Narodna In univerzitetna knjižnica v Ljubljani v// fr. VSEBINA KOLEDARJA 1954: Gregor Mali: BREZMADEŽNI, pesem, stran 2 - KOLEDARSKI DEL, stran 3 - P. Bernard OEM: V PETO DESETLETJE, stran 28 - M. Jakopič: ŠKOFU OB SEDEMDESETLETNICI, pesem, stran 33 - + Gregorij Rožman: "ZDAJ JE ČAS...", stran 35 - P. Fortunat OFM: OB JUBILEJU, stran 38 - B. Budnik: BREZMADEŽNA in MISEL NA STVARNI -KA, pesmi, stran 39 - P. Danilo OFM/priredil/: DEŽELA NAŠE LJUBE GOSPE, stran 40 - KATOLIŠKA CERKEV V USA, statistika, stran 43 - Dr. Franc Jaklič: BARAGA ZGLED DOBRODELNOSTI, stran 44 -REŠILNA ZDRAVAMARIJA, pripoveduje star misijonar, stran 54-P. Odilo OFM: MARIJA NA SVETIH VIŠARJAH, zgodovina božje poti, stran 56 -V. Bele: VIŠARSKA PESEM, stran 77 - P. B-ič: ČRNO NA BELEM, stran 78 - NARODNI PRAZNIKI V USA, stran 81 - P.Hugo dr. Bren OFM : SVETA KLARA IN SLOVENCI, stran 82 - škof Slomšek, iz "Drobtinic I. 1850": PESEM O KOMUNISTIH, stran 91 -K. /po Bacherju/: PRIBEŽALIŠČE GREŠNIKOV, stran 92 - B. Budnik: NE ZAUPAJ SEBI, pesem, stran 93 - Jože Luskar: IZ MOJE POPOTNE TORBE, obisk Sinajske gore, stran 94 - CEKINI, pesem, stran 100 - P. Bernard OFM: ZANIMIVO SREČANJE,ob sedemdesetletnici amerikanstva p. Romana Homarja OSB, stran 101 - P. Robert OFM: ŽIVLJENJE NA PLANETIH, stran 109 - P. P. OFM /priredil/: ŽRTVE LJUBEZNI, stran 112 - PREGOVORI O JEZIKU, stran 113 - P. Odilo OFM: BARAGOVA STOLETNICA, stran 114 - LEPI USPEHI DELA ZA BARAGA, stran 119 - P. Bazilij OFM: NA CESTI 4A, črtica, stran 122 - ZGODBICE IZ ŽIVLJENJA BREZVERCEV, robnik na strani 122 - M. Jakopič: OBA SAMA, pesem, stran 123 - Rev. J. Kopač CM: OB SPOMINIH NA BREZJE, stran 126 - MARIJO JE NOSIL, v spomin pok. Jožetu Cerarju, stran 129 -P. John OFM: ČEBELAR PRIPOVEDUJE..., stran 130 - K.: KAKOR KDO VZAME, stran 134 - DOMINO, stran 135 - Dr. Miha Krek: RAZGLED PO SVETU, letopis, stran 136 - SLOVENSKI DUHOVNIKI V USA, naslovnik živih, umrli duhovniki, naši novomašnikl, nekaj farnih novic, stran 148. — Editors: Fr. Basil Valentin, OFM Fr. Valerian Jenko, OFM Business Manager: Fr. Martin Stepanich, OFM Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois - Tel. 494 No. 11 - Vol. 41 Subscription rate: For U.S.A. and Canada S 2.50 -Foreign $ 3.00 - Published once monthly - twice in October - by the Slovenc Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross. - Entered as second class matter at the post office at Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. Printed by AVE MARIA PRINTERV, Lemont, Illinois Cena Koledarja en dolar Marija, pomagaj nam sleherni čas, na Tebe ozira se vsak izmed nas! Marija, vse k Tebi hiti, Marija, pomagaj nam Ti! AVE MARIA KOLEDAR 1954 41. LETNIK UREDILI IN IZDALI SLOVENSKI FRANČIŠKANI NA AMERIŠKIH BREZJAH, LEMONT, ILLINOIS TISKARNA AVE MARIA LEMONT, ILL ■m V DUŠAH JE PRAZNIK, V S£C/H VESELJU, LETOS PRI TEBI, MARIJA, SO ŽELJE. Tl Sl K I KOT LILIJA LEPA( TISI KOT BISER ŽARE C A, ČISTA'LJUBEZEN JE TVOJA OELEKA, 1fcvETJE DEHTEČE TVOJ MILI OBRAZ. TI/DEVISKO TELO JE USTVARIL, LUČJO Tl DUŠO OBŽARIL: 2 z ELA TE ZE JE KRASILA, PREDEN VSA SVETA NA DAN Sl PRIKLILA. BOC TE JE SINU ZA MATER IZBRAL, BISER NAJDRAŽJI JE V VARSTVO Tl DAL. LUČ Sl VESELJA ŽIVLJENJU PRIŽCALA, KLJUČ DO NEBEŠKIH S ZAKLADOV NAM DALA. VEČNA LEPOTA Tl DUŠO OBSEVA, TVOJA KRASOTA BOGA RAZODEVA, LEPA,BREZMADEŽNA,SVETA! NAJBOCATEJSA NEVESTA, ČISTA, PREBLAGA IN ZVESTA, MATI SKRIVNOSTNA IN SONČNA DEVICA, SVETIM NAJDRAŽJA, PREDOBRA KRALJICA, PROSI ZA REVNE OTROKE SOLZA SVOJEGA SINA - BOGA! D kkUh°\S\tj Gregor Mali LETO 1954 ... je papež Pij XII. dne 8. septembra 53. okrožnico “Bleščeča krona slave* razglasil za posebno MARIJINO LETO. V njem namreč obhajamo stoletnico slovesne proglasitve Marijinega brezmadežnega spočetja za versko resnico. Naj se v tem letu v dušah vseh kristjanov znova razplamti globoka pobožnost do Matere božje! LETO 1954 je navadno leto. Ima torej 365 dni. Prične in konča se s petkom. PREMAKLJIVI PRAZNIKI: Prva predpostna nedelja /Sept./ - 14. febr. Pepelnica - 3. marca Velika noč - 18. aprila Križev teden - 24., 25. in 26. maja Vnebohod - 27. maja Binkošti - 6. junija Nedelja presv. Trojice - 13. junija Telovo - 17. junija Praznik Kristusa Kralja - 31. okt. Prva adventna nedelja - 28. novembra KVATRE: I. kvatre /postne/ - 10., 12. in 13. marca II. kvatre /binkoštne/ - 9., 11. in 12. junija III. kvatre /jesenske/ - 15., 17. in 18. septembra IV. kvatre /adventne/ - 15., 17. in 18. decembra ČAS VELIKONOČNE DOLŽNOSTI: od prve postne nedelje /7. marca/ do nedelje sv. Trojice /13. junija/. NEDELJ po razgl. Gosp. je 5, pobinkoštnih 24. ZAPOVEDANI PRAZNIKI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH: NOVO LETO /1. JAN./ VSI SVETI /l.NOV./ BREZM. SPOČETJE /8.DEC./ BOŽIČ /25. DEC./ NARODNI PRAZNIKI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH: Novo leto - 1. januarja Lincolnov rojstni dan - 12. febr. Washingtonov rojstni dan - 22. febr. Spominski dan - 30. maja Dan neodvisnosti - 4. julija Praznik dela - 6. septembra Kolumbov dan - 12. oktobra Dan premirja - 11. novembra Zahvalni dan - 25. novembra Božič - 25. decembta Več o narodnih praznikih na strani 81. -O 00 XI o JANUAR - PROSINEC 1 . Petek - OBREZOVANJE Gospodovo 2 . Sobota - Sv. Makarij Aleks. 3 . Nedelja - IME JEZUSOVO 4 . Ponedeljek - Sv. Tit, škof 5 . Torek - Sv. Telesfor, papež, muc. 6 . Sreda - RAZGLAŠENJE Gospodovo 7 . Četrtek - Sv. Valentin, škof 8 . Petek - Sv. Severin, opat /%» 9 . Sobota - Sv. Julijan in Bazi lisa, m. 10. Nedelja - 1 . po Razgl. SV. DRUŽINA 11 . Ponedeljek - Sv. Higin, papež muč. 12. Torek - Sv. Arkadi j, muč. 13. Sreda - Sv. Veronika, devica 14. Četrtek - Sv. Feliks (Srečko) 15. Petek - Sv. Pavel Puščavnik /fr* . Sobota - Sv. Marcel, papež . Nedelja -2. po Razgl. Sv. Anton Pušč. . Ponedeljek - Stol sv. Petra v Rimu . Torek - Sv. Marij in tovariši muč. 20. Sreda - Sv. Fabijan in Sebastijan, muč. 21 . četrtek - Sv. Neža, dev.muč. 22. Petek - Sv. Vincencij, muč. 23. Sobota - ZAROKA Device Marije 24. Nedelja -3. po Razgl. Sv. Timotej, škof 25. Ponedeljek - Spreobrnjenje sv. Pavla 26. Torek - Sv. Polikarp, škof muč. 27. Sreda - Sv. Janez Zlatoust, škof 28. Četrtek - Sv. Peter No laško 29. Petek - Sv. Frančišek Šaleški, škof 30. Sobota - Sv. Martina, dev.muč. 31 . Nedelja - 4. po Razgl. Sv. Janez Bosco ZAPISKI ZA JANUAR EVANGELIJI: Novo leto: Otroku je bilo dano ime Jezus /Lk 2, 21/ 1. nedelja po razgl. Gospodovem: Dvanajstletni Jezus v templju /Lk 2, 42-52/ 2. nedelja po razgl. Gospodovem: O ženitnini v Kani Galilejski /Jan 2, 1-11/ 3. nedelja po razgl. Gospodovem: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca /Mt 8, 1-13/ 4. nedelja po razgl. Gospodovem: Jezus pomiri vihar na morju /Mt 8, 23-27/ JANUAR JE ZA AMERIŠKE SLOVENCE BARAGOV MESEC IN ZADNJA NEDELJA V MESECU BARAGOVA NEDELJA. NAJ BO BARAGOVA ZADEVA SLEHERNEMU SLOVENCU DOMA IN V SVETU RES SRČNA ZADAVA, ZA KATERO MORAMO MOLITI IN TUDI KAJ DAROVATI! SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Če sv. Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. Če plohe v prosincu jamejo dreti, ženjice poleti nimajo kaj žeti. Če Vinka sonce peče, v sode vince teče. Prosinca gorkota, jeseni sirota. V prosincu mrzlo da poka, bo v jeseni ajda in moka. Mlaj: 5. januarja Prvi krajec: 12. januarja Polna luna: 19. januarja Zadnji krajec: 27. januarja FEBRUAR - SVEČAN 1 . Ponedeljek - Sv. Ignacij 2 . Torek - Očiščevanje Marijino /Svečnica/ 3 . Sreda - Sv. Blaž, škof muč. 4 . Četrtek - Sv. Andrej Corsini, škof 5 . Petek - Sv. Agata, dev. muč. ^ 6 . Sobota - Sv. Doroteja, dev. muč. 7 . Nedelja - 5. po Razgl. Sv. Romuald, opat 8 . Ponedeljek - Sv. Janez od Mata 9 . Torek - Sv. Apolonija, dev. muč. 10. Sreda - Sv. Sholastika, devica 11 . Četrtek - Lurška Mati božja 12. Petek - Sedem sv. ustanoviteljev 13. Sobota - Sv. Katarina Riči, dev. 14. Nedelja - 1 . predpostna - Sv. Valentin 15. Ponedeljek - Sv. Favstin, muč. 16. Torek - Sv. Julijana, dev. muč. 17. Sreda - Beg v Egipt 18. Četrtek - Sv. Simeon, škof, muč. 19. Petek - Sv. Konrad, pušč. 20. Sobota - Sv. Sadot in tov. muč. 21 . Nedelja - 2. predpostna - Sv. Irena 22. Ponedeljek - Sv. Marjeta Kartonska 23. Torek - Sv. Peter Damijan, c. učenik 24. Sreda - Sv. Matija, apostol 25. Četrtek - Sv. Valburga, devica 26. Petek - Sv. Matilda, devica 27. Sobota - Sv. Gabrijel od Ž.M.B. 28. Nedelja - 3. predpostna - Sv. Roman ZAPISKI ZA FEBRUAR EVANGELIJI: °* nedelja po razgl. Gospodovem: Prilika o pšenici in ljuljki /Mt 13, 24-30/ L predpostna nedelja: O delavcih v vinogradu /Mt 20, 1-16/ 2- predpostna nedelja: Prilika o sejavcu in semenu /Lk 8, 4-15/ predpostna nedelja: Jezus ozdravi slepca /Lk 18, 31-43/ februar je mesec katoliškega tiska, dom brez verskega LISTA je MRTEV. DOM Z BREZVERSKIM ČASOPISOM JE MRTEV DVAKRAT. VERSKI list vrši čudovito poslanstvo, ki ga KOMAJ MOREŠ PRESODITI. - POSTANI APOSTOL DOBREGA TISKA DOMA IN V SOSEŠČINI! SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Če na svečnico od strehe kane prej ko od sveče, ne bo Še kmalu konec zime. Če ptiči ujeti so tolsti, mastnati, bo dosti snega še in mraza prestati. Ob svečnici mraz in sneg, kmalu bo zelen dol in breg. Ako sneg dalje ko sedemnajst tednov leži, slaba letina sledi. Če je svečnica topla, sončnega vremena, - čebele bogate, dobrega plemena. Mlaj: 3. februarja Prvi krajec: 10. februarja Polna luna: 17. februarja 7-adnji krajec: 25. februarja Mlaj: 5. marca Prvi krajec: 11. marca Polna luna: 19. marca Zadnji krajec: 27. marca Kvatre: 10.,12. in 13. marca EVANGELIJI: 1. postna nedelja: Hudobni duh skuša Jezusa /Mt 4, 1-11/ 2. postna nedelja: Jezusovo spremenjen]'e na gori /Mt 17, 1-9/ 3. postna nedelja: Jezus izžene hudiča iz mutca /Lk 11, 14-28/ 4. postna nedelja: Jezus nasiti pet tisoč mož /Jan 6, 1-15/ S POSTOM SMO ZAČELI PREMIŠLJEVATI KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SE PRIPRAVLJATI NA KAL VARUŠKO ŽALOIGRO. ZDRUŽUJMO Z JEZUSOM VSE SVOJE ŽRTVE, VZEMIMO RESNO POSTNO ZAPOVED IN Z DOBRO VOLJO, KESANJEM IN TRDNIMI SKLEPI OPRAVIMO VELIKONOČNO SPOVED! SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Kar sušca zeleni, se rado posuši. Če v sušcu more kmet orati, bo v mrzlem travnu moral počivati. Sv. Jedert lepa - dobro letino obeta. Če sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet v hleve sežene. Če sušeč grmif lakota beži. Sv. Jožef lep in jasen, dobre je letine prerok prijazen. o rx MAREC - SUŠEČ 1 . Ponedeliek - Sv. Albin, škof 2 . PUSTNI TOREK - Sv. Simplicij, papež 3 . PEPELNIČNA SREDA - Sv. Kunigunda, ^ 4 . Četrtek - Sv. Kazimir 5. . Petek - Sv. Janez od Križa 6 . Sobota - Sv. Perpetua in Felicita, dev. muč. 7 . Nedelja - 1 . postna - Sv. Tomaž Akv. c. uč. 8 . Ponedeljek - Sv. Janez od Boga 9 . Torek - Sv. Frančiška Rimska, dev. 10. Sreda - Štirideset svetih mučencev 11 . Četrtek - Sv. Konštantin 12. Petek - Sv. Gregor Veliki, papež 13. Sobota - Sv. Teodora, mučenica 14. Nedelja - 2. postna - Sv. Matilda 15. Ponedeljek - Sv. Klemen M. Dvoršak . Torek - Sv. Hilarij in Tacijan, muč. . Sreda - Sv. Patrik, škof 18. Četrtek - Sv. Ciril Jeruzalemski, škof 19. Petek - Sv. JOŽEF, ženin Device Marije 20. Sobota - Sv. Aleksandra, muč. " 21 . Nedelja - 3. postna - Sv. Benedikt, opat 22. Ponedeljek - Sv. Katarina Gen., dev. 23. Torek - Sv. Viktorijan 24. Sreda - Sv. Gabrijel Nadangel 25. Četrtek - MARIJINO OZNANJENJE 26. Petek - Sv. Emanuel, muč. 27. Sobota - Sv. Janez Damascen, c. uč. 28. Nedelja -4. postna - Sv. Janez Kapistran 29. Ponedeljek - Sv. Ciril, mučenec 30. Torek - Sv. Janez Klimak, opat 31 . Sreda - Sv. Modest, škof krški 24 EVANGELIJI: 5. postna /tiha/ nedelja: Judje hočejo Jezusa kamenjati /Jan 8, 46-59/ 6. postna /cvetna/ nedelja: Jezusov pohod v Jeruzalem /Mt 21, 1-9/ Velikonočna nedelja: Jezus vstane od mrtvih /Mt 16, 1-7/ 1. povelikonočna /bela/ nedelja: Jezus se prikaže apostolom /Jan 20, 19-31/ Mlaj: 3. aprila Prvi krajec: 10. aprila Polna luna: 18. aprila Zadnji krajec: 26. aprila KRIŽ JE ZNAMENJE TRPLJENJA IN SMRTI, PA TUDI ZNAMENJE ŽIVLJENJA IN NAJVEČJE ZMAGE.“KO BOM POVZDIGNJEN Z ZEMLJE, BOM VSE PRITEGNIL K SEBI!...’ GOSPOD JE ZA NAS NA KRIŽU UMRL, PA TUDI ZMAGOSLAVNO VSTAL. ALELUJA! SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: O svetem Juriju visoko žito, leto plodovito. Kolikor pred svetim Markom žaba reglja, toliko po svetem Marku počiva molkla. Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna. Če je mali traven preveč gorak, se veliki traven obrne naopak. Dež v aprilu je res božji dar iz nebes. XI O APRIL - MALI TRAVEN 1 . Četrtek - Sv. Hugo, škof 2 . Petek - Sv. Frančišek Pavelski 3 . Sobota - Sv. Rihard, škof 4 . TIHA NEDELJA - Sv. Izidor, škof c. uč. 5 . Ponedeljek - Sv. Vincencij Fererski 6 . Torek - Sv. Celestin, papež 7 . Sreda - BI. Herman Jožef 8 . Četrtek - Sv. Albert, c. učenik 9 . Petek - ŽALOSTNA MATI BOŽJA 10. Sobota - Sv. Apolonij, muč. 11 . CVETNA NEDELJA - Sv. Leon Vel. papež 12. Ponedeljek - Sv. Julij, papež 13. Torek - Sv. Hermenegild, mučenec 14. Sreda - Sv. Justin, mučenec 15. VELIKI ČETRTEK - Sv. Teodor, muč. . VELIKI PETEK - Sv. Benedikt J. Labre . VELIKA SOBOTA - Sv. Anicet, papež fb 18. VELIKA NOČ - Vstajenje Gospodovo 19. VELIKONOČNI PONEDELJEK - Sv. Leon, 20. Torek - Sv. Konrad Parzamski 21 . Sreda - Varstvo sv. Jožefa 22. Četrtek - Sv. Soter in Gaj, papeža 23. Petek - Sv. Jurij, mučenec 24. Sobota - Sv. Fidelis Sigmarinški, muč. 25. BELA NEDELJA - Sv. Marko, evangelist 26. Ponedeljek - Sv. Klet in Marcelin, papeža 27. Torek - Sv. Peter Kanizij A 28. Sreda - Sv. Pavel od Križa 29. Četrtek - Sv. Peter, muč. 30. Petek - Sv. Katarina Sienska, dev. XI O (Ji 4*- GO MAJ - VELIKI TRAVEN 1 . Sobota - Sv. Filip in Jakob Mlapostola 2 . Nedelja - 2. po vel .noči - Sv. Atanazij, škof 3 . Ponedeljek - Najdenje Sv. Križa 4 . Torek - Sv. Florijan, mučenec 5 . Sreda - Sv. Pij, papež 6 . Četrtek - Sv. Janez Ev. pred Lat. vrati 7 . Petek - Sv. Stanislav, škof, muč. 8 . Sobota - Prikazen sv. Mihaela Nadang. 