrzlo je še zjutraj, ko gremo na delo. Gremo vselej po isti poti in srečujemo vedno iste ljudi „Dobro jutro!" jih pozdravljamo. „Na svidenje!" ko se po delu vračamo domov. Vsi srečujemo moža z brki in dežnikom. Pozdravimo ga, on odzdravi In tako je vse prav. Toda nekega dne ga nismo srečali. Zato je bilo vse narobe. Drugega dne se je vrnil. Spet smo ga pozdravili: ,.Dobro jutro!" „Na svidenje!" In spet je bilo vse prav in vsi smo bili zadovoljni. Nismo pa vedeli, daje brkati mož z dežnikom dopolnil in končal svoja službena leta in da gre vsak dan po tej poti le zaradi pozdrava: „Dobro jutro!" in „Na svidenje!" %%X%%X%%XX%%X%%%%XX%X%XX%X%X\%X%%%%X%%%XX%%XX%%%%XXX%%X%X%%XX%%X%XXX%X%%%%X%X%X%%%X%X%%%%%%%X%XX%%%%%X%%X%%%%X%%X%X%X%%%X%X%%%'' Hohoroskop Če vas zanima vaša prihodnost v letu 1972, potem si preberite spodnji horoskop. Zagotavljamo vam, da je ta horoskop edini, ki vam bo vse 137,54-odstotno uganil. Da bi se vse uresničilo, pa morate poleg pazljivega branja še trikrat teči vzdolž celotne Tržaške ceste v vreči, na katero prej napišite čarobne besede Lum wik sag. To ni niti najmanj smešno, temveč zagotovilo za uresničitev napovedanega. Zaupam vam tudi, kaj pomenijo besede v našem zemeljskem jeziku: novi stabilizacijski ukrepi. Pa raje napišite po čarobno, da se vam ne bodo vsi smejali, tako se vam bo le polovica. KOZOROG VODNAR 5 i i l J c £ K* * \ S * * 1 S * 2 S Ž I # 5 0 i # . * + # V v *> 0 ■ * 0 0 0 © RIBI O OVEN BIK DVOJČKA © RAK LEV © O © Generalni te povabi na razgovor in te povpraša, kakšno odškodnino zahtevaš za odhod iz podjetja. To je še njegov poslednji poskus, da bi rešil podjetje pred likvidacijo zaradi tvojih uspešnih podvigov na komercialnem področju. Na partijskem sestanku te bodo ožigosali kot razrednega sovražnika, ker že dva meseca nisi plačal članarine. V vodnjak le nasuj strihmna, saj res ni vzroka, da bi tvoj sosed pil tvojo vodo. Naj hodi kar lepo ponjo v tri kilometre oddaljen javni vodnjak. Bodi tovariški in ne prepusti kolegu svoje žene, saj takšne kazni kljub vsej neumnosti le ne zasluži. Denarnih sprememb ne bo in bo tako ostal žep prazen. Nesmrtno se boš zaljubila, vendar bo vse minilo, ko boš izvedela, da ima le fička. Pazi pri prisluškovanju, ker poznam prijatelja, ki ima sploščen nos zaradi podobnih opravil. Ko boš zapustil podjetje, se bo celoten kolektiv odpravil od veselja na enotedenski sindikalni izlet, tvoj šef pa bo štirinajst dni videval po štiri miličnike namesto enega. Soseda daj po butici z najdebelejšim kolom, ki ga premoreš, saj to zasluži, ko se pa stalno jezi na tvojega psa, ki davi njegove kokoši. Pri današnjih cenah rib bi jaz na vašem mestu temeljito pazil, kajti, kaj se ve . . . Ko boš začel sanjati o konvertibilnem dinarju, se takoj napoti k zdravniku, kajti stvar je resna Ker boš preskrbel znancu službo, te bo v zahvalo povabil na dva deci Donata v gostilno, kjer dobiš zlatenico. V koledarju ne bo bistvenih sprememb, vendar le pazi, če ne želiš pred matičarja. Spomladanska utrujenost je lahko v nepravem .trenutku usodna Za tebe bo konec strmega dvigov? nja cen, brž ko boš odšel s trebuhom za Kruhom v Nemčijo. Nai-srečenjši dan v tem letu bo zate 30. februar. Finančno stanje se ti bo kmalu zboljšalo. Padel boš namreč na prvi poledici, si zlomil nogo in dobil zavarovalnino. Poslanec, ki ga voliš zadnjih sedem let, ne bo fatamorgana v tvoji hiši, temveč ga boš lahko enkrat resnično od blizu videL Za to znanstvo se zahvali svojemu sinu, ki mu je zapeljal hčer. Na partijski sestanek pa res ne hodi s prsti, rdečimi od