9 . Nedelja - 3 . po vel. noči - Sv. Gregor N ., škof 10. Ponedeljek - Sv. Antonin, škof 11 . Torek - Sv. Frančišek Hier. 12. Sreda - Sv. Pankracij in tov. muč. . Četrtek - Sv. Servacij, muč. . Petek - Sv. Bonifacij, muč. . Sobota - Sv. Izidor, kmet . Nedelja - 4. po vel. noči - Sv. Janez Nep ., muč . . Ponedeljek - Sv. Paškal Bajlonski 18. Torek - Sv. Erik, kralj 19. Sreda - Sv. Peter Celestin, papež 20. Četrtek - Sv. Bernardin Sienski 21 . Petek - Sv. Andrej Bobola, muč. 22. Sobota - Sv. Emil, mučenec 23. KRIŽEVA NEDELJA - 5.po vel.n. - Sv. Janez R. 24. KRIŽEVO - Marija Pomagaj 25. KRIŽEVO - Sv. Urban L, papež 26. KRIŽEVO - Sv. Filip Neri 27. Četrtek - VNEBOHOD Gospodov 28. Petek - Sv. Avguštin, škof 29. Sobota - Sv. Magdalena Paciška, dev. 30. Nedelja - 6.po vel.n.-Sv. Ivana Orleanska,d. 31 . Ponedeljek - Sv. Angela Merici, dev. EVANGELIJI: 2. po velikonočna nedelja: Jezus je dobri pastir /Jan 10, 11-16/ 3. povelikonočna nedelja: Jezus napove svoj vnebohod /Jan 16, 16-22/ 4. povelikonočna nedelja: Jezus obljubi prihod Svetega Duha /Jan 16, 5-14/ 5. povelikonočna nedelja: Jezus uči o moči molitve /Jan 16, 23-30/ 6. povelikonočna nedelja: O pričevanju Svetega Duha /Jan 15, 26-27; 16, 1-4/ CVETJE SE PROBUJA IN NAS SPOMINJA NA NAJLEPŠO CVETKO -MARIJO. NAŠA MAJNIŠKA KRALJICA JE, POLNA MATERINSKE LJUBEZNI. ODPRIMO SRCA NJENI LEPOTI IN TOPLOTI, POZDRAVLJAJMO JO Z VSAKODNEVNO ŠMARNIČNO POBOŽNOSTJO! SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Če je ta mesec dosti dežja, jeseni bo dosti vsega blaga. Dež ob Vnebohodu za košnjo ni pogodu. Če veliki traven večerno roso napaja, bo dosti vina in obilna klaja, Če Pankraca sonce peče, sladko vincev klet poteče. Mokri trojaki - tolst božič. Če se Servac kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni. Al la j: 2. maja Prvi krajec: 9. maja Polna luna: 17. maja Zadnji krajec: 25. maja junij -Rožnik 1 % Torek - Sv. Fortunat 2 . Sreda - Sv. Erazem, škof muc. 3 . četrtek - Sv. Klotilda, kraljica 4 . Petek - Sv. Frančišek Car. 5 . Sobota - Sv. Bonifacij, škof muč. *r-< 6 . BINKOŠTNA NEDELJA - Sv. Norbert, škof 7 . Ponedeljek - Sv. Robert, opat 8 . Torek - Sv. Medard, škof 9 . Sreda - Sv. Primož in Felicijan muč. ^ 10. Četrtek - Sv. Margareta, kraljica 11 . Petek - Sv. Barnaba, apostol g% 12. Sobota - Sv. Janez Fakund 13. Nedelja - Presv. Trojica - Sv. Anton Pad. 14. Ponedeljek - Sv. Bazi lij Vel. c. uč. 15. Torek - Sv. Vid in tov. muč. 16. Sreda - Sv. Jošt, opat 17. Četrtek - PRESVETO REŠNJE TELO 18. Petek - Sv. Efrem Sirski, c .uč. 19. Sobota - Sv. Julijana, dev. 20. Nedelja - 2. po bink. - Sv. Silverij, p.m. 21 . Ponedeljek - Sv. Alojzij Gonzaga 22. Torek - Sv. Pavlin, škof 23. Sreda - Sv. Agripina, dev. muč. 24. Četrtek - KRES - Sv. Janez Krstnik 25. Petek - Presv. Srce Jezusovo ^ 26. Sobota - Sv. Janez In Pavel,muč. 27. Nedelja - 3. po bink. - Sv. Hema Krška 28. Ponedeljek - Sv. Irenej, škof muč. 29. Torek - Sv. Peter in Pavel, apostola 30. Sreda - Spomin sv. Pavla EVANGELIJI: Dinkoštna nedelja: 0 Svetem Duhu in ljubezni /Jan 14, 23-31/ pobinkoštna nedelja: Jezus ima vso oblast /Mt 28, 18-20/ 2. pobinkoštna nedelja: Prilika o veliki večerji /Lk 14, 16-24/ Pobinkoštna nedelja: Prilika o izgubljeni ovci in izgubljenem denarju /Lk 15, 1-10/ BOŽJE SRCE JEZUSOVO TRKA NA VRATA NAŠIH SRC. ‘PRIHAJAM S POSEBNIMI MILOSTMI K VSEM, KI SE Ml POSVETIJO!’ NAM KLIČE ZLA-STI V MESECU JUNIJU, KI JE NJEMU POSVEČEN. ODPRI NA STEŽAJ VRATA SVOJEGA SRCA IN SE PREDAJ BOŽJI LJUBEZNI! SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: O sv. Vidi se skozi noč vidi. Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane. Ako se kukavica dolgo po kresu oglaša, draginjo prinaša. Do kresa suknjo oblači, po kresu jo pa s seboj vlači. Sever, ki v tem mesecu pogosto vleče, nam v deželo obilo žita privleče. Megla na dan sv. Vida je pšenica malo prida. Maj: 1. in 30. junija Prvi krajec: 8. junija Polna luna: 16. junija Zadnji krajec: 23. junija K vatre: 9., 11. in 12. jun. 12 EVANGELIJI: 4. pobinkoštna nedelja: 0 čudežnem ribjem lovu /Lk 5, 1-11/ 5. pobinkoštna nedelja: 0 grehu v misli in besedi /Mt 5, 20-24/ 6. pobinkoštna nedelja: Jezus nasiti štiri tisoč mož /Mk 8, 1-9/ 7. pobinkoštna nedelja: O lažnivih prerokih /Mt 7, 15-21/ SLOVENCI SMO NAROD ROMANJ IN BOŽJIH POTI. TUDI DALEČ OD ROJSTNEGA KRAJA NISMO NA TO POZABILI: ZA MORJEM SMO Sl POSTAVILI AMERIŠKE BREZJE. Sl JIH ŽE OBISKAL? JULIJ, MESEC NAJLEPŠIH ROMANJ, TE VABI K LEMONTSKI MARIJI POMAGAJ. Prvi krajec: 8. julija Polna luna: 16. julija Zadnji krajec: 23. julija Mlaj: 29. julija SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Če na dan sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni; seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti. Se julij kreše s soncem, bo treskalo hudo, koruza bo visoka, plesnivo bo seno. Če na Marijino obiskanje deži, potem dež 40 dni trpi. Sv. Aleš soparen in suh, napravi za zimo si dober kožuh. O Ul 4^ JULIJ - MALI SRPAN 1 . četrtek - Presv. Kri Kristusova 2 . Petek - OBISKOVANJE Device Marije 3 . Sobota - Sv. Leon II. papež 4 . Nedelja - 4. po bink. - Sv. Urh, škof 5 . Ponedeljek - Sv. Anton M. Zaccaria 6 . Torek - Sv. Marija Goretti, dev. muč. 7 . Sreda - SV. CIRIL in METOD, slov. apostola 8 . Četrtek - Sv. Elizabeta Port. kraliica 9 . Petek - Sv. Nikolaj in tov. muc. 10. Sobota - Sv. Amalija, dev. 11 . Nedelja - 5. po bink. - Sv. Pij I.,papež 12. Ponedeljek - Sv. Mohor in Fortunat, muc. 13. Torek - Sv. Frančišek Solanski . Sreda - Sv. Bonaventura, c. učenik . Četrtek - Sv. Vladimir, kralj . Petek - Karme Iška Mati božja ^ 17. Sobota - Sv. Aleš 18. Nedelja -6. po bink. - Sv. Miroslav, škof muč. 19. Ponedeljek - Sv. Vincencij Pavelski 20. Torek - Sv. Margareta, dev. muč. 21 . Sreda - Sv. Prakseda, dev. muč. 22. Četrtek - Sv. Marija Magdalena 23. Petek - Sv. Apolinarij, škof muč. 24. Sobota - Sv. Kristina, dev. muč. 25. Nedelja - 7. po bink. - Sv. Jakob, apostol 26. Ponedeljek - Sv. Ana, mati Device Marije 27. Torek - Sv. Pantaleon, mučenec 28. Sreda - Sv. Viktor, mtičenec 29. četrtek - Sv. Marta, devica 30. Petek - Sv. Abdon in Senen, muč. 31 . Sobota - Sv. Ignacij Lojolski Prvi krajec: 6. avgusta Polna luna: 14. avgusta Zadnji krajec: 21. avgusta M laj: 28. avgusta EVANGELIJI: 8. pobinkoštna nedelja: 0 kriviCnem oskrbniku /Lk 16, 1-9/ 9. pobinkoštna nedelja: Jezus joka nad Jeruzalemom /Lk 19, 41-47/ 10. pobinkoštna nedelja: Prilika o farizeju in cestninarju /Lk 18, 9-14/ 11. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi gluhonemega /Mk 7, 31-37/ 12. pobinkoštna nedelja: Prilika o usmiljenem Samarijanu /Lk 10, 23-37/ AVGUST JE V ZNAMENJU MARIJINEGA SRCA, KI NAJ ZAVLADA VSEM DRUŽINAM IN NAJ PRINESE MIR VSEMU SVETU. ALI VEŠ, KAJ JE MARIJA NAROČILA V FATIMI? ALI S SVOJIM LEPIM ŽIVLJENJEM DELAŠ ZA SVETOVNI MIR IN SPREOBRNJENJE RUSIJE? SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Hladne rose sadje in žira zorijo, pa tudi večkrat oČrvavijo. Sv. Lovrenc pa sv. Jet j lep, še dolgo v jeseni bo topel svet. Če je velikega Šmarna i >o, prijetna vinska jesen bo. Sv. Jerneja meglice popijejo strd za potice. Če je o sv. Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti. 'OOOXIOUi*-WN> AVGUST - VELIKI SRPAN 1 . Nedelja - 8. po bink. - Vezi sv . Petra 2 . Ponedeljek - PORCIJUNKULA - Sv. Alfonz L. 3 . Torek - Najdenje sv. Štefana 4 . Sreda - Sv. Dominik 5 . Četrtek - Marija Snežna 6 . Petek - Spremenjenje Gospodovo £%» 7 . Sobota - Sv. Kajetan 8 . Nedelja - 9. po bink. - Sv. Čiri jak in tov. m. 9 . Ponedeljek - Sv. Janez Vianej 10. Torek - Sv. Lovrenci j, muc. 11 . Sreda - Sv. Suzana, dev. muc. . Četrtek - Sv. Klara, dev. . Petek - Sv. Janez Berhmans . Sobota - Sv. Evzebij . Nedelja - 10. po bink. - VNEBOVZETJE D.M. . Ponedeljek - Sv. Rok . Torek - Sv. Hijacint . Sreda - Sv. Helena, cesarica . četrtek - Sv. Ludvik, škof 20. Petek - Sv. Bernard, opat in c. uč. ^ 21 . Sobota - Sv. Ivana Santa Iška, vdova 22 . Nedelja - 11 . po bink . - Srce Marijino 23. Ponedeljek - Sv. Filip Benicij 24. Torek - Sv. Jernej, apostol 25. Sreda - Sv. Ludovik, kralj 26. Četrtek - Sv. Zefirin, papež 27. Petek - Sv. Jožef Kal asa nc 28. Sobota - Sv. Avguštin, c. učenik 29. Nedelja - 12. po bink. - Obglavljenje J. Krst. 30. Ponedeljek - Sv. Roza Limonska, dev. 31 . Torek - Sv. Rajmund cn n ■'t o oo 1 . Petek - Sv. Remigij, škof ^ 2 . Sobota - Angeli varuhi 3 . Nedelja - 17. po bink.- Sv. Mala Cvetka, d. 4 . Ponedeljek - Sv. Frančišek Asiški 5 . Torek - Sv. Placid in tov. mučenci 6 . Sreda - Sv. Bruno 7 . Četrtek - Marija Kraljica rožnega venca 8 . Petek - Sv. Brigita, vdova 9 . Sobota - Sv. Dionizij in tov. muč. 10. Nedelja - 18. po bink,- Sv. Frančišek Borgia 11 . Ponedeljek - Materinstvo Device Marije 12. Torek - Sv. Maksimilijan, celjski škof in muč. . Sreda - Naša Gospa Fatimska . četrtek - Sv. Kalist, papež muč. . Petek - Sv. Terezija Velika, dev. . Sobota - Sv. Hedviga, kraljica . Nedelja - 19. po bink.- Sv. Marjeta A.d. . Ponedeljek - Sv. Luka, evangelist 19. Torek - Sv. Peter Alkantara 20. Sreda - Sv. Janez Kanci j 21 . četrtek - Sv. Uršula in tov. dev. in muč. 22. Petek - Sv. Kordu la, dev. muč. 23. Sobota - Sv. Klotilda, dev. muč. 24. Nedelja - 20. po bink.- Sv. Rafael Nadangel 25. Ponedeljek - Sv. Krizant in Darija, muč. 26. Torek - Sv. Evarist, papež muč. 27. Sreda - Sv. Frumencij, škof 28. Četrtek - Sv. Simon in Juda, apostola 29. Petek - Sv. Narcis, škof ^ 30. Sobota - Sv. Alfonz Rodriguez 31 . Nedelja - 21 . po bink.- Sv. Volbenk, škof EVANGELIJI: IT. pobinkoštna nedelja: 0 naj večji zapovedi /Mt 22, 34-46/ 18. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi mrtvoudnega /Mt 9, 1-8/ 19. pobinkoštna nedelja: Prilika o ženitnini /Mt 22, 1-14/ 20. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika /Jan 4, 46-53/ 21- pobinkoštna nedelja: Prilika o neusmiljenem hlapcu /Mt 18, 23-35/ OKTOBER JE MISIJONSKI MESEC IN MESEC KRISTUSA KRALJA, KATEREGA VERNI GLASNIK JE BIL ASIŠKI UBOŽEC. SVETI FRANČIŠEK BI RAD VES SVET PRIPELJAL NAZAJ H KRISTUSU. ALI VEŠ, KAJ JE TVOJA MISIJONSKA DOLŽNOST? ALI POMAGAŠ GRADITI KRALJESTVO KRISTUSA TRALJA TAM, KJER JE ŠE TEMA IN SMRTNA SENCA? SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Sv. Lukež repni pukež. Konec vinotoka dež • rodovitno leto. Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi. Sv. Gal - deževen ali suh, prihodnjega leta ovaduh. Prui krajec: Zadnji krajec: 5. oktobra 18. oktobra Polna luna: Mlaj: 12. oktobra 26. oktobra EVANGELIJI: 22. pobinkoštna nedelja: 0 davku rimskemu cesarju /Mt 22, 15-21/ 23. pobinkoštna nedelja: Jezus obudi Jairovo hčer /Mt 9, 18-26/ 24. pobinkoštna nedelja: 0 razdejanju Jeruzalema in poslednji sodbi /Mt 24, 1. adventna nedelja: 0 poslednji sodbi /Lk 21, 25-33/ 15-35/ Prvi krajec: 3. novembra Polna luna: 10. novembra Zadnji krajec: 17. novembra Mlaj: 25. novembra NAŠA ZEMELJSKA POT JE ODMERJENI ČAS: URA ŽIVLJENJA TEČE NEPRESTANO. KAJ BO Z MENOJ, KO SE BO USTAVILA? KAKŠNA VEČNOST ME ČAKA? - ALI KAJ MISLIŠ NA TO? ALI KAJ MOLIŠ ZA ONE, KI MORDA ŠE V VICAH ČAKAJO NA TVOJO MOLITEV? SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: V novembru zemlja pod odejo za dobre mesece in dni, drugače vse prihodnje leto bo maček gledal iz oči. Sv. Martin ne bo suh, da pozimi raste kruh. Če mokro zemljo sneg pokrije, je malo prida za kmetije. Sneg, ki na sv. Andreja za pade, sto dni leži in žita mori. Mecesnova Špica pade vselej na kopno zemljo. 1 . Ponedeljek - VSI SVETI 2 . Torek - VERNE DUŠE 3 . Sredo - Sv. Viktorin, ptujski škof in muč. 4 . Četrtek - Sv. Karel Boromej, škof 5 . Petek - Sv. Caharija in Elizej 6 . Sobota - Sv. Lenart, opat 7 . Nedelja - 22. po bink.-Sv. Engo, škof 8 . Ponedeljek - Sv. Klavdij in tov. muc. 9 . Torek - Sv. Teodor, muc. 10. Sreda - Sv. Andrej Avelinski 11 . četrtek - Sv. Martin, škof 12. Petek - Sv. Martin papež, muč. ^ 13. Sobota - Sv. Stanislav Kostka 14. Nedelja - 23. po bink.- Sv. Jozafat,š.m. 15. Ponedeljek - Sv. Albert Veliki, c.uč. 16. Torek - Sv. Otmar, opat 17. Sreda - Sv. Gregor Čudodelnik, škof 18. Četrtek - Sv. Odon, opat 19. Petek - Sv. Elizabeta, kraljica ^ 20. Sobota - Sv. Feliks Valoiški 21 . Nedelja - 24. po bink .- DAROVANJE D . M. 22. Ponedeljek - Sv. Cecilija, dev.muč. 23. Torek - Sv. Klemen, papež, muč. 24. Sreda - Sv. Janez od Križa 25. četrtek - Sv. Katarina, dev. muč. 26. Petek - Sv. Silvester, opat ^ 27. Sobota - Sv. Virgilij, škof 28. Nedelja - 1 . adventna - Sv. Gregor, papež 29. Ponedeljek - Sv. Saturnin, muč. 30. Torek - Sv. Andrej, apostol I EVANGELIJI: 2. adventna nedelja: Janezova učenca pri Jezusu /Mt 11, 2-10/ 3. adventna nedelja: Janez Krstnik pričuje o Kristusu /Jan 1, 19-28/ 4. adventna nedelja: Janez oznanja pokoro / Lk 3, 1-6/ Nedelja v božični osmini: Simeon in Ana oznanjata Kristusa /Lk 2, 33-40/ Prvi krajec: 3. decembra Polna luna: 10. decembra TUDI ZATE JE PRIŠEL ODREŠENIK NA SVET, TUDI TEBI SO PELI ANGELCI SVETONOČNI SPEV:...MIR LJUDEM, KI SO DOBRE VOLJE!... POKLEKNI Z DOBRO VOLJO PRED JASLI IN SE ZAHVALI JEZUSU ZA MILOSTI PRETEKLEGA LETA. Z BOŽJIM BLAGOSLOVOM PRIČNI NOVO LETO - LETO MIRNE VESTI IN SRČNEGA VESELJA V BOGU! Zadnji krajec: 17. decembra Mlaj: 25. decembra Kvatre: 15., 17. in 18. dec. SLOVENSKI NARODNI PREGOVORI: Božič zeleni se za veliko noč zameni. -Sveti dan vetrovno, k let’ bo sadja polno. Če na sveti večer vina v sodih vro, prihodnja letina dobra bo. Če je rimska cesta čista in svetla, se kmet dobre letine nadeja. Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. • Sreda - Sv. Edmund in tov. muc. 2 . četrtek - Sv. Bibiana, dev. muč. 3 . Petek - Sv. Frančišek Ksaverij 4 . Sobota - Sv. Barbara, dev. muč. 5 . Nedelja -2. adventna - Sv. Krišpin, muc. 6 . Ponedeljek - Sv. Miklavž, Škof 7 . Torek - Sv. Ambrož, Škof, c. uč. 8 . Sreda - BREZMADEŽNO SPOČETJE D. M. 9 . Četrtek - Sv. Peter Fourier, Škof 10. Petek - Lavretanska Mati božja 11 . Sobota - Sv. Damaz, papež 12. Nedelja - 3. adventna - Sv. Aleksander, muč. 13. Ponedeljek - Sv. Lucija, dev. muč. 14. Torek - Sv. Spiridion, opat 15. Sreda - Sv. Kristina, dekla 16. Četrtek - Sv. Evzebij, Škof 17. Petek - Sv. Lazar, Škof ^ 18. Sobota - Sv. Gracijan, Škof 19. Nedelja - 4. adventna - Sv. Urban, papež 20. Ponedeljek - Sv. Evgenij in Makarij, muč. 21 . Torek - Sv. Tomaž, apostol 22. Sreda - Sv. Frančiška Cabrini, dev. 23. Četrtek - Sv. Viktorija, dev. muč. 24. Petek - B.vigilija - Sv. Adam in Eva ^ 25. Sobota - BOŽIČ - ROJSTVO GOSPODOVO 26. Nedelja - Sv. Štefan, prvi mučenec 27. Ponedeljek - Sv. Janez Evang., apostol 28. Torek - Nedolžni" otročiči 29. Sreda - Sv. Tomaž, škof, muč. 30. Četrtek - Sv. Evgenij, škof 31 . Petek - STARO LETO - Sv. Silvester,papež V peto desetletje P. BERNARD OEM OAJ NISEM MISLIL pristaviti svojega piskrčka na ognjišče letošnjega Koledarja. Pa je prišlo samo od sebe in sicer takole: Ko sem se pojavil sredi junija v Lemontu na duhovni in telesni oddih, se mi je predstavil urednik lista AVE MARIA in KOLEDARJA s temi besedami: “Tole berite in pomislite, s kakšnim ‘navdušenjem’ sedam k urejevanju lista in zdaj še Koledarja ! Kaj boste rekli na to?. . . ” Vzamem ponujani mi papir v roke in berem. Bilo je pismo znane dolgoletne naročnice in dopisovalke. Tole je stalo v vrsticah: Cenjeni p. urednik Ave Marije! - - - saj Vas ne bom nobenkral več nadlegovala z nobeno prošnjo in pisanjem. Le kje je naš dobri p. Bernard? On je bil res urednik lista Ave Maria. Boe ga ohrani mnogo let! On je upošteval nas stare štore, ali zdaj ste mladi urednik m si mislite: Le kaj nas bo ta stara škatlja nadlegovala... Iskren pozdrav! - - - Tako poskočno sem se smejal, da je urednik nejevoljno in skoraj obupano planil: “Le smejte se, saj si lahko mislim, kako vas je pismo požgečkalo okrog srca! Ampak jaz sem take volje, da bi vas najraje kar tu privezal; pa spet vi urejujte, ko vas ‘stari štori’ - pa jaz jih še nikoli nisem tako imenoval - ob raj ta j o !. . . ” Še je mislil nekaj reči, pa sem ga pograbil in porinil na stol, da je trdo sedel. Skušal sem ga potolažiti in sem mu povedal resnico iz svojega urejevanja lemontskih publikacij: “Dragi moj mladi urednik, ko bi le vedeli, koliko takih in podobnih pisem je prihajalo na uredništvo v tistih časih, ko je ‘dobri p. Bernard’ bil za urednika, ali pa p. Salezij, ali pa p. Aleksander! Veste, takrat smo mi veljali za ‘mlade’ in smo morali neprenehoma brati v pismih ali poslušati naravnost iz ust: ‘Ja, ja, lepa je bila Ave Maria in lep je bil Koledar takrat, ko je oboje urejeval še p. Kazimir! On je vedel, kako je treba pisati za nas stare. . . ’ Ali pa:‘Ja, takrat, ko je bil urednik p. Hugo. . . ’ Vidite, zdaj se nekaterim sline cedijo po mojem uredništvu, drugim po Salezijevem, tretjim po Aleksandrovem. Slišal sem že tudi trditev, da Ave Maria ni bila še nikoli tako lepa, kot pod uredništvom vašega prednika p. Martina, ki je bil od nas vsekakor najbolj ‘mlad’ urednik. Vidite, tako je življenje! Čez nekaj let bodo pa ljudje vzdihovali: ‘Ja, ja, le zakaj so odstavili dobrega p. Bazilija, ki je imel tako srečno roko pri urejevanju! ?’ Prav tako bo! Pa zdaj, ko to veste, mi menda že dovolite, da se brez skrbi pošteno nasmejem na ta račun ? ” Mladi pater se je res pokazal precej potolažen in se mi je celo pomagal smejati. Čez nekaj časa pa je rekel:“No, pa mi napišite kaj za letošnji Koledar! To bo boljša tolažba, kot nekoliko praznega prerokovanja ! ” Požrl sem slino in pomislil. Spomnil sem se v tem trenutku tistih Koledar 1954 29 svojih let, ko sem imel sam opraviti s takimi rečmi. Mnogo je bilo, ki ni bilo samo za smeh. Najmanj za smeh pa je bilo, če sem koga na mile viže prosil za prispevek, pa ni hotel slišati. Ali naj se zdaj tudi sam izkažem pred sedanjim urednikom? . . . Kaj pa naj napišem ?. . . Bolj iz zadrege kot iz potrebe sem se obrnil k omari, kjer ima pater urednik razpostavljene Koledarje, kar jih je doslej izšlo. Začel sem listati po njih. Nenadoma mi pade v oči letnica na zadnjem Koledarju, ki pravi: ŠTIRIDESETI LETNIK. Torej bo zdaj na vrsti že ena-inštirideseti! Saj to je pa že neke vrste jubilej ! Morda bi bilo na mestu, 5e bi kar o Koledarju samem nekaj napisal ?. . . Vprašal sem se: Pred petnajstimi leti je Koledar Ave Maria praznoval svoj srebrni jubilej - ali smo takrat kaj pisali o tem? Spomin mi ni ničesar povedal, vse je prekril prah časa. Zato sem poiskal Koledar izleta 1938. Ali bo kaj ? Resnično: Na naslovni strani spodaj stoje lepo ovenčane številke: 1913 - 25 - 1938. Znotraj na prvi strani pa sem bral: Urednikov predgovor, ki začenja z besedami: Naš jubilejni Ave Maria Koledar je v Vaših rokah. . . Kdo neki je bil takrat urednik? Obrnem še en list in tam najdem Črno na belem: Uredil p. Bernard Ambrožič OEM. Šmenta! No, vidite, pa sem spet tam! Ko človek sam sebe najde, se mu -vsaj zaradi lepšega - ‘sitno zdi*. . . V petnajstih letih pa seveda marsikaj pozabiš. Kdo pa je kaj napisal takrat o Koledarju-jubilantu ? Odgovor mi je dala deseta stran, kjer stoji dosti masten napis: “Ave Maria Koledar - srebrni jubilant”. Pod tem naslovom pa: P. Hugo Bren OEM. Takoj sem se lotil branja in z zanimanjem požrl vseh enajst strani. Po petnajstih letih mi je bila sleherna vrsta nova. Nato sem se vrnil k “Urednikovem predgovoru” in zadnji odstavek me je skoraj ganil: "H koncu si ne morem kaj, da ne bi prav posebno priporočil v molitev bolnega p. Hugona. Z veliko vnemo je že spomladi sestavljal poročilo o našem koledarskem jubileju, mesec avgust mu je iztrgal iz rok pisateljsko pero. Prosimo Boga, da ne za vselej. . . Prav danes se p. Hugo poslavlja od Lemonta in pravi, da ga ne bo več nazaj. . . Trdno upamo, da se moti. - Lemont, 19. avgusta 1937. ” Da, takrat je šel p. Hugo v domovino - umirat. Tako je trdil sam. Našo prošnjo, da bi mu pisateljsko pero ne bilo za vedno iztrgano iz rok, pa je Bog obilno uslišal. V Lemont se vsaj doslej res ni vrnil, je pa zato prišel v Rim in tam so ga posajali kar zapored na razna častna uie s ta: od univerzitetnega profesorja do dekana fakultete in končno na stolček generalnega definitorja. No, kar lepo se mu je izplačalo, da je šel takrat iz Lemonta “umirat in umret” v stari kraj. . . Pa saj imam namero pisati o Koledarju, ne o p. Hugonu! Kolikor se da povedati o Koledarju in njegovih prvih 25 let, je kar Čedno povedal p. Hugo v onem 25. letniku in ni, da bi tu ponavljal. Nekaj pa se da reči iz zadnjih petnajstih let in zraven nekoliko pomodrovati o tem, kako je takrat p. Hugo gledal na Koledarjevo bodočnost. Iz njegovega pisanja se namreč vidi, da je le s težavo zadrževal žilico prerokovanja. Pa v kolikor je ni zadrževal, se je prav veselo - zmotil. . . V svojem članku je namreč vso reč obrnil tako, da Koledar sam o sebi pripoveduje, kakor mu pač pisatelj polaga besede na jezik. In tako beremo proti koncu “Koledarjevega govora”: “Če k sklepu pogledam še malo naprej proti svojemu zlatemu jubi -leju, vidim vmes zijati svoj lastni grob. Rad bi se mu izognil. A imam bolj malo upanja. Še pogosteje kot doslej se bo odslej ponavljalo: Ne hodi več ! Oče in mati sta umrla, mi pa takih reči ne beremo!. . To je bilo torej nekako prerokovanje, da naš Koledar ne bo doživel zlatega jubileja. Danes, ko že korajžno stopa v peto desetletje in do zlatega jubileja ni več daleč - kako se nam zdi? Da najdem pravilen odgovor, sem stopil k p. Cirilu, ki je uredil lanski letnik. “Koliko Koledarjev ste tiskali za leto 1953 ?" “Točno 6. 000, pa so nam skoraj pošli, ” mi je odgovoril. “Pa prejšnja leta, recimo od 1949 dalje, ko je bilo uredništvo Ko -ledarja v vaših rokah?" sem vpraševal dalje. “Ne morem za vsako leto posebej povedati. To pa vem, da je vsako leto naklada nekoliko narastla. Imam pa nekje vse zapisano in če hočete, najdem natančne številke. ” “Ni potrebno, saj mi ne gre za natančne številke, le približno bi rad vedel. Hvala!" In sem se poslovil. Napotil sem se k p. Kazimirju, ustanovitelju in prvemu uredniku Koledarja. Mož se zdaj večinoma sobe drži, a obisk rad sprejme. “Ali mi veste povedati iz svojega spomina, kako visoka je bila naklada Ave Maria Koledarja pred letom 1925?" sem ga pobaral. “Če me spomin ne moti, zlepa ni bila nad 5. 000. Kvečjemu eno leto morda 500 več, največkrat pa manj, ” mi je odgovoril. “Pa se spominjate, kaj smo govorili tisto leto, ko sem jaz prišel sem? Vsak je resignirano skomigal z rameni in napovedoval Koledarju in mesečniku še samo kakih petnajst let. Danes, po tolikih letih, pa tiskajo 6. 000 izvodov Koledarja in ga hitro zmanjka. . . " Nasmehnil se je in dejal: “Človek obrača, Bog pa obrne!" “In v jubilejnem spisu leta 1938 je p. Hugo napovedal Koledarju, da ne bo dočakal zlatega jubileja. . . " sem nadaljeval pogovor. “Da se še mi ne zmotimo, nikar nič ne prerokujmo! Ampak po mojem vse kaže, da ga bo dočakal in še kaj povrhu. " Na to tudi mi ne moremo reči drugega kot: Amen! In kar velja Koledarju, velja toliko bolj o mesečniku Ave Maria, ki mu manjka do zlatega jubileja samo še pičlih pet let! - - - še tele zanimivosti sem ugotovil pri Koledarju od srebrnega jubileja sem: 1. Prenehal je s priobčevanjem člankov v angleščini. Nekako v letih 1930-40 so angleški članki veljali za nujno potrebni, če hočemo publikacijo ohraniti. Tako ima na primer letnik 1932 označena kar dva urednika: p. Aleksandra za slovenski del, p. Edvarda za angleški. Sčasoma se je izkazalo, da nujno to ni. Zdaj sta Koledar in list spet zgolj slovenska. Nihče več ne misli na angleški dodatek, saj še tako bralci prosijo za več strani, Češ “da bi radi več brali". 2. Dolga leta je Koledar pridno nabiral in objavljal oglase, da so mu pomagali vzdrževanje. Kakih osem let ni v njem nobenih oglasov Koledar 1954 31 več: ves prostor je napolnjen s članki. 3. Od leta 1949 dalje se Koledar in mesečnik tiskata v lastni tiskarni na ameriških Brezjah. Tiskarna ima stroje, ki izključujejo stavce v navadnem pomenu besede. Namesto njih opravi veliko dela— fotografija. Res pa je seveda, da ima zdaj urednik toliko več dela, ker m°ra vse sam natipkati in tako nadomestiti stavca. (Zato naj bo na tem mestu sedanji urednik in z njim vsi bodoči priporočeni naročnikom, zla-sti pa naročnicam, v veliko prizanašanje !. . . ) Pripomba k točki 3: Letnik 1949 je bil prvi tiskan doma in po no -vem načinu. Ima primeroma jako klavrno podobo in tudi nenavadno dro-bfn je. Pozna se mu, da je žrtev “eksperimentiranja”. Takrat je marsikdo morda majal z glavo, čes kaj pa bo iz tega, če bo šlo tako. . . Isto °b pogledu na list. Toda poskus se je obnesel in vsako leto je bilo bolj -Še. Dandanes je težko ločiti črke, ki pridejo izpod “linotajpa”, od onih iz urednikovega pisalnega stroja, ki ga uporablja za moderni tisk. Kar tiče vsebine, ki jo je Koledar prinašal od srebrnega jubileja sem (da ne rečem od vsega začetka ), smemo reči,da se ni dosti spreminjala. P. Hugo je v jubilejni izdaji iz ust Koledarja samega stvar označil takole: ”... Poleg teh dveh naj višjih namenov; očuvati rojakom vero in narodnost dokler le mogoče, sem pa zasledoval še več postranskih namenov, ki so pa bili vsi le sredstvo za dosego označenih naj -višjih dveh. ” Tega se je Koledar vsa leta dosledno držal in se še. Celo tista leta tti preveč skočil s t:ra, ko mu je tedanji urednik p. Aleksander nadel n°vo ime "Slovenski koledar” in šele v podnaslovu “Ave Maria”. Nehote se vprašaš, kako je do tega prišlo. Verjetno takole: Bilo je med drugo svetovno vojno in Amerika je bila zaprta vsem listom in knjigam izza morja. Urednik si je mislil, naj bi naš Koledar nadomestil to vrzel na ta način, da bi ne kazal že na prvi pogled zgolj nabožne barve. Misel sama na sebi morda ni bila tako napačna. Vendar se je izkazalo, da ne odgovarja in tako je Koledar dobil po vojni svoj prvotni naslov. Ta mu Je dvignil veljavo, obenem pa pomnožil naklado. Sotrudniki so ostali z nekaj novimi močmi v zadnjem času približno tsti. Če smo se nekateri manj in manj oglašali, so se pa vrnili prejšnji, med najodličnejšimi vsekakor ustanovitelj sam, p. Kazimir. Ta se je leta 1941 vrnil v Ameriko in vse do danes sodeluje v obilni meri. Veliko lepih spisov je zadnja leta napisal p. Odilo, večkrat se oglasi iz Rima P- Hugo, iz Nebraske zlepa ne pozabi Koledarja Mons. Zaplotnik. Ti in Še drugi stari stebri skrbe, da je Koledar vedno sam sebi zvest. Seveda pa pritiskajo na enake strune še mnogi drugi sotrudniki, ki pa jih ne kaže posamič omenjati, da se članek ne zavleče. V že večkrat omenjenem jubilejnem spisu po narekovanju p. Hu -g°na piše Koledar sam o sebi:“Molče sem prešel svoje sotrudnike in urednike, ki so me leto za letom tako nesebično in požrtvovalno opremljali za pohod med rojake. Vsa njihova plača je bila: Boglonaj!” No, zadnje se res samo ob sebi razume. Brez požrtvovalnosti šoti rudnikov bi Koledar že zdavnaj prenehal. Malo prej sem jih nekaj o-menil, v teku pisanja pa menda že tudi vse urednike, celo sedanjega. Ce pa hočem iti v zadevi urednikov do kraja, jih najdem - z najnovejšim vred - sedem. Verjetno bi jih list Ave Maria prav toliko naštel. Večinoma uredništvo ni bilo ločeno, razen zadnjih pet let ko je Koledar u- rej e val p. Ciril, mesečnik pa p. Martin. Prejšnji uredniki smo bili prav ponosni na ta dva, ker sta oba po rojstvu Amerikanca in nobeden od njiju ni videl “starega kraja". Kljub temu sta oba tako zmožna slovenščine, da sta z urejevanjem lista in Koledarja kar dobro vozila. A tudi ta dva je čas odpihal na druga polja, kakor vse prejšnje urednike, in zdaj je v uredniški vrsti spet “starokrajec”, pa še precej “frišen”. Da je ustanovil naš Koledar Ave Maria ter ga dolga leta tudi sam urejeval p. Kazimir, ni treba navajati kot del zgodovine, ki ga je treba šele osvežiti. Ni pa mogoče brez velikega povpraševanja strogo dognati, v čigavih rokah so bili posamezni letniki pozneje. Urednik navadno ni bil podpisan. Verjetno je uredil vsaj kaka dva letnika po odhodu p. Kazimirja p. Hugo. Nato je prišel p. Aleksander. Število njegovih letnikov povsem videzu ne zaostaja za številom letnikov p. ustanovitelja. Zdi se mi, da sta se v tistih letih nekoliko menjavala s p. Salezijem, gotovo pa je Salezijev Koledar za leto 1930. Če sem se tudi sam s kakim letnikom pregrešil pred letom 1938 in 1939, ne morem reči. Da pa sta ta dva letnika “moja", se da dokazati iz zelo preprostega dejstva: podpisan sem kot urednik. Vendar naj poudarim, da nisem jaz uvedel “nečirm-nosti”, da se urednik podpisuje - že malo prej se je podpisal p. Aleksander. Nazadnje pa le ni treba vsega pripisovati nečimrnosti, saj si človek s podpisom nakoplje tudi - odgovornost. . . P. Aleksander se na primer ni podpisoval le kot urednik Koledarja, amoak tudi pod svoje pesmi, od katerih ima ena naslov: Aprila rojen. . . Kakšna odgovornost! - Pa kakor da bi jaz ne bil. . . H koncu še nekaj: Vseh sedem urednikov Koledarja še živi. V štiridesetih letih se nobeden ni poslovil od tega sveta. Ko sem to okolnost omenil p. Cirilu Širclju, se je ta široko zasmejal in dejal: “Blagor p. Ba-ziliju, ki zdaj prevzema! Brez dvoma mu je zagotovljeno dolgo življenje. - Če boste tudi o tem kaj napisali, pa povejte, da jaz že zdaj vabim