barvanja pirhov, da boš vsaj enkrat izjema. Na prvem divjem lovu izkoristi priložnost in odstreli davkarja. Mnogi ti bodo za to človekoljubno gesto hvaležni. Se vedno boš ostal ljubkovalnica za svoje bližnje. Žena bo razlagala okoli, da si rojen v pravilnem znamenju. Pazi se obiskov, po- sebej iz Španije in ne hodi na počitnice na Palmo de Mallorco, ker lahko da še kdo deli ženino mnenje. Tudi v tem letu ne bodi skromen pri pijači, ki jo plačujejo kolegi, sam pa, kot doslej, vedno ob pravem času stisni rep med noge ali pa pokliči na skrivaj ženo po telefonu, da pride po tebe, kot zadnjič. Pazi, da ne dobiš žuljev na bradi od podpiranja glave z rokami. Žena te bo postavila pred dejstvo: ali ljubica v Kranju ali pa v Celju, kajti dveh ne misli več gle- dati. Odloči se po srcu za Novomeščanko. Vesela vest, dobil boš sina - pri ljubici namreč. Tvoj službeni kolega bo zaprosil za beneficirani delovni staž, ker mora delati s teboj skupaj. Razmisli še enkrat o svoji tajnici, ker njen mož nosi revolver. Trdna volja te bo odvrnila od cigaret in pijače -ženina namreč. Pazi, da ne boš šefu pregloboko zlezel, kajti notri je temno in se brez luči kaj težko ven pride. Zaradi ugleda pri kolegih tikaj ob vsaki priliki generalnega, čeprav je 30 let starejši in se komaj poznata. Na stranke se še naprej deri kot doslej, saj se končno mora vedeti, kdo je gospodar. Sefu uspešno srebriš lase. Šoferji izpit boš opravila, medtem ko bo stara komisija še v bolnišnici Na loteriji boš gotovo zadel z glavo ob zid. Za prvi april ti bodo kolegi poslali zaradi šale vabilo za posvetovanje v Beogradu. Vesel se boš odpravil na pot, vendar žal s posvetom ne bo nič, seveda pa zato tudi s kilometrino in dnevnicami. Ko se boš predčasno vrnil iz Beograda, boš zasačil ženo s kolegom iz službe. Sestštevilčni račun za elektriko ni prvoaprilska šala, temveč pomeni le, da sta se dva sosdtla znašla in se priklopila na tvoj števec. Ne jezi se, ampak izklopi v svojem stanovanju vse aparature, v varovalko pa namesti žebelj. Sorodnik ti bo nagajal pri napredovanju zaradi stare Ure, ki si mu jo pred nosom odnesel iz sobe obolelega svaka. Sodnik za prekrške ti bo kot stalni stranki poslal novoletno voščilnico z željami po dolgem življenju. Mladoletna hčer te bo osrečila z naraščajem. Komaj si boš opomogel od tega šoka, že boš dobil avtomehanikov pet-številčni račun za nastavitev zavor. Zdravnik ti bo svetoval nekajdnevni počitek, zato poidi v službo. Zaradi dvigovanja cen že sedaj premišljuj, kako se bos znašel, kajti s ivigovanja cen ž< aj premišljuj, kako se boš znašel, kajti plačo «i boš le težko pomagal. Potolaži se, čeprav si poročen. Prej bi mislil na to, zakaj se bog ni maral poročiti. MARIBOR- SKO Športno druStvo DENARNO NAKAZILO IZVRŠNI SVET SLAB OKUS OBOKANO STEBRIŠČE ITALIJAN. KAMION SV! ME ŽENSKO ČRKA AZBUKE GORSTVO MED EVROPO IN AZIJO BUTALSKA VAS PREBIVA- LEC AZIJSKE DR2AVE ODDELEK RIMSKE •VOJSKE KRUT RIMSKI CESAR NEPRO- FESIO- NALEC ETO* ESTO SOL SEČNL KISLINE MAJHEN ČOP IZRAELSKA LUKA NETO REOISTRS TONA Špansko ŽENSKO FILM. IGRALKA TELOVAD- NO DRUŠTVO VODNI HLAPI ZANKA KAVBOJEV TROPSKE PAPIGE OLIVER T WI$T PREDSED IZRAELA PRODAJAL VSTOPNIC M D SLOVENSKI ZOOLOG MIROSLAV) ABELOV BRAT FILMSKI IGRALEC LADO GL MESTO LIBIJE DOM 2EN IME IZDELO- VALEC RET GRŠKI BOG GOZDOV TERMO- STEKLE- NICA POLOTOK V AZIJI MADRIDSKI SP KLUB k. IN 18 ČRKA MANJŠE NASELJE 'SOJ OGNJA DRUŽBENI SLOJ SIBIRSKI VELETOK LITERARNO DELO NAŠ POLOTOK ZAI TEI CETEK KME PRAPROTNO SEME MLEČNI IZDELEK PARADIŽ POSODA OVALNE OBLIKE NASIL- STVO LJUBO