vse Koledarjeve urednike za njegov zlati jubilej - na veseli piknik v Shircelville pri Sheboyganu. " Fiat, fiat! Nihče se še ni izgubil na ravni cesti. - Abraham Lincoln Na svetu sta le dve vrsti ljudi: taki, ki pravijo Bogu:“Tvoja volja se zgodi!1' in drugi, katerim Bog pravi:“Naj bo, če hočeš! Pojdi svojo pot!" - C.S. Lewis Edino stvar, potrebna za zmagoslavje zla, je to, da dobri ljudje drle svoje roke kriiem. - Edmund Burke Priti skupaj - je začetek, držati skupaj - je napredek, delati skupaj - je uspeh! - Henry Ford Škofu ob sedemdesetletnici Pozdravljen, naš pastir in knez slovenski, pozdravljen daleč, daleč od Ljubljane, pozdravljen od rojakov, ki v tujini še sanjajo o svoji domovini in Se živijo v veri svojih dedov! Bil si prerok naši zemlji, ki nekdaj je bila pesem, lastavičje gnezdo tiho, polno sreče in življenja. Zemlja sveta, dih Dobrote, delo večnega Kiparja, ki je sklesal snežne gore, ki zrahljal nam je gorice, blagoslovil je vasice - da življenje so rodile. Blagoslov nekdaj je nosil kmet na čelo razo rano, ko z dlanjo Boga je prosil, ko je z volom vlačil brano, ko škropil je vinograde, ko je stiskal sladko vino, ko je hodil kočar sključen, sključen,a z nasmehom, v dnino. Ko je ljubil dom svoj svetli, okna vedno nasmejana, ko je rezal kruh in križal deci ličeca zaspana... Mati je bila ljubezen, nikdar ne izpeta pesem, vredna, da bi dal v oltar jo - dal v oltar jo svečenico. Sin kot hrast je stal z očetom; dekle je bilo veselo - kakor mati: samo delo. To bila je zemlja naša, zemlja naša - košček raja. Brez bogastva, brez zakladov, ki uničijo jih Črvi. A bila je sreča v srcu in bogastvo - Bog na križu v kotu tam nad težko mizo. Pa prišli preroki tuji, s tujih cest, so v vas slovensko, tuji naši verni duši, tuji našemu življenju... Govorili so, da oni, oni - večna so Resnica. Res je seme obrodilo, se razrastlo v osat je. Vrgla se je zver pijana, plen iskala in morila - pokončala lastne brate - ker bili so veri zvesti, ker spoznali so, da v pesti dvignjeni je - Laž in Zmeda. Takrat vstal si, Jeremija - Jeremija, knez slovenski! Vstal si, nisi bal se zase, ni bilo Te strah obsodbe. V zmedi strašni - prav peklenski -padle so besede jasne, padle so besede glasne: "Dragi moji, vpiti moram, ker ljubezen v to me sili... Daj, razsvetli zaslepljence, da spoznajo Čas usodni, daj, da vrnejo se k Bogu, k Tebi, Večni, po Mariji!” Mnogi pač so poslušali, mnogi trdi so ostali... Ti pa, kakor Jeremija, molil si in v srcu plakal. -Čas beži, bežijo leta, a nad narodom osveta je krvavi sad rodila. O, veruj, veruj, Vladika: Sveta zemlja naših dedov - v črne misli zakopana -zopet bo kot njiva v vesni sveža, znova razrahljana... Božje sonce bo sijalo in ljubezen bo med nami, križ objel slovenski človek spet bo s trudnimi rokami. Ti pa, knez, ki v tujem svetu, prosiš za svoj narod dragi, vrnil boš se tja na prestol v Nikolajev stolni dvorec -kakor zmagovalec Juda. In zvonovi lin šenklavšldh bodo Ti v pozdrav zapeli, beli robci zadrhteli bodo kot bandera v jutru. Takrat bela bo Ljubljana narodu spet plamenica, in Marija, Mati z Brezij, vsemu rodu bo Kraljica! M. Jakopič Gornja pesem je iz proslave sedemdesetletnice ljubljanskega Skoja dr. Gregorija Ro&mana, ki so jo priredili clevelandski Slovenci dne 8. marca 53. Slika predstavlja prevzv. g. Skoja, ko mu dve ljubki slovenski deklici izročata čestitke in Šopek. I "Zdaj je čas...” # JM ako je papež Pij XII. zaklical 10. februarja 1952: "Zdaj je čas, zares i3 cas, da storimo odločilne k!• °ke * Ves svet je treba temeljito preoblikovati: podivjani svet spremeniti naj-Prei v človeško plemenitega, tega pa Potem v božjega, ki bo urejen po zveli-oavnih božjih načrtih. Začnite, začnite Mogočno dramiti mišljenje in dejavnost I ud i". To je povelje, ki ga je dal Kristusov namestnik vsem katoličanom, uhovnikom, ljudstvom in oblastnikom . a/ kaj smo naredili? Ali smo poglavarja Cerkve sploh slišali? Drugo leto že mi-neva# odkar je prišlo povelje iz Rima,prav zodnji čas je, da se vzbudimo. V začetku krščanstva je sveti Pavel | podobne besede kristjanom, ki so tedaj živeli v središču rimskega cesarstva, v Rimu: "Ura je že, da od spanja v$t a n e m o "(Rim 13,11). Vsako leto oa prvo adventno nedeljo slišimo v cerkvi °rati te besede - ali so nam kdaj že segle o živega, da bi zares vstali od vsakdanje navajenosti k zavestnemu vršenju tega,kar nas ie Gospod Jezus učil? Za časa svetega Pavla so stali apostoli Pred ogromno in silno težko nalogo .Gospod l'h je poslal v širni poganski svet, ki je bil P° Pavlovem opisovanju do skrajnosti po-l^rjen: "Zamenili so veličastvo nemili jivega Boga s podobo, slično minljivemu človeku in pticam in živalim.. .molili so rajŠi stvari ko Stvarnika.. .prepustili so se ^fkovrstni nečistosti, bili polni vsakšne krivičnosti, hudobnosti lakomnosti, zlo-nosti, zavisti, prepira in zvijače.. .star-nepokorni, brez zvestobe, brez Iju— ezni, brez usmiljenja"(Rim 1,23,31).In ta svet naj bi spreobrnili tako, da bi ljudje Prenehali streči svojim strastem in začeli živeti v krščanskih krepostih: v ljubezni, ^miljenju, zvestobi, čistosti, v kratkosti ,n Ponižnosti, v pravičnosti in dobroti. Pri tem težkem in odgovornem delu so morali apostolom pomagati vsi, ki so se spreobrnili. In te je sv.Pavel klical:" Ura je že . ."Poslušali so ga in ubogali. Danes živimo v svetu, ki je v mnogo-čem podoben staremu poganskemu.Papež nas poziva,naj vsi pomagamo rešiti sedanji svet, ljudi, ki so v zmotah, ki so pozabili na Boga in na dolžnosti, ki jih imamo vsi do Njega. Danes je doba, o kateri je sveti Janez pisal: "Zdaj je vstalo veliko antikristov, iz tega spoznamo , da je poslednja u ra " (I Jan 2,18). Brezboštvo, posebno v rdeči obleki komunizma, je danes tisti antikrist; po Janezovo jih je na milijone. To so vsi organizirani brezbožniki, in ti so za krščansko vero večja nevarnost, kot karkoli drugega v zgodovini. Od Pija devetega do Pija dvanajstega papeži že nad sto let svarijo katoličane in ves svet pred nevarnostjo brezbožnega komunizma, pa še nismo dovolj prisluhnili, še vedno mnogi katoličani mislijo, da se jih to ne tiče. Ko bi se vsaj učili pri brezbožnikih, kako navdušeno in vztrajno naj delamo in, če treba, sebe in vse žrtvujemo za obnovo krščanskega življenja. Maryknoll-ski misijonar Robert Greene opisuje v knjigi: Calvar/ in China, kako se komunisti na Kitajskem žrtvujejo za brezbožno stvar komunizma. Nobena daljava jih ne zadrži, če je treba it? "oznanjat" brezbožni nauk ali delati zanj propagando. Vsako težavo sprejmejo,vsako oviro in nevšečnost prenesejo, vse osebne žrtve so jim le del programa,kateremu so se na življenje in smrt zapisali, da ga izvršijo. Nikdar se ne zadovoljijo samo držati in ohranjati, kar so že dosegli. Zagrizena gorečnost satanova jih žene, da bi čim več ljudi pridobil in pogubne ideje brezboštva čim bolj razširil . Vojaki in dijaki se v prostem času pomešajo med ljudi,obiskujejo družine po domovih in govorijo, govorijo neutrudljivo o blagodatih komunizma ter slikajo sijajno bodočnost, ki bo za vsakega človeka na zemlji. Ko je nekoč misijonar enega vprašal, koliko mu plačajo za to nadurno delo, je razkačen odgovoril:"Kaj si rekel? Za nas je brez pomena, kaj dobimo; mi delamo, da naša stvar zmaga v tej deželi11. A mi?Ali se ne ponavlja zopet dogodek velikega četrtka? Apostoli so dremali, med tem ko je Jezus krvavi pot potil na vrtu Oljske gore, Juda izdajalec pa je budno dolgo v noč pripravljal svoje izdajstvo. Kako bi morali mi biti navdušeni, goreči, polni apostolskega duha, neutrudljivi v pridobivanju duš za Kristusal Brezbožniki z občudovanja vredno vnemo pridobivajo ljudi za svoje zmotne in pogubne nauke, ki ne prinašajo sreče in zboljšanja v tem življenju, v večnost pa pahnejo duše v pogubljenje. Kristusov nauk in Njegova milost pa prinašata srcem mir in vodita v blaženo življenje. A mi, Kristusovi apostoli, smo tako malomarni, tako malo gorečnosti imamo. Mi se celo izgovarjamo: Kristus je ustanovil nepremagljivo Cerkev, gotovo bo zmagal tudi nad današnjim brezboštvom . In Marija je v Fatimi napovedala, da bo končno zmagale njeno brezmadežno Srce. Kaj bi se torej zaskrbljeno spuščali v boj, katerega bo Marija izvojevala? V zadnji svetovni vojni ste se v Ameriki tolažili: Saj bo v Evropi zmagal spdsobni Eisenhow-er, na Pacifiku pa bo MacArthur pognal Japonce nazaj na njihove otoke'.-Saj sta res zmagala, toda vsa njuna hrabrost in sposobnost bi tega ne bila zmogla, če ne bi imela zadosti izvežbanih in pogumnih vojakov. Tako tudi v duhovni vojski zoper brezboštvo Marija ne bo mogla zmagati z zaspanimi bojevniki, morala bo najti med nami zadostno število polnokrvnih in zvestih kristjanov. Sveti oče Pij XII. je na Veliko noč 1953 velikanski množici vernikov na Svetega Petra trgu razumljivo povedal, kje na naši sttani nevarnost tiči: "Utrujenost dobrih je nevarnost današnjih dni." Telesno utrujen človek se le težko in redko reši iz nevarnosti, če na primer pade v globoko vodo, ali bi moral preplezati strmo in visoko goro.Tudi duhovno se more človek utruditi, da je manj sposoben odvračati napade skušnjav in zapeljevanja, ako ne uporablja moči, ki mu jo daje živa vera in ljubezen do Boga. Papež opazuje, kako danes, ko je vztrajna in neprestana borba za rešitev duŠ nujno potrebna, preti bolezen utrujenosti ohrometi vrste katoličanov, da bodo "antikristi" imeli lahko delo. Tega se brezbožni komunisti dobro zavedajo in vztrajno uporabljajo taktiko utrujevanja povsod. To ste lahko videli naKoreji,kjer so zavlačevali razgovore o premirju,da bi utrudili Združene države in njih državljane, da bi se naveličali borbe in komunistom mirno pustili "pridobivati11 eno državo za drugo. Isto je glede združitve Nemčije in pogodbe z Avstrijo, da samo nekatere splošno znane primere navedem. Papež Pij XI.je zapisal v okrožnici o nevarnosti brezbožnega komunizma: "Tudi v katoliških deželah je še vse preveč takih, ki so katoličani samo po imenu". Takih Bog ne more porabljati za svoje zmage. Zato pa morajo biti dobri katoličani bolj vneti in goreči apostoli. Če pa se še dobri vdajajo utrujenosti, potem ni mnogo upanja na skorajšno zmago. Seveda bi Bog mogel zmagati tudi brez nas. Ob koncu sveta pri vesoljni sodbi bo tako zmagal, zdaj pa navadno čaka na našo pripravljenost. Zgodovina Cerkvenem pripoveduje o zamujenih priložnostih, ko kristjani niso razumeli časa in niso pravočasno sodelovali z božjo milostjo in močjo in so s tem zavlekli božjo zmago za stoletja. Zakaj Bog ni takoj zadržal islama (Mohamedove vere), da ne bi zatrl krščanstva v mnogih deželah Afrike,Azije in Evrope? Morda je vzrok v tem, da kristjani niso bili pripravljeni božjo borbo zoper nasilje zmot podpreti s svojim sodelovanjem. V sedanji dobi se noben katoličan ne sme zadovoljiti, da le sebi ohrani vero in le v svoji duši goji nadnaravno življenje milosti, za apostolske dolžnosti pa bi se ne menil in bi ničesar ne poskušal storili, da bi še druge pridobil za pravo krščansko življenje in še med druge širil božje kraljestvo. Danes ni čas za takšno "sebično" krščanstvo/ danes mora biti vsak apostol, da bo Kristusovih apostolov več kakor satanovih in da bodo bolj vneti, vztrajni in Požrtvovalni kot so brezbožniki. "Otresimo se torej vsake le-oivosti, obnovimo in utrdimo krščanske kreposti v svojem vsakdanjem življenju", nas papež opominja. Naše krščansko življenje ne sme “iti samo nekaj zunanjih dejanj, da hodimo k božji službi, držimo v glavnem post, sprejemamo zakramente vsaj nekajkrat na leto - vse to je prav in naša dolžnost. Pa vsa ta zunanja dejanja morajo izhajati iz kleno k ršča n s k e g a mišljenja v naši duši. Moramo krščansko misliti in čutiti, Po Jezusovem nauku presojati sebe in dogajanja v svetu okrog nas, da drugoverci, med katerimi živimo, in mlačni katoličani, ki nosijo samo ime brez vsebine, v nas kmalu spoznajo pravega katoličana, ki ne z|vi krščansko samo iz navade, ampak iz globokega notranjega prepričanja. Tak katoličan je luč, ki sveti z zgledom v temno okolje. Luč sveti, ali jo tema rada sprejme ali ne. In če je res, kar ameriški Pisatelj Arthur Gordon pravi, da na vsem svetu ni dovolj teme, da bi pogasila luč male svečke, potem tudi ni tako brezverskega in nekrščanskega okolja, ki bi moglo ugasiti luč zgleda, ki sveti iz trd- nega krščanskega prepričanja. Pisatelj še dostavlja, da nihče ni tako ubog, da ne bi imel nekaj malih svečk. Če jih prižge, tema zgine. To se pravi, nihče ni tako nesposoben ali tako neopažen v svetu, da ne bi pregnal vsaj nekaj teme, če nosi v sebi globoko krščansko prepričanje in po njem živi ter tako s svojim zgledom sveti. Poleg zgleda pa recimo ob priložnosti tudi besedo, govorimo o krščanskih načelih, o Kristusu in Njegovi Cerkvi. Ne bodimo nemi in gluhi, kadar se nam ponuja priložnost, da v lačno dušo vsejemo seme božje resnice, ki bo vzklilo in obrodilo sad za večnost. - In še nekaj storimoI Z molitvijo podpirajmo apostolsko delo duhovnikov in vseh kristjanov, tudi svoje lastne apostolske poskuse izročajmo Svetemu Duhu, od katerega prihaja v duše razsvetljenje in ogenj božje ljubezni. K temu pridenimo še v sa k da n j e žrtve, telesno in duševno trpljenje, k? nas zadene. Ne smemo pozabljati, da nas je Jezus s trpljenjem in križem odrešil, tako tudi mi sebi in drugim ne bomo pridobili odrešenja brez trpljenja in križa. Čas je, da postanemo vsi apostoli Kristusovi. Nikdo naj tega časa ne zamudi; ne vemo, kako dolgo nam bo še na razpolago. Poslušajmo Kristusovega namestnika in storimo odločilne korake! Če smo mi pripravljeni, nam bo v Marijinem letu 1954 morda božja zmaga bliže kot kdaj koli prej. OB JUBILEJU DNE 8*. DECEMBRA 1854 je papež Pij IX. s konstitucijo “Ineffa-bilis Deus ” proglasil Marijino brezmadežno spočetje za razodeto versko resnico. Pij XII. pa je leto stoletnega jubileja tega važnega in veselega dogodka oklical za posebno Marijino leto. Vsak človek je rojen z izvirnim grehom na duši in zakrament svetega krsta je redna pot, po kateri smo očiščeni tega greha. Bog je določil tako, dasi bi lahko storil drugače. Cerkveni očetje na primer uče, da je bil sveti Janez Krstnik sicer spočet v izvirnem grehu, a očiščen že v materinem telesu. To se je zgodilo, v trenutku, ko sta se pozdravili Marija in njegova mati, njena sorodnica Elizabeta. Tako je bil Janez rojen brez izvirnega greha. Božji Odrešenik je postal človek po Mariji, ki je bila ena izmed nas, človeških otrok. Marija je bila torej izbrana za Mater Njemu, ki ima polnost božanstva in svetosti. Kjer je greh, tam ni svetosti, ali bolje: kjer je svetost, tam ne more biti greha. Zato v Mariji, Materi Sina božjega, ni moglo biti nič takega, kar svetost slabi ali uničuje. Tako je bila Mati božja nujno prosta slehernega greha, tako izvirnega kot osebnega, saj so osebni grehi le posledica prvega, podedovanega po Adamu in Evi. Cerkev upravičeno govori o Mariji:“Gospod me je imel v lasti od začetka. .. ” Res je, da je tudi Marija potrebovala odrešenje. A papež Pij IX. pravi:“Kot Odrešenikova Mati je bila odrešena na popolnejši način kakor JOANNESDUNSSCOTUS OFM, eden najglobljih mislecev srednjega veka in najvplivnejša luč frančiškanske šole, “Doctor Marianus” v bogoslovju in “Doctor Subtilis” v modroslovju, prvak v nauku o brezmadežnem spočetju Device Marije, utemeljitelj nauka o Kristusu Kralju in učitelj nauka o prvenstvu volje in ljubeznimi. ” Odrešena je bila tako, da na njeno dušo ni niti za trenutek padla senca izvirnega greha. Marija je bila izvzeta, spočeta brez madeža. Bog je vsemogočen in v svojem delovanju ni vezan na čas, tudi ne takrat, ko deli odrešilne milosti. Zato je lahko podelil Mariji polnost milosti odrešenja še predno je bilo odrešenje v zgodovini človeštva dopolnjeno. Največji zagovornik Marijinega brezmadežnega spočetja je bil frančiškanski teolog in filozof Duns Sco-tus (1265/6 - 1308). S svojim jasnim razumom je zavrnil vse ugovore drugih bogoslovnih šol in položil pravemu nauku trdne temelje. Nje- gova zasluga je bila, da so kmalu domala vse univerze in redovne šole sprejele to resnico, katero je ljudstvo verovalo že od vsega po-četka krščanstva. Na frančiškanskem generalnem kapitlju v Pizi je bil že leta 1263 sprejet praznik Marijinega brezmadežnega spočetja za ves frančiškanski red. Vztrajno del in goreče češčenje Brezmadežne je rodilo sadove; papež Sikst IV. je 28. febru- arja 1476 predpisal praznik Mari -jinega brezmadežnega spočetja za vso Cerkev. Dne 8. decembra letos pa bo ves katoliški svet z največjo slovesnostjo obhajal stoletnico, kar je bil ta nauk Cerkve po Kristusovem namestniku Piju IX. razglašen za versko resnico. S tem je vera vseh krščanskih stoletij dokončala Materi božji krono, katero je Marija zaslužila in smo je veseli vsi njeni otroci. P. Fortunat ofm Brezmadežna V zelenem srcu vrta - kip sladek in bel, kot snop mesečine brezmadeinost diha... Vrata v moje srce na stečaj so odprta, vanj sije Ona - vsa sveta in tiha, z bleskom miline k meni izteza roke. Ob uri zatona nihče prahu dne mileje, čis te je mi ne izmije - kot Ona... B. Budnik Misel na Stvarnika Za vsemi stvarmi in predmeti, očetovski Stvarnik moj - za vegastim plotom nad rjavim vaškim potom, za sivo slamnato streho pred ocvetličeno leho, za belo razpenjeno vejo, za gnezdecem, ptičkom, za žarkom, zelenim grmičkom -za vsemi dobrotno se sveti Tvoj stvamiški soj. Vse mi skrivnostno Šepeče v barviti tihoti o Tvoji lepoti kot viru radosti in sreče... B. Budnik DEŽELA NAŠE LJUBE GOSPE Priredil p. To leto bomo praznovali stoletnico, kar je bilo brezmadežno spočetje Marijino proglašeno za versko resnico. Gotovo bo ves katoliški svet to obletnico obhajal na posebno prazničen način. Važno vlogo pri tem bo igrala vsa Amerika in zlasti Združene države, ki so posebej posvečene Brezmadežni. Ako pogledamo zgodovino Združenih držav, bomo takoj videli, da je Marija imela vedno zelo važno vlogo v njih preteklosti in sedanjosti. Naj starejši Evropejci, ki so o-biskali našo deželo, šobili Norvežani. Okrog leta 1354, torej že pred Krištofom Kolumbom, je kralj Mag-nus poslal ekspedicijo za svojimi izseljenci, ki so odšli v daljne nove dežele. Pod vodstvom Pavla Knutso-na je ekspedicija objadrala New Foundland in Labrador ter prišla v Hudson Bay. Od tam naprej so šli po Nelson River do Vinipeškega jezera in prišli po Red River v kras ne pokrajine današnje Minnesote, polne gozdov in jezer. Medtem ko je polovica ekspedicije bila na lovu, so o-stale domačni napadli, jih pobili in popolnoma uničili njih tabor. Paul Knutson se je odločil odpotovati nazaj. Toda predno so odšli, so se priporočali v varstvo blaženi devici Mariji in svojo prošnjo vrezali v kamen. V letu 1898 je ta kamen neki kmet našel v koreninah starega drevesa. Ker se zgodovinski podatki o Knutsonovi ekspediciji še danes nahajajo na Norveškem, večina zgodovinarjev kamnu prizna zgodovinsko pristnost. Toda šele Krištof Kolumb je v letu ] 492 obrnil pozornost ‘vse Evrope na novo celino. Devica Marija je igrala važno vlogo v njegovem živ- DANILO OFM ljenju. Vsaj ena izmed njegovih ladij na vseh potovanjih je nosila ime Marijino. Moštvo na ladjah je vsak večer pelo pesem na čast blaženi Devici Mariji. Mnogim krajem, ki jih je odkril, je dal ime po kakem nazivu Marijinem. Njegovo truplo pa počiva danes v kapelici Marijinega brezmadežnega spočetja havanske stolnice. Znano je, da so s skoro vsako ekspedicijo, ki je odpotovala v novo deželo, potovali tudi misijonarji, ki so pridigali božjo besedo Indijancem in razširjali slavo Marijino. Glavno mesto Aztekov v M ek siki je zasedel Fernando Cortes v letu 1521. Komaj deset let pozneje se je decembra meseca naša Gospa prikazala 57 let staremu Indijancu Juanu Diegu. Šest let po svoji izpreobrnitvi je Juan Diego neke sobote po svoji navadi šel k maši, ko se mu je napoti prikazala Marija. Govorila je z njim v aztekskem narečju in mu naročila, naj gre k škofu ter pove njeno željo: na tem kraju hoče imeti svetišče. Pri četrtem prikazanju mu je dala v plašč šopek rož, ki so bile za mesec december nekaj izrednega. Toda ko jih je Juan hotel pokazati škofu, je dobil na plašču naslikano čudovito podobo nebeške Gospe, še danes je ohranjena ta slika v mogočnem svetišču Naše ljube Gospe Guadalupske, kakor so ji verniki dali ime in jo tudi izbrali za patrono vse Južne Amerike. Pobožnost k blaženi Mariji Gua-dalupski je postala zelo priljubljena med Indijanci obeh celin. Gotovo je bilo to občudovanja vredno delo božje milosti. Ko so cele dežele Evrope odpadale zaradi protestantizma, so misijona rji v Srednji in Južni Ameri- ki pridobivali tisoče v naročje naše svete Cerkve. . . Skoro istočasno, ko so Angleži zasedli trinajst kolonij, so se Francozi naselili v Kanadi. Njihovi misijonarji so bili znani po svoji pobož-nosti do Marije. Tako so ob odkritju reke Mississippi imenovali: Reka brezmadežnega spočetja. Žal se to ime ni ohranilo. Angleži, ki so se naselili v tri-najstih kolonijah,so pobožnost do Ma-rije skoraj dobesedno sovražili. Smatrali sojo za katoliško in kot tako so se je izogibali. Toda preganja-ni katoličani so sklenili, da si bodo ustanovili svojo lastno državo, kjer bo svoboda vere zajamčena vsem Prebivalcem. In res so ustanovili Maryland. Da bi angleška vlada to ime priznala, so izjavili, da se dr-^ava imenuje po kraljici Henrietti kiariji. Toda pravi namen kolonistov se pokaže po tem, da so tudi svojo prvo naselbino imenovali St. Mary’s. Maryland je bila prva država Združenih držav, ki je priznala popolno versko svobodo vsem prebivalcem. Father John Caroll iz Marylanda je postal prvi škof in pozneje nad-kof novoustanovljenih Združenih dr-^av. Kongres je tedaj sicer že jam-il svobodo vere, toda kljub temu je ilo še mnogo držav, ki so imele pro-ikatoliške zakone. V vsej deželi je kilo samo 3 2. 000 katoličanov in 36 duhovnikov. Bodočnost ni bila prev-eč rožnata. Toda ob smrti nadškofa Ca-r°lla v ietu 1815 že vidiš v katoliški Cerkvi Združenih držav mogočen na-Predek: v deželi je bilo že okrog ^00. 000 katoličanov s štirimi škofi m enim nadškofom. Ta razvoj mo-^mo brez dvoma pripisovati posebni Marijini pomoči. Nadškof Caroll Je bil namreč znan po svoji pobožno- do Brezmadežnega Spočetja. Marijino pomoč so novi naseljenci jasno čutili leta 1815 v bitki za New Orleans. Čeprav je bil mir že sklenjen, je ta bitka bila vendar ve- Kolumbova "Santa Maria" se bliža Ameriki like važnosti za mlade zvezne države. New Orleans je namreč zapiral vhod v Mississippsko dolino in je bil edina trdnjava, ki je branila Louisiano, katero je republika pred nedavnim kupila od Francije. Kljub pogodbi bi Angleži Louisiano zasedli, ker seje pogodba sama na sebi nanašala samo na prenehanje sovražnosti. Bitka je bila zelo neenaka: Angleži so prihajali z veliko silo. Imeli so najmanj 20.000 dobro izvežbanih in oboroženih vojakov, dočim je New Orleans branil sicer zmožen general Jackson, toda na razpolago je imel samo kakih 6. 000 vojakov, ki niso bili ravno najboljše oboroženi in organizirani. Zato s e ne čudimo, da se je vse prebivalstvo obleganega mesta zateklo v cerkve in prosilo božje pomoči. Posebno so molile uršulinske sestre v samostanu; zatekle so se k “Naši Gospe hitre pomoči”. Obljubile so ji , da bodo imeli vsako leto 8. januarja posebno mašo njej na čast, ako se bo vse srečno končalo. Lahko si predstavljamo veselje prebivalcev, ko so po 25 minut trajajoči bitki izvedeli, da so Angleži popolnoma premagani. General Jackson je pozneje obiskal samostan in priznal, da je bila zmaga zmožna samo s posebno božjo in Marijino pomočjo. Obljubljeno mašov samosta-t nu Se opravljajo. Novembra 1895 je papež Leon XIII. dovolil, da je bil naworleanski kip “Naše Ljube Gospe hitre pomoči” slovesno kronan. V devetnajstem stoletju seje Marija tudi večkrat prikazala raznim Indijanskim katoličanom, še danes i-mamo zanesljive podatke o teh prikazovanjih. Ob teh prilikah je Marija večinoma povdarjala važnost pobožnosti do njenega brezmadežnega Srca. Prvikrat se je Marija tako prikazala v Rue De Bac v letu 1830. Pri Our Ladu of Victory seje prikazala v letu 1836 in v Blangy leta 1840. V letu 1841 seje Marija prikazala mlademu indijanskemu dečku in to prikazovanje je Father De Smet zelo natančno opisal. V letu 1846, ko se je zbral šesti provincialni koncil v Baltimoru, je katoliška Cerkev gotovo šla skozi eno najtežjih dob v zgodovini Združenih držav. Na tem koncilu je bil prisoten en nadškof in 22 škofov. Dežela je trpela nasilstvo takozvanih “domačinov”, tu rojenih otrok priseljencev, ki so se borili proti vsemu “tujemu”. (Pri tem so seveda pozabljali, da so Indijanci prav za prav edini pravi domačini v deželi. ) Katoliška Cerkev je bila zanje “tuja" Cerkev in po njihovem mnenju zanjo ni bilo prostora v Združenih državah. Tolpe so zažigale samostane, cerkve in sirotišnice. Požgali so mnogo katoliških domov, predvsem onih irskih naseljencev. Sredi vseh teh domačih borb so Združene države napovedale vojno Meksiki, ki je tedaj veljala za popolnoma katoliško državo. Katoličane so takoj krivično obsodili, da zapu- ščaj o armado in pomagajo sovražniku. Poleg tega so jih silili, da morajo biti navzoči pri nekatoliški službi božji in tam poslušati strupene napade na katoliško Cerkev. Tedaj ni zvezna armada imela niti enega katoliškega kaplana v službi. Ameriški škofje so videli, da brez božje pomoči katoliški Cerkvi zelo slabo kaže. Sklenili so, da bodo proglasili Brezmadežno za posebno patrono Združenih držav. Sklep je bil še toliko bolj važen, ker je bilo to sklenjeno še predno je papež proglasil Brezmadežno spočetje za versko resnico. Razmere so se kmalu - skoro bi rekel čudežno - izboljšale. “Know Nothings”, kakor so se “domačini” imenovali, ko so se začeli politično udejstvovati, so bili pri volitvah v letu 1856 popolnoma premagani. Njihova moč se je po tem porazu vidno zmanjšala. Tudi v armadi so se razmere zelo spremenile.Predsednik Polk je namreč nastavil dva katoliška kaplana in tako dal možnost katoliškim vojakom, da so se mogli udeleževati svojega bogoslužja. Katoliška Cerkev je od tedaj naraščala s presenetljivo naglico in je danes vsaj šestina prebivalcev katoličanov. Tako predstavljajo najmočnejšo versko enoto v Združenih državah. Father Lord navaja mnogo dokazov, ki brez dvoma pričajo, da so Združene države resnično dežela naše Ljube Gospe. Marijino ime v vseh variantah je v Združenih državah najbolj popularno dekliško ime. Več kakor 70 mest in trgov, se imenuje po Devici Mariji. Na tisoče cerkva je njej posvečeno, prav tako tudi semenišča, redovne družbe in kongregacije. Katoliške univerze (Notre Dame, Indiana in St. Mary's v San Antonio, Texas), kolegiji in.druge katoliške šole nosijo njeno ime.Marijine kongregacije, ki so organizirane v 14.000 skupinah,so izredno delavne. Vsako leto izide mnogo knjig, obravnavajo verske resnice o Ma-riji. Galerija živečih katoliških pisateljev, ki je bila šele pred kratkim ustanovljena, je Marijo imenovala za posebno zavetnico vseh pisateljev in Pesnikov z imenom “Our -Lady of etters”. Deytonska univerza ima P°Se^>no knjižnjico, v katero skušajo kolikor mogoče veliko knjig o Tako vidimo, da kljub materiali- zrnu in hlastanju po užitkih, ki seje tako razširilo med ameriškim ljudstvom, slika bodočnosti le ni tako slaba. Ker je Marija pomagala v mnogih in ne ravno majhnih težavah v zgodovini katoliške Cerkve Združenih držav, smo lahko prepričani, da nam bo tudi v bodoče. Amerika ni zastonj posvečena Naši ljubi Gospe brez madeža izvirnega greha spočeti! KATOLIŠKA CERKEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH Vseh katoličanov je 30,000.000 Nadškofov je 31 /med njimi štirje kardinali/, škofov 158 Duhovnikov /tudi redovnih/ je 44.459, redovnih bratov 7.975, redovnih sester 156.696 Katoliških cerkva je 20.443, semenišč 424. Katoliških univerz in kolegijev /College/ je 233, višjih Šol /High Schools/ 2.358 Župnij z lastnimi farnimi osnovnimi Šolami je 8.358. V USA je dalje 889 katoliških bolnišnic, 351 otroških zavetišč in 271 domov za onemogle. V “Catholic Press Association” je včlanjenih 549 ameriških katoliških publikacij. Od teh je 145 tednikov s 3,733.826 naročniki in 404 revij s 13,517.826 naročniki. --- - - Znano je, da je največ ameriških policajev po rodu Ircev. Irci pa so na splošno dobri katoličani, zato ni čudno, če Fathrom za volanom včasih pogledajo skozi prste. Tako je chicaški policaj ustavil avto, ki je očividno vozil prehitro, in že vlekel iz žepa svojo beležko, da bo voznika zapisal. Tedaj je opazil, da izza volana gleda Father. Mož postave je zopet spravil svojo knjižico, nasmejan pristopil k vozniku in mu povedal skozi okno:"Okej, Father, naj bo za enkrat tri zdravamarije! Prihodnjič bo pa rožni venec...” Voznik je 'pokoro’ sprejel. Pravijo, da je bil Father eden izmed lemontskih... Dr. Franc JAKLIČ; zg led. 'ARAGA JE BIL zelo plemenitega srca. Ni sebično mislil nase. Vedno večja slava ga je obdajala, in je nikoli ni iskal. Ni dosti cenil telesnih, tvarnih dobrin in se ni gnal za njimi. Nikoli ni umazano uporabljal drugih za dosego svojih ciljev. Že od mladosti, že nekako po naravi, mu je bil pogled uprt v višje, duhovne, nadzemske stvari. Kot študent si je s pridnim učenjem bogatil duha; ob prostem času se je učil jezikov, se vadil v risanju, slikanju in glasbi, ali pa je potoval in gledal božjo naravo. Na Dunaju se je učil pravnih ved, da bi kot graščak v Trebnjem posegal v javno življenje in ljudem koristil to pomagal. V svoji plemenitosti si je potem izbral duhovski stan. Kot kaplana všmartnem pri Kranju to v Metliki ga je bila sama plemenita nesebičnost to dobrota; plemenito velik je bil tudi do svojih janze-nistovskih in jožefinskih stanovskih tovarišev to predstojnikov. Plemenita da pri misijonskih govorih ni s srcem. Pa Saj so ga vsi poznali, kako zagrizen protiverski Naprednjak je bil. Se več. Tudi dopisnikar brez-oinih listov je bil. V svojih tlankih je strupeno latil vse, kar je bilo božjega. V sredo je bil še v cerkvi, potem nič veS. ^ soboto pa so ga zopet videli v klopi. Toda niegovo obnašanje je bilo tokrat drugačno. Vsa Naselbina se je začudila, ko je ostal v cerkvi tudi po pobožnosti in se celo presedel v klop ^UŽe spovednici. vendar ne misli k spovedi? “ - "Morda. °g daj!" so si šepetali znanci. ^si so že opravili spoved in se počasi razšli na domove. Le nekaj jih je Še klečalo pred ol-tarlem in opravljalo naloženo pokoro. Oni moŽ Pa je bil še vedno na svojem mestu. Uater misijonar je pogledal izza■ zagrinjala: Je še kdo za spoved? • Ste se vi že spovedali," ie ljubeznivo vprašal neznanca v klopi. ^ladi mož je bil v vidni zadregi. Slednjič je »'ko iztisnil skozi priprte usntice:"Ne bom šel!" Spovednik je zaslutil, kaj se godi v duši tega l°veka. Vstal je in se mu prijateljsko približal. Zakaj bi ne šli? Pridite, prijatelj, bova takoj 0Pravila!" t je globoko sklonil glavo in zašepetal: Ue morem! " Misijonar je vedel, pri čem je. Cepetaje, da ni ^nI nihče, mu je govoril nekaj prisrčnih besed o ° pa je bil Our Sunday Visitor/ do zadnje številke pokupljen. Tisti, ki ga niso več dobili, so bili nejevoljni in so se priporočali bolj srečnim sofaranom, naj jim list prihranijo ko ga bodo sami prebrali. Nič Čudnega! Kdo pa ne bi rad prebral celotnega poročila o neki revoluciji zoper škofa in to v katoliški Jan! Do naslednje srede ga ni bilo človeka v župniji aa ne bi vedel zanimive zgodbe dc zaanje besede. Ljuaje se niso dosti rozgo-varjah o njej, sam pri sebi je pa vsak precej razmišljal. Je res Čudno v tej naši ljubi A- meriki. Razpisano stoji in tisočkrat je bilo Že rečeno,- da smo prea ameriško ustavo vsi enaki - brez ozira na narodnost, vero in raso. Tako je zapisano, rečeno pa je navadno še posebej o barvi naše kože - pa v resnici A' merikanci ne žive po tem nauku. Ta ali oni se je spomnil: Ko sem potoval doli po jugu, sem videl, kako imajo na če' lezniških postajah posebne čakalnice za bele in posebne za črne Amerikance. Slišal sem o šolah, ki jih smejo obiskovati samo beli ali samo črni. Enako o cerkvah in drugih javnih ustanovah. Ali ni res že skrajni čas, da se to razlikovanje ustavi? Kdaj bosta beseda in duh ameriške ustave obveljala tudi v živ' Ijenju, ko se na papirju tako lepo bereta? Torej zdaj se je katoliški škof v North Ca' rohni odločno postavil za pravico.Zaanji Čas! Saj komunisti v Sovje ti ji skoraj nimajo bolj' Šega orožja zoper Ameriko kot da razglašajo naše zapostavljanje črncev. Prav je, da se vsaj v cerkvah s tem preneha! Vsi, ki so b ra' li poročilo v “Our Sunday Visitor”, so dali Škofu prav, tiste bele katoličane, ki so dvi' gnili revolucijo in črncem prepovedali vstop v svojo cerkev, so pa vsaj na tihem vsi ob' sojali. S to tiho obsodbo so se zadovoljili' saj jih nihče ni pozival naj kaj več na' pravijo. Ni jim prišlo na misel, da bi nekoč North Carolina lahko prišla tudi v njihovo fa' ro, ki je bila seveda vseskozi bela... Minili so tedni in ljudje so nehali mislih na Črne in bele, zakaj *Our Sunday Visitor" ~ da ne omenjam drugih listov, radia in teh' vizije - je prinašal novejših novic: o Koreji, Vzhodni Nemčiji, Kremlju, Jugoslaviji ••• Bila je spet nedelja in Župnik Mike je sto' pil pred oltar za zgodnjo mašo. Ko se je z# oznanila, evangelij in pridigo obrnil od ol' tar ja, mu je skoraj sapo zaprlo. Videl je čudno reč: V klopi prav sredi cerkve sta sedela črn# mo? in žena, n, e d njima pa dva otroki nič manj Črna kot oče in mati. Na obeh koh' ceh Idopi je bilo prostora Še za nekaj ljuai, a nihče ni sedel, ose prazno. Še več! Klop za za tisto Črno družino je bila prazna, pa tudi klop pred njo je bila prazna ... a.upnik Mike je gledal, gledal, pa ni rekel beseue. Ljudje so imeli oči uprte vanj in čakali, čakali ... Vsi so vedeli, kakšne misli gredo župniku skozi možgane, pa tudi Župnik je bral marsikaj v očeh pričujočih ver -nikov... Tedaj se je duhovnik zavedel, da njegova zadrega ni prav za prav nič. Tudi zadrega belih faranov ni nič. Zasmilila se mu je črna aružina in v hipu se je zavedel, kaj je nje goda naloga. Naredil se je, kot da se ni nič zgodilo. Prebral je oznanilo, povedal pridigo in mirno nadaljeval mašo. Že med pridigo si je napravil načrt... Ko je odmolil zadnji evangelij, je kar pred oltarjem odložil plašč in albo. Ljudje so začudeni čakali. Potem je stopil v sredo cerkve, namignil ljudem, naj se razidejo, sam je pa sedel v klop k Črncem in segel v roko možu in ženi, otroka je pa pobožal, da sta mu pokazala bele zobke. “Oukod pa, duSe drage??" Žena je planila v jok, mož je težko izdavil: "Pet blokov od tu smo si najeli hišo medi belimi, pa smo slabo naleteli. Najbližji naši novi sosedje so takoj pokazali največje Vzburjenje in baje Žugajo,-da bomo mi šli ali Pa oni, Ker niso katoličani, nam ni Slo tako Sliko Marijinega oltarja nove domače cerkve nam je poslala Mrs. J .Peterneli, Meadow Lands,Pa. Dolgoletna naročnica AveMarije ima veliko veselje skrbeti za lepoto hiše božje, zlasti pa rada kinča Marijin oltar, kakor piše. Okras tega oltarja je njeno delo, sama je pripravila Mariji tudi pajčolan z zvezdami in pa krono, za ozadje pa ji je služila modra svila, da Izgleda kot nebesni obok. Slovenci že od nekdaj radi krasimo Marijine oltarje. Lepa navada I k srcu. A kar so nam danes naredili vaši fa-fani, strašno boli Cerkev se je le skoraj izpraznila. Ljudje so odhajali brez besede, na obrazih pa se jim je videlo, da jih znotraj močno grize. Župnik se je za hip zamislil, potem je pomignil črncem, naj mu sledijo. Vzel jih je v zakristijo in naročil: Pomirite se in pozabite, kaj se je zgodilo. Do nadaljnega prihajajte k maši sem v zakristijo, drugo prepustite meni. Svoje bridkosti izročite Bogu!” Še isti dan je Župnik pisal na upravo, naj mu pošljejo kolikor mogoče veliko številk *Our Sunday Visitor-ja” od tiste nedelje, ki je imela poročilo o ‘revoluciji’ v North Carolini. Res so mu jih poslali, pa ne veliko, ker jih niso več imeli. Naslednjo nedeljo je vsa fara pričakovala, da bo župnik Mike pred oltarjem zelo hud. Pa so se zmotili. Oznanil je takole: Danes imamo prav malo številk O ur Sunday Visitor-ja, pa še teh nikar ne kupite, ker ni popolnoma nič novega v njih.’’ Farani so debelo gledali. Silna radoved-nost jih je popadla in po maši so v petih minutah izginili vsi izvodi nedeljskega lista. Kdor ga je imel, tistega so zunaj obstopili drugi in hoteli vedeti, kaj je natisnjeno v listu. Slutili so župnikovo zvijačo. Kmalu je biloi vsem jasno, da ji It je župnik krepko potegnil, Z dolgimi nosovi so odhajali na svoje domove. Rekel ni nihče nič, pa tudi župnik ne. Ko je prišel ta dogodek do mojih ušes, sem Sel na obisk k župniku. Kako pa mislite, da se bo stvar dalje razvijala?” “Nič ne morem reči. Videti je, da seljudje svojega početja sramujejo.Vendar imam vtis, da bi se večina rajši izselila, morebiti kar na tihem in brez revolucije, samo da bi jim ne bilo treba sedeti v cerkvi skupaj s črnimi. Jaz nočem ničesar prehitevati. Če se pa zgodi, da se bo naselilo več črncev tod okoli, bo morda treba napravitinekaj takega, kot so napravili v North Carolini. Za sedaj samo razmišljam, kako Čudno je katoličanstvo mnogih med nami. Na papirju odobravajo katoliška načela in se zgledujejo nad brati v deveti deželi, kjer se načel ne drže. Kadar pa tista načela tudi nanje pritisnejo, takrat je pa joj! Innmo pred seboj še dolgo pot, da bomo postali načelni katoličani ne samo v besedah, ampak tudi v življenju.” ObUtStt S!kVe,nCCV‘ Mons-IVAN TRINKO, je obhajal v januarju 1953. svojo 90- letnico. Zadnja vrsta- In* \ tv a„J*1/niem /TrČmun, Slovenska Benečija/ skupina slovenskih duhovnikov. Ivan Trinko ti# f t • , r^mun/> Anton Kufolo /Laze/, Peter Hvalica /Dol. Barnas/, Mons. Tudi ameriSL-i „/L)csa/> ^ari° Lavrenčič /Sv.Stoblank/ in Peter Černoja /Rualio v Furlaniji/, ovenci želimo zaslužnemu Mons. Ivanu Trinku še mnogo mnogo let! Sliko nam je poslal Rev. Zdravko Reven, Belgijo Narodni prazniki v ZDA Novo leto/l. januarja/, začetek novega leta. Izvor je poganski. Rimljani so ta dan častili boga Jana (odtod ime januar), ki je imel dva obraza : z enim je gledal v preteklost, z drugim v bodočnost. Lincolnov rojstni dan /Lincoln's Birthday/ dne 12. februarja. Najprej so ga obhajali v Washingtonu D. C. leta 1866, ko sta se zbrali obe zbornici, da počaste predsednika Lincolna. Washingtonov rojstni dan / Washington’s Birthday / dne 22. februarja. Ta dan so Amerikanci praznovali že leta 1796, tri leta pred Washingtonovo smrtjo. Spominski d a n /Memorial Day, Decoration Day/ dne 30. maja. Ta praznik se je začel leta 1868, ko je general J. A. Logan, poveljnik tkzv. “Grand Army”, zapovedal okrasiti grobove vojakov. Prvotno so ta dan posvetili spominu onih, ki so padli v državljanski vojni, danes pa je ta dan v čast vsem vojakom, padlim za domovino. Ljudstvo je praznik še bolj razširilo in okrasi vse grobove svojcev. Dan zastave /Flag Day/ dne 14. junija. Ta dan leta 1777 je kongres sprejel zastavo “Starš and Stripes" za uradno zastavo Združenih držav ameriških. (Praznik je uzakonjen le v nekaterih državah, a praznujejo ga vse Združene države. Dan neodvisnosti /independance Day/ dne 4. julija v proslavo “Izjave neodvisnosti” v letu 1776. Praznik dela /Labor Day/ na prvi ponedeljek v septembru. Prvič so ga praznovali v New Yorku leta 1882. Kolumbov dan/ Columbus Day/ dne 12.oktobra. Posvečenje spominu odkritja Amerike (1492) po Krištofu Kolumbu. Prvič so ga praznovali leta 1792 v New Yorku. Dan volitev /General Election Day/, ki ga na prvi torek v novembru praznujejo skoraj vse Zvezne države. Prvič so ga praznovali 1. 1845. Dan premirja /Armistice Day/ dne 11. novembra je bil uveden v spomin konca svetovne vojne leta 1918. Vsa Amerika ga navadno obhaja z dveminutnim molkom v počastitev padlim. Zahvalni dan /Thanksgiving Day/ na četrti četrtek v novembru. Prvič ga je razglasil predsednik Lincoln leta 1863 v zahvalo Bogu za vse prejete dobrote v letu. Božič, dan spomina rojstva Gospodovega dne 25. decembra, kije kot cerkveni in družinski praznik postal tudi uzakonjen narodni praznik svobodnih Združenih ameriških držav. Rajfi sem to, za kar me je Bog izbral, kakor najlepia stvar, ki si jo morem misliti. Že sama zavest, da je Bog mislil name in me ustvaril, je najdražja stvar na svetu. - George McDonald Sv. Klara in Slovenci P. HUGO DR. BREK OFM ' 0 ' ■ v. -> v. «•' •; vA;r~' D : Ob otvoritvi jubilejnih slovesnosti pred cerkvijo sv. Kl^ seJe_ iz s^mne°cdicetmost0a0n£ka San Dam m no zona, Assisija dvignila v rajske aaKFmanj-ail0-duh.OVno prvor°ier>k= svele-uLt ’ :nL"'e.9OVI’ nail«P*a ženska NI- sveto 1 . ■ . 1 I—»mirno leto ie sveto leta ne le za Asslsl in vso Italijo, ki jo e dala, ampak tudi za Ameriko, J kateri ona 5e saniala ni, saj je živelo pred Kriitofom Kolumbom, Uradno je bilo oborjeno - dne 1 .januarja 1953 - istočasno v Assisiju kakor v San Franciscu/California, USA, kjer od oo.frančiškanov ustanovljeno vseučilišče sv. Klare spominja nanjo. Veličastne jubilejne slovesnosti so bile na programu v obeh krajih in so jih ie tudi izvedli. Med sedanjimi Slovenci je sv.Klara malo poznana. Celo njeno ime je med Slovenkami redko. Pa se nam kljub temu ne zdi prav, da bi Ave Maria Koledar ta jubilej prezrl. Ko bi to storil in bi bila še živelaMrs. Klara Buchar, ki je tako rada prihitela iz Jolieta v Lemont k Mariji Pomagaj in je toliko storila za lemontsko groto, bi gotovo prigrmela nad nas, češ: "Frančiškani ste, pa tega jubileja svoje velike sestre in duhovne hčsrke-ljubljenke sv.Frančiška niti omenili niste 1..." Prav bi imela, tem bolj prav, ker so našim bratom v domovini usta začepijenarnji-hovo tretjeredno glasilo "Cvetje", ki bi gotovo pisalo o Klarinem jubileju, v svobodi današnje Jugoslavije nima pravice izhajati. Zato se spodobi, da to dolžnost prevzame ameriška frančiškanska ustanova - Ave Maria. Prav za prav pa to ni samo naša frančiškanska dolžnost: je narodna dolžnost. Kajti duhovne hčerke sv. Klare, imenovane klarise, so nekdaj tudi v Sloveniji imele svoje samostane, ki so bili dolga leta trdnjave naše drage domovine. O njih vplivu na slovenski versko-moralni razvoj pisana zgodovina sicer ne ve mnogo povedati,tem več pa zato božja knjiga življenja. To je ob takile slovesnosti, kot je 700-letnica smrti sv. Klare, vsaj hvaležno javno priznati in pribiti. Frančišek in Klara. Dve idealni osebi različnega spola, a istega jasnega vzora: brezpridržne hoje za Kristusom, tistim Kristusom, ki ie dejal: "Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil..."