RAVNIK JOHN ERSKINE REKA V ZAHODNI EVROPI RIMSKA BOGINJA JEZE POLOŽAJ PRI ŠAHU ZAGREBŠKI NOGOMETN KLUB IGRALKA MIRANDA ŽITNE RESE MESTO V SRBIJI TEKSTILNA DELAVKA RIMSKI VODNJAK IZDELO- VALEC OPTIČNlh MOŠKO IME ALFRED NOBEL Bi ČRNO- GORSKI PESNIK RICHARD STRAUSS .KING ' COLE ZVARJENO MESTO MAKEDON PESNIK (KOČO) LETO- VIŠČE PRI NAPOLIJU PONAVLJANJE GLASU MESTO V ROMUNIJI •ORSKA I0LINA NAD PLANICO DEL GLEDA- LIŠČA NIK KSAN- ČLOVEKU NEVARNA ŽIVAL ANTUN NALIS KONEC ŽIVLJENJA PESNICA BUDAU JADRAN- SKI OTOK OSEBNI ZAIMEK MARIO- NETA NAPRAVA ZA IZDELO- VANJE MEZGE NIKOLA TESLA IVAN MINATTI SONČNi NA STRAN OONIJI NOŽ RE ZANJE trte O DEVICA Ce si slučajno tudi sicer še vedno devica, računaj v raju na peruti, pa ne angelske, temveč gosje. Zaradi ošpičenega jezika in večera v motelu se te bo celo generalni bal in izpolnjeval vse tvoje muhe. Kljub temu pa bo tvoja zahteva po trosobnem stanovanju rahlo pretirana, saj stari Koren živi že 20 let v podstrešni sobici s sedemčlansko družino. Direktorji, rojeni v tem znamenju, naj se ne ubadajo z različnimi večernimi osnovnimi šolami, da bi se znali podpisati. jim bodo v kratkem kupili V podjetjih štampiljko. TEHTNICA Spričevalo, polno nezadostnih ocen, ti obeta pomembne uspehe v našem gospodarskem in političnem življenju. Na piki te ima komercialni, ki se zaradi kile ne sme smejati tvojim dopisom, ki so resnično lep primerek popolnega neznanja. Skoraj boš že dobila službo, pa te bo personalni neusmiljeno zaklaL ker mu ne boš „dala“. Ne bodo pomagale ne solze, ne prošnje in celo ugledna žlahta ne, ki bo intervenirala ne- NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Naša novoletna številka je — kot je to ob koncu starega let8 v pred začetkom novega že v navadi — nekoliko drugačna od drugih' J bolj praznična je pa tudi bolj vesela. K takšnemu razpoloženju & prispevati še križanka, ob kateri razpisujemo troje nagrad: nagrada: 1.000 cigaret Filter 57 — darilo Tobačne tovarne Lju j Ijaua. j nagrada: 3 steklenice whiskyja — darilo veleblagovnice ^ j cator. nagrada: lasulja po meri - darilo tovarne Ilirija. ! Troje nagrajencev bomo izžrebali in,objavili v naslednji števil*0 Veselo na delo! posredno m po telefonu. Spor okoli vaše in uške ' sosedove hruške je tako važna zadeva, da je najbolje, da jo predložiš v obravnavo kabinetu predsednika. Tam komaj čakaio na take zadeve. moiju. Vaško pot, ki teče, odkar P0.17^. po tvoji zemlji, le prekoplji z meter kim jarkom. S tem boš pridobil na ugl*5 in avtoriteti v vasi. Ne glej vsega tako čmo, saj se tu in tam ik zakon tudi posreči. Začni spoštovati Škorpijon svojo taščo, ker bo menda nekaj podedovala. Pismo z žigom davčne uprave ne bo vsebovalo novoletne čestitke, temveč opomin pred tožbo. Kolega iz službe, ki ga bodo zaprli, te bo spravil s svojim prevelikim gobcem v neprilike. Želi si namreč družbe, ker sam ne more kvartati. Šefovo vabilo na kosilo ne pomeni kolegialnosti, temveč nakup molka o tistem vikendu na Nevarnost ti bo grozila od nekoga, kj dosledno zafrkava. Oče bo moral upor3-1 9 in»l»*zlnilv 'rAJtMT /4n ta I-.n>či1 ** _ uglednih zvez, da te bo rešil čveka, - „ - - -*4' -f /"v STRELEC sramnega prfoksa pa bodo premestili v _ kilometrov oddaljeno vas na Kozjanskcr: To bo koristna šola za ostale profesorje, te bodo odslej spoštovali in sc ti bo z‘ ■ dobro godilo. Taščtni zvarki, ki jih P,0 pravlja med reševanjem križank, ti bo tako godili, da sc boš odločil za krajše bi* nje v bolnišnici, kjer ti bodo teme1)*, izprali želodec in te tako rešili Prt-najhujšim. Za zanesljivost jame* M . £> f