(Mt 8,20) Ko se je Frančišek za to svoje viteštvo odločil ter to svojo pot tudi na zunaj pokazal s tem, da je odložil bleščečo se d-pravo sodobnega viteza in si nadel prosja-ško obleko, so njegovi nekdanji sosanjači o viteški časti in činih pom i lova j e govorili: "Ubogi Francesco, zmedlo se mu je ...11 A on bi si z nobenim drugim viteškim dejanjem ne mogel tako nakloniti srca Šestnajstletne Klare, hčerke slavnega asiškega plemiča Favaroneja, kot ravno s tem. Najrajši bi bila tudi ona takoj odložila bogato plemiško obleko, si nadela preprosto tuniko in se pridružila Frančišku, da z njim skupno nastopi pot novega viteštva, ki je očeh sveta sicer norost, v božjih pa popolna zatajitev sebe in življenje darovanja Bogu. Svojo prijateljico Bono pl .Guelfuccio je Klara prosila, naj posreduje zvezo s Frančiškom. Daši bi bila ta rajši posredovala zvezo s kakim drugim, "vrednim" take neveste, ji je zaradi prijateljstva le storila uslugo. Pogosto jo je potem skrivoma spremljala k njemu na zaupne razgovore. Ta njen noviciat za Frančiškovo viteštvo je trajal približno eno leto. Bilo je na cvetno nedeljo dne 12.marca 1212. Klara si je nadela svojo najlepšo obleko in šla v stolnico sv .Rufina k blagoslovu palm. Asiški škof Gvido, ki je vedel za njeno srčno zadevo, jo je ob izročitvi palmove veje nekam predirljivo pogledal, kot bi ji hotel reči: "Klara, sprejmi to palmo v znamenje zmage nad seboj in svetomI" Sledečo noč pa je, oblečena kot nevesta na poročni dan, v spremstvu edine tovarišice Pacifike pl. Guelfuccio, tajno zapustila rodni grad. Hitela je v dolino k porcijunkulski kapelici, kjer ji je Frančišek s svojimi brati prišel naproti z gorečimi baklami. Svatovski sprevod se je nameril v kapelico, kjer so se začeli zaročni obredi. Klara je odložila dragoceno obleko svetne ne-veste-namesto nje ji je Frančišek nadel spokorno raševino, prepasano z vrvjo.Nato ji je pristrigel bujne lase. To je bilo zunanje znamenje njene zaroke z nebeškim Ženinom, kateremu je poslej po Frančiškovem zgledu v evangeljskem uboštvu tako zvesto sledila. Dokler ni našel zanjo primernega mesta, so jo vzele pod streho benediktinke bližnjega samostana. Ker pa so sestre imele sitnosti vsled silnega odpora njenih domačih, jo je moral skriti drugod. Naslednje leto ji je odkazal zatočišče pri cerkvici San Damiano, kjer je nekoč tudi sam našel svoj viteški vzor. Tu je Klara preživela svoje ostale zemske dni, do zadnjega zvesta svojemu vzoru skrajnega evangeljskega uboštva, ki naj bi bilo vedno tudi temelj n jen je redovne ustanove "ubogih gospa pri Sv.Damijanu", kot je ljudstvo njo in njene sovrstnice sprva imenovalo, ali "klaris", kakor se imenujejb danes. Za ta svoj vzor je Klara trepetala vse svoje življenje. Papeži namreč niso hoteli o njem nič slišati. Že sv.Frančišek je imel poklicem KI Tsklads Pose jm ,n. nlenih duhovnih hčera, zahte °|S° odklania|e, dote za vstop niso Sle h' Z VZ9°i° ml=dine se niS pe- ":kr„kk^;,i:dilKi^’-^mhSm: redovLg, pSvT C„."V'i'> Kl°r,n<;9° Z* ,*&■ s::rs»isi^ mog,e;:XmmdotSPOl°ii,i’9QniSO skrbiien ^Q* ^na sama je bila vsa za- saiie srčnoI m"? $ebe in svoie bolezni, stusom *? e,a b!fi ^zvezana in s Kri-dočn2,tisWk Z°rQdi n'ih In negotove bone bdi I- 19 UStaTnOVe- ^Peške potrditveni^ ^ * Ker ie -el P pez takrat svoj dvor tudi v Assisiu so bolno svetnico hodili obiskov^M Obednica samostana San Da-miano v Assisiju iz časov svete Klare. visoki cerkveni dostojanstveniki, škofje in kardinali. Vsakega je najprej pogledala, če nima morda v roki papeškega pisma. Ker tega ni opazila, je zatisnila oči in v stiski pridušeno zaihtela: "Hitite mi pomagat!" Ta silna prošnja je bila naslovljena na papeža. Slednjič je bila svetnica le uslišana. Dne 10. avgusta 1253 je došla tako zaželjena papeška bula. Zapečateno so jo prinesli Klari, da jo sama odpre. S tresočimi se rokami, saj bolnica že sedemnajst dni ni prav ničesar jedla, jo zagrabi kot svojo rešilno desko. Najprej spoštljivo poljubi pečate, nato pa izroči drugim, da jo odpro in glasno prebere. Vsebina je bila vzeta prav iz njenega srca. Med branjem zaprte oči so se ji široko odprle in zagorele kot ob svitu večne zarje. S papeškim pismom na prsih, s prekrižanimi rokami, so ji usta zašepetala Simeonovo pesem-labodnico: "Zdaj odpuščaš, Gospod, svojo deklo v miru..." Naslednji dan, dne 11 .avgusta 1253, ji je zastalo srce. Porcijunkula in San Damiano. Lahko rečemo: Frančiškova in Klarina Porcijunkula . Vsaka s svojo neznatno kapelico in enako neznatnima samostančkoma-golobnjakom a . A iz njiju je zažuborelo novo življenje v srednjeveško Cerkev, ki je bila mogočna na zunaj, toda oslabljena na znotraj, kamor se je primešalo toliko človeškega in nevrednega božje ustanove. Kot bolniku pri transfuziji krvi. Neverjetno hitro sta se oba redova kljub radikalizmu evangeljskega uboštva razširila po vsem krščanskem svetu. Je bil pač takrat eden tistih prelomov v zgodovini božjega kraljestva na zemlji, ko se časnost, ki se je preveč zajedla v Cerkev, sama uj4 in se z nekim radikalnim sunkom zopet obrne k večnostnim vrednotam. Kar tiče Klarine redovne ustanove,tudi tega ne smemo prezreti, da je z njo odprla samostanska vrata in z njimi bližnjico do krščanske popolnosti tisočem in tisočem idealnih ženskih src, ki so jim bila doslej zaprta. Odstojali so ženski samostani že prej, zlasti oni benediktink. A ti so bili, recimo, "gosposki". Hočem reči:katera je hotela vstopiti, je morala prinesti s seboj precej visoko doto, ker so bili ti redovi izključno notranjega značaja in so potrebovali sredstva za vzdrževan je . Te dote pa često prav taka dekleta niso zmogla, ki so imela sicer izrazit redovni poklic in bi bile redu v čast in Cerkvi v blagoslov. Temu nedostatku je opomogla sv.Klara s svojim redom "ubogih gospa", ki so odklanjale doto in s tem tudi revnim dekletom odpirale samostansko zatišje. Res je, da se Klarin vzor popolnega evangeljskega uboštva ni mogel dolgo vzdržati v tisti vzvišenosti, kot je ona hotela. Dokler jih je bilo še malo, so pač Frančiškovi bratje lahko skrbeli za njihove Časne potrebe in prosili miloščino zanje. Cim bolj pa je njih število rastlo, tem težja je bila tudi skrb bratov. In število Klarinih sester se je silno hitro dvigalo. Že v času ustanoviteljice je e število samostanov narast-o do sedemdeset in v njih je bivalo po dvajset do sto sester. Na višku svojega zunanjega razmaha, proti koncu 17. stoletja, je red klaris ^>tel daleč preko tisoč samostanov z neverjetnim številom redovnic - okrog 70.000.Ves ta razvoj bi bil na prvotni Podlagi nemogoč. Zato so tudi one pozneje imele posestva in so zahtevale doto, da so mogle živeti. A red je Truplo svete Klare počiva v stekleni krsti /Cerkev Santa Chiara, Assisi/. po možnosti ohranil pristno Frančiškovo znamko uboštva in ljudskosti. To je bil po mojem glavni vzrok, da so se klarise vkoreninile tudi v slovenski zemlji in med našo žensko mladino otele mnogo poklicev, ki bi bili drugače zamrli in nikdar ne dosegli zaželjenega cilja. Zavedajoč se, da so hčerke serafinskega ubožca, so imele vedno srce za uboga, a dobra dekleta. Pomagale so jim do njihovega vzora, četudi se jim ni obetalo kaj prida dote. Deloma so pa sestre plemiškega rodu s svojimi dotami in svojimi zvezami s premožnimi sorodniki doprinesle k vzdrževanju njihovih samostanov, da so mogle tako ubožnejšim nuditi priliko slediti redovnemu poklicu. Zato so bile med premišl jevalnimi redovi klarise kot nalašč za naše prilike. Bogati Slovenci v splošnem nikoli nismo bili, pač pa verni. Kot takim posebno ženskih poklicev med narodom ni nikoli manjkalo; še druge narode smo zalagali z njimi. Frančiškovim sinovom je večinoma ljudstvo samo gradilo skromne samostane v upanju, da se jim bodo žrtve duhovno bogato obrestovale, kar je tudi bilo. Saj je s temi samostani dobila dežela toliko novih duhovnikov, pridigarjev, spovedni-ov. .. Klarinim hčeram pa so navadno do domov pomagali kaki petični gradovi. Nagibi plemičev so bili precej različni. Nekateri so to storili zgolj iz verske vneme m osebne pobožnosti, kdo bi o tem dvomil. svoj! globoki vernosti in iz nje izvirajoče pobožnosti so bili prepričani, da bolje ne more|o naložiti svojega odvisnega premo-zenja, kot na ta način, ker se jim bo po smr i duhovno obrestovalo in bodo sestre zan|e molile. Drugi pa so imeli pri tem tudi gotove samoljubne, časne namene. Morda kake hčerke niso mogli omožiti kot bi radi, ali pa |e sama odklanjala možitev, ker je čutila redovni poklic. Njej so domači za do o poz,dali samostan s tiho ali izrecno ze |o ce ne celo pogodbo, da bo predstojnik0 mesto ostalo prihranjeno sestram njihove ali sorodne družine. Take redovne ustanove so imele navadno dvojno lice: eno prikupno, drugo odvratno. Prikupno, ker ena hnVerf9ja .Sam°Stana ne bi bll°' torej Slo iffS dn|QVa molitev mani/ ko bi ne b,lo dofcnega ustanovitelja. Prav tako bi ustanovnatiatnei?Th dobr°tnikov dotične Pokazalo* ?dVra!n° '?Ce pa se ie ^redko poS * V ®m/ da 50 ustanovitelji in njih L™ J 'mel' v “mostanu preveliko besedo redk Fedsto| niško mesto spravljali ne-kot naT^I kl '!» v redu bolj v Škodo Med samo^V' U^'S* V *em a*' onem oziru, le eden 001 ans na*e domovine je bil Kranl°L.Žiem 9050 S,loven?ie, t.j. na bivšem 9o»a iena Elizabeto Gallenbfrg. Prepus"'^ Ha klansam tamkaiStii grad svtje rodovine V” 9ra|sko V letu po utlonovIM je bila v samostan uvedena prva redovna družina pod vodstvom opatice Klare,hčerke ustanoviteljev. A v ustanovni listini ni nikjer rečeno, da bi potomci gallenberške rodbine imeli kake predpravice.Nasprotno so se že sinovi ustanoviteljev celo odpovedali patronatu nad Marijino kapelico, ki je že prej tam stala in zdaj postala samostanska cerkvica, ter so vse pravice prenesli na vsakokratno opatico. Ona je predlagala višji cerkveni oblasti kaplana, ki je bil hkrati duhovni oče sester. Ker je bil samostan precej na samem, so nune zaradi varnosti oddale posamezne parcele posestva v naselitev. V tem je začetek mekinjske vasi. Klarise so mnogo storile za reveže in je bila ena peka kruha na teden samo zanje. Bolnikom so pa na dom pošiljale boljšo hrano in razna zdravila. Prvotni samostan, četudi spremenjen iz gradu, je bil verjetno precej tesen in skromen, kakor je bila skromna tudi kapelica. Leta 1681 sta napravila prostor novemu samostanu in cerkvi, ki še danes stojita . Zopet so bili grofje Gallenbergi, ki so dali za to pobudo. Glavno zaslugo pa so imeli "kranjski stanovi", pri katerih je imela takrat gatlenberška rodbina precej besede . Vendar je novi samostan le sto sledečih let služil svojemu bogoljubnemu namenu. Zadela ga je uničujoča roka cesarja Jožefa II., kateremu se je zdela molitev prazno brezdelje. Cerkev Marijinega Vnebovzetja je postala župna cerkev nove istoimenske župnije. Ob zatrtju je samostan štel okrog dvajset sester, katerih zadnja opatica je bila Ana Hren, sestra ljubljanskega škofa Hrena. Vlada jim je dala na razpolago, ali hočejo zase ali skupno živeti. V prvem slučaju bi imela vsaka 200 goldinarjev podpore na leto, v drugem samo 150. Vse so se odločile za skupno življenje in odkazan jim je bil samostan "belih nun11 v Velesovem. Ta samostan je določila vlada za nekako "sestrsko taborišče", kot bi danes rekli, kjer naj bi redovnice, izgnane iz raznih samostanov, čakale smrti. Naše klarise so se dne 3. julija 1782 poslovile od Mekinj. Vso zadnjo noč so prečule in prejokale, ko so spravljale skupaj svojo revščino. Zjutraj Mekinjski samostan, kjer so nekoč živele in molile slovenske klarise... Joto t^unc jim je maševal bivši frančiškanski provinci-al p . Hugo Vo d n i k ,* slovenski oltarni kandidat, katerega pa smo žal Slovenci skoraj pozabili. Po sveti maši so vzele Še slovo od tabernaklja in grobnice, kjer so Pustile rajne sosestre. Nato so sedle na Pripravljene vozove. S križem v rokah in s povešenimi očmi so se peljale skozi Kamnik v izgnanstvo. V Velesovem so Zasedle pritlične prostore. Mekinjski samostan je sledeče stoletje služil raznim namenom. Ob koncu prejšnjega stoletja je bilo že čisto na tem, da se klarise povrnejo v svoj nekdanji dom. Tedanji njegov lastnik, kriški baron Ab-faltern ga je bil pripravljen prav za nizko ceno odstopiti. Zasesti bi ga morale klarise iz Brixna v Južnih Tirolah, za katere se je Posebno potegoval rajni provincial, blagi P.PIacid Fabiani OFM. Toda brixenški škof Aichner ni dovolil, da bi za novi samostan določene sestre nesle s seboj svojo doto, brez katere pa bi težko shajale v razmerah ob novi naselitvi. Tako je stvar Propadla. Samostan so kupile uršulinke in odprle v njem zunanjo dekliško šolo. Danes Pa so tudi te sestre obsojene le na prepiši jevalno življenje... Ijamnill- j^a^led jiroli ^eldnji niam Škofja Loka. Zgodovinsko ni povsem ugotovljeno, kdaj so prišle klarise v Škofjo Loko,gotovo pa je, da so bile tam že v drugi polovici 14. stoletja. Greiderer misli, da celo že prej kot v Mekinjah,ker trdi, da je po starosti škofjeloški samostan klaris prvi njihov samostan na Kranjskem. Ker je Loka takrat pripadala frizinškim škofom, bo imel naš Valvazor bržčas prav, ko meni, da so jih ti poklicali in jim omogočili naselitev. Mnogo je k temu pripomogel tudi neki domači plemič Puštal. Prva opatica škofjeloških klaris je bila sestra glavnega ustanovitelja kamniškega plebanusa Glogovica. Najprej je bila omožena z nekim ljubljanskim gostilničarjem. Kmalu pa sta se domenila, da hočeta sporazumno zapustiti svet in se v samostanu posvetiti Bogu. On je odšel v Bistro h kartuzijanom in postal celo prior, ona pa je odšla h klarisam in je postala opatica. Prvotni samostan je z mestom vred pogorel leta 1458. Zgradili so novega, večjega. V njem je bilo v času največjega razmaha 250 sester. A prišle so nadenj hude preizkušnje, zlasti vojni časi in luteranska poplava, ter ga spravile skoraj * P. Hugo Vodnik /rojen 1715 v Škofji Loki, umrl v sluhu svetosti 1785 v Ljubljani/ je bil znan po svoji pobožnosti in ponižnosti. Večkrat je bil zamaknjen, dvignjen od tal. Po več letih so našli njegovo telo popolnoma nestrohnelo. Njegova proglasitev za blaženega je bila v teku, a listine so se izgubile. Menda so jih našli pred nekaj leti v Parizu, kamor so prišle po Napoleonovem izropanju vatikanskih arhivov. Op. na nič. Samo še štiri sestre so bivale v ogromni stavbi. Po reformaci ji se je začel znova dvigati in procvitati, toda nekdanje veličine ni več dosegel. Leta 1669 je bila dograjena in posvečena nova cerkev. Žal je leta 1782 Jožef II. tudi ta samostan zatrl iz istega vzroka kakor mekinjskega. Vsem 23 sestram so odkazali 30 krajcarjev podpore dnevno in jih pognali v izgnanstvo. Usoda samostana pa je bila v toliko milejša, da so ga izročili uršulInkam za otvoritev šole za žensko mladino. Temu namenu je sluzil do druge svetovne vojne, ko so ga zasegli Nemci, ukinitev samostanskih šol pa mu tudi po vojni v komunistični Jugoslaviji ni pustila nanovo zaživeti. Ljubljana . Prestolica je bila med temi zadnja,kjer so se nastanile klarise. Za ustanovitelja samostana smatramo Mihaela Hillerja, doktorja prava. Bil je sin nekega knjigoveza, premožen mož, a brez ožjih sorodnikov. Za ustanovitev samostana je založil 60.000 goldinarjev. Vogelni kamen zanj Je bil položen leta 1648, dovršen pa je bil s posvečenjem cerkve leta 1656. Prve tri sestre so prišle iz loškega samo-stana, kakor tudi prva opatica, sestra Marija Lukančič, sodnikova hči iz Loke. vedel jih je pristojni frančiškanski pro-vmcial, tri leta pozneje pa z vso slovesnostjo 11ubljanski škof Oton grof Buchheim. Bile so pod škofovo oblastjo. Kajpada jožefinski program tudi njim ni prizanesel. Zadnja opatica je bila sestra Jožefa pl. Prešeren. Cerkev so podrli, ker so bile v bližini štiri druge: dve avguštinski (ona bosonogih avguštincev, "Školčijatov" , nasproti "Figabirta", in cerkev obutih avguštincev, ki je sedanja frančiškanska), dalje kapucinska v sedanji Zvezdi in končno še uršulinska (ali "ta mladih nun," kakor so ljudje imenovali uršulinke, dočim so bile klarise "ta stare nune"). Samostan klaris, na prostoru nasproti sedanjemu hotelu Slon, je do potresa še stal in služil za vojaški "Verpflegsmagazin". Danes o njem ni več sledu.. . V širšem pasu Slovenije pa smo imeli najmanj še štiri samostane klaris: v Trstu, v Gorici, Mariboru in Celju. O teh pa je, razen v goriškem,zgodovina bolj molčeča . VT r s t u so se klarise najprej naselile : že v stoletju smrti svoje svete matere Klare. Najprej jih najdemo omenjene leta 1282. Leta 1368 so jim Benčani ob obleganju Trsta razrušili samostan. Na drugem mestu so ga znova pozidale, a na pritisk od zunaj so sprejele redovno pravilo benediktink. V Gorico so došle klarise razmeroma kasno, šele leta 1650. Nekako naravno bi bilo, ko bi se tu naselile najprej. Apač Kdaj bo starodavni škofjeloški samostan zopet služil svojim namenom? dolgo ni bilo nikogar, ki bi jim bil pripravil pot in jim pozidal dom. Končno so dobile svojega Janeza Krstnika - predhodnika v osebi tamkajšnjega kapucinskega gvardijana istega imena, iz vojvodske rodbine mutinskih gospodov. Ta je pridobil za to princa eggenberškega in ljubljanskega &cofa Otona grofa Buchheima, ki sta ustanovo denarno podprla. Priskočili so na Pomoč še drugi imenitniki in celo avstrijska cesarska hiša. Tako so bile klarise 1653 Vpeljane v novi dom. Ker so se kapucini največ trudili za njihovo naselitev, so oni novi naselbini tudi vtisnili svoj kapucinski Značaj. Hočemo reči, redovno pravilo je “Mo Klarino, času primerno po papežih ^miljeno, konštitucije hišnega reda pa so nile prikrojene kapucinskim, kakor tudi |aševinasta obleka. Prvotno so bile podkožne apostolskemu nunciju, pozneje Soriškim škofom. Njihovi redni duhovni Voditelji so bili svetni duhovniki, izredni °o. kapucini. V samostanu je bilo krog sester. Vzdrževale so tudi notranjo šolo, hi jih pa v času jožefinizma ni rešila *otrtja . Samostan je država zasegla v vojaške namene. Zgodaj so klarise prišle v C e I j e . A ° fem njihovem samostanu ne vemo nič drugega, kakor to, da je stal. Neka zapuščinska listina iz leta 1391 ga omenja. Malo pred jožefinskim udarom so kla- došle v Maribor . Komaj so zaživele, *e so jih zatrli. Njihov samostan je bil P°zneje tovarna za kavin nadomestek, ?erkev pa so kupili mariborski protestanti 'n jo 21 .maja 1865 priredili za svoje bogoslužje. Značilno je, da noben teh samostanov ^ srečno prestani jožefinski dobi ni znova °^ivel z redovnicami istega reda: klarise ?e do danes še niso vrnile v Slovenijo. ega izgnanstva te duše molitve pač niso ^Oslužile. Sicer je umevno, da so razni okovi in valovi, ki so v teku stoletij iz lrokega sveta pljuskali preko naših meja, njihovo zatišje več ali manj oškropili. Zgodovina omenja, da so za časa reforma-cjje v posameznih samostanih klaris ugotovi luteranske bacile, bržkone vnešene po sestrah plemkinjah, ki so bile v zvezi s svojimi luteranskimi sorodniki. V splošnem pa so bili samostani klaris hiše molitve, zatajevanja in pokore: resnične božje trdnjave, ob katerih in po katerih so se ti tokovi in valovi razbijali in razblinjali, tako da je naša domovina skozi vsa stoletja očuvala versko dediščino svojih očetov. O mekinjskem samostanu klaris vemo, da je bil že več kot 200 let prej, predno se je začel svet po naročilu Fatimske Gospe posvečati njenemu brezmadežnemu Srcu, pravo ognjišče češčenja Marijinega Srca. Že 31 .marca 1718 je bila v njegovi cerkvi kanonično ustanovljena bratovščina Srca Marijinega, a njegovo češčenje se je med klarisami že dolgo prej gojilo. O ljubljanskem samostanu klaris pa ve poročati zgodovina, da se je v njihovi cerkvi začelo prvo javno češčenje presvetega Srca Jezusovega v naši domovini. Tu je bila bratovščina presv.Srca ustanovljena leta 1702. in je bilo zato središče tega češče -nja,kar je bilo mrkim janzenistom seveda le žensko pobožnjaštvo in zato trn v peti. Po zatrt ju so to bratovščino skrivaj gojili dalje ljubljanski frančiškani. Z njimi je bil v zvezi poznejši ameriški misijonar in škof Friderik Baraga, ki je bil prav zaradi njenega razširjevanja tožen pri škofu in kazensko prestavljen v Metliko. Pobožnost do Srca Marijinega in presvetega Srca Jezusova - to sta bila dva vira, iz katerih je slovenski narod zajemal vse nadnaravne sile. S pomočjo teh sil je zmagovito kljuboval in še kljubuje temnim viharjem, ki so ga in ga še ogrožajo. Za oba vira se ima v veliki meri zahvaliti klarisam. Da disciplina po teh samostanih ni bila ohlapna, ko jih je zadela jožefinska strela, priča sledeče skromno a značilno poročilo: Ko je prišla državna izvršilna komisija v mekinjski samostan in zasegla obstoječo imovino, si do svojega izgona sestre niso upale pripravit? svoje vsakdanje skromne hrane, češ da ni več njihova. In v vele-sovskem samostanu, kjer so potem čakale smrti, so z veliko skrbjo krpale in čuvale svojo redovno obleko, da bi mogle biti v njej enkrat tudi pokopane. svoj skromni samostan na Selu pri Ljubljani. Žal danes tudi zanje ni več mesta v Sloveniji. Ko se bo kolo časa zopet zavrtelo in bo naša domovina spoznala v sebi prostrano opustošeno versko-socialno polje, bo pač nujno potrebno, da znova zastavijo svoje delo vse zatrte redovne družbe z mešanim življenjskim pogromom molitve in socialnega dobrodelja, ki so za klarisami došle v deželo. A da bo njih delo bolj uspešno, bo treba tudi takih, ki ga bodo zalivali z molitvijo in tihimi žrtvami • Takrat pa se bo gotovo našlo kako mesto tudi za klarise in karmeličanke. Viri: p. p. virgilius Greiderer: Germania Franciscana, Oeniponte, 1777. Lib. II. nn. 485-93. - Pietro Tomasin: Notizie storiche intomo al ordine dei Frati Minori in Santa Maria del Soccorso e nella Cella vechia di Trieste. Archeographo Triestino, Vol. XXI. (1896-97) - Zgodnja Danica. Vol. 1849. 1865, 1900. - Dom in svet, Vol. VIII. (1895)-Gorenjec, Vol. 1936, n. 33. - P. Hugo Bren OFM: Cvetje, Vol. XXXVIII (1921), stran 52- 54. - Schrey R.: Ruecklick auf die ehemals bestandenen Kloester der Clarissinen in Krain etc. Mittheilungen des Musealverfuer Krain 1860, S. 60 s. - Holzapfel P. H.:Ge-schichte des Franziskanerordens, II. Buch (Klarissen) - Fussenegger P. Geroldus: De undatione monasterii Clarissarum in Muenchendorf in Camiolia. Arch. Franc. Hist. Vol. 46 (1953. pp. 123-28). b.'l lastni narod, ki jim je tako plačal njihovo skrito, a blagoslovljeno delo zanj. Bila je višja vnanja sila, ki se |e rada bahala, da je "po božji milosti" cesar Jožef II. Danes pa živi ta mož prav zaradi svojih nesmiselnih verskih odredb v zgodovini kot "kronan brat zakri-stcm. , Resnično je, da zgodovina za božjim Sodnikom najbolje plačuje... * * * Sto Jet za klarisami so apostolat molitve in tihih žrtev med našim narodom prevzele sestre karmeličanke, ki so dobile San Damiano, Assisi Jutrišnji dan bo tak, kakršnega si si včeraj naredil. V tv • :elik ^ je dober do teh, kateri so dobri do njega. e 1 tisti, ki je dober tudi do onih, ki so do njega hudobni. * m° v * SC raz^ur^» si že izgubil. ^ * P°gied premagaš samo z ljubeznivim pogledom. * „ or vzame jezo drugega za hudo, bo sam vedno jezen, talin v am° n°rec misli, da se bo brez njega svet podrl. Za * t° ^^^i« ki bo delo napravil še bolje, kakor si ga ti. luučko prižgi namesto da bi klel temo! \ Pesem o komunistih ... ki jo je pod istim naslovom objavil škof Slomšek v Drobtinicah 1850 in verjetno tudi sam napisal. Je danes še prav tako moderna, kot je bila pred sto leti. Dodali bi lahko samo še nove kitice o boju proti veri, ječah in grobovih žrtev... Svet misli si zlo premeten, od vseh strani tako učen. Že vsak lenuh gospod če bit, vsak potepuh starino pit. Kar pridni so pridelali, se komunistom lastno zdi. Saj pravijo:“Vsi bratci smo, kar gleštamo, je vseh blago. Kar si podedval, tvoje ni, to spada pač med vse ljudi. Kar ti v darilo si dobil, boš ravno tak med nas delil. Tak vbožnih več ljudi ne bo, vsi lahko tak bogati so. Kar si prihraniš, pridobiš, to spet med druge razdeliš. Posestva tvojega več ni kakor do zdaj pod ključami; razločka več stanov ne bo, ” tak komunisti hočejo. Lenuh ni sjal, tud nima žet, kar je pridelal priden kmet; Zakaj bi potepuh zapil, kar je gospod si pridobil? Meščan, tržan mnog trud pozna, ko rokodeli, baranta; Naj vživa, kar pridelal je, ne potepuh, ki križem gre. Na kmete se zanašajo, da tumpci z njim’ potegnejo; al Bog je kmetu glavo dal, da bo golfijo brž spoznal. Katolška vera nas uči, da Bog talente razdeli: da temu dva, pa temu pet, ne vsakmu enga, ne deset. O, komunist, poberi se! Tvoj nauk slepar iz pekla je, ljubezen Bog od nas želi, ne pa oropati ljudi. Le pridno radi delajmo, ubogim pa pomagajmo: to nas uči krščanski nauk, to srečnih je ljudi opravk. NA BLEDU sta sedela v čolnu Tito in ameriški poslanik ter ribarila vsak na svoji strani. Amerikanec je imel srečo, Tito ni ujel niti ene ribe. "Kako je to, da iz moje strani vse ribe beže, preostale pa tudi nočejo zagrabiti?11 se huduje jugoslovanski predsednik. Ameriški poslanik pa mu je dejal:"Saj vam smem povedati resnico, kajne? Pozabili ste, da sva na božji poti. Jezero je katoliško že nad tisoč let, zato so tudi ribe. Vi ste vsemu katoliškemu v državi zaprli usta, pa si jih tudi ribe ne upajo odpreti, da bi zagrabile vaš trnek..- Tito je samo zakašljal. yr pribežališče grešnikov “O, tu je pater Passaglia, naš veliki Passaglia,” je vzkliknil sveti 6če Pij IX.. ko je leta 1858 prišel blagoslovit in si ogledat novo dvorano vatikanske palače. Napra-vi 1 jo je dal v spomin slovesne proglasitve, verske resnice na dan 8. decembra 1854 in jo po njej tudi imenoval : Dvorana brezmadežnega spočetja. Papež je namreč zagledal na stenski sliki med največjimi učenjaki, ki so delali in pisali ter dokazovali, da je ta resnica res od Boga razodeta, tudi podobo jezuitskega patra Karla Passaglia. Francesco Podesti iz Ancone (1800-1895): Pij IX. razglaša dogmo o brezmadežnem Mori jinem spočetju. Fresko v Dvorani brezmadežnega spočetja v Vatikanu. “Prav je,” se je okrenil k slikarju, ki je dvorano slikal, “ da šte tudi njega dali na sliko in celo v ospredje! ” “Da, Svetost! Zdi se mi, da je p. Passaglia steber te verske resnice,” je odgovoril umetnik Podesti. “Ne! Dogma ne sloni ne na Passagliju in ne na kakem drugem človeku, temveč samo na Bogu, ki nam jo je razodel. Res pa je, da zlasti zadnje čase nihče ni toliko in tako globoko učeno, pa tudi tako prisrčno pisal o Mariji in njenem brezmadežnem spočetju, kakor ravno Passaglia. Milijone src je znova ogrel v ljubezni do Marije. A mi ljudje smo tako omahljivi in nestalni...” je slikarja popravil Pij IX. ter nadaljeval ogled dvorane. Vsi navzoči so se pri njegovih zadnjih besedah začudeno spogledali. Kaj je mislil sveti oče? Molče in resno so mu sledili. -K Kmalu po tem dogodku je prišel kardinal državni tajnik neko jutro k svetemu očetu in položil predenj debelo knjigo. Sveti oče jo je odprl in preČital naslovno stran. Prebledel je in solze so zalile njegove oči. “Kaj je mogoče?” je žalosten vzkliknil. Bila je knjiga patra Passaglia. V njej izjavlja, da izstopa iz Cerkve. Vsa knjiga je polna besnih napadov in sramotenja Cerkve in papeža. - Tej knjigi je sledilo še več njej enakih: iz vseh je dihalo sovraštvo do vsega božjega. Vse vernike je učenjakov odpad globoko pretresel, sovražni tabor pa je zmagoslavno proslavljal “največjega junaka” časa. Passaglia se je preselil v Torino, kjer mu je revolucionarna vlada, ki je prav tedaj oropala papeža njegove cerkvene države, ponudila bogato službo. Prostozidarji pa so ga zalagali z denarjem, kolikor ga je hotel, da je ustanovil protiverski list, ki je mesec za mesecem bruhal najostudnejše laži na Cerkev in papeža. - - - Slikar Podesti je prišel Žalosten k svetemu očetu s posebno prošnjo. Rad bi dobil dovoljenje, da bi v vatikanski Dvorani brezmadežnega spočetja izbrisal Passaglijevo podobo. Toda sveti oče mu ni dovolil. “Ne, Signor Podesti! Njegove zasluge za Marijino čast so prevelike in bodo ostale za vedno. Dokler živi, se še lahko spreobrne. Dolga leta je tako goreče delal za Marijo. Na to delo stavljam svoje upanje, da se ne bo pogubil. Marija ga ne more zavreči. - Sicer pa, Signor Podesti, četudi bi se ne spreobrnil: Koliko apostolov napravite, kadar slikate Kristusovo zadnjo večerjo?” “Vaša Svetost, vseh dvanajst," je odgovoril slikar. Razumel je, kaj mu je hotel reči s tem vprašanjem sveti oče. * Res se je Passaglia spreobrnil. Umrl je dne 8. marca 1887 v Torinu,73 let star in najiskrenejše ter spokorno spravljen z Bogom, Marijo in sveto Cerkvijo. Ko so k njegovi smrtni postelji poklicali duhovnika, ga je ta našel vsega v solzah in vsega skrušenega. Bil je pripravljen storiti vse, kar bi zahtevali od njega za javno spravo s sveto Cerkvijo in za popravo pohujšanja, ki ga je dal s svojim odpadom in protiverskim delovanjem. Povedal je, da je že leta 1882 pisal svetemu očetu in ga prosil odpuščanja. Dal je duhovniku že pripravljeno in sodnijsko potrjeno izjavo, v kateri pravi:“Jaz, Karel Passaglia, s tem izjavljam pred sprejemom svetih zakramentov kot pripravo na svojo smrt, da iz vsega srca tudi sam preklinjam in obsojam vse, kar na meni obsoja sveta Cerkev. Dne 8. marca 1887.” Ganljiv je bil njegov prejem svete popotnice. Tik pred prejemom mu je duhovnik položil štolo okrog vratu. S tresočo se roko in jokaje jo je sprejel in vroče poljubil. “Torej sem še vreden, da jo smem nositi?” Po obhajilu je premolil celo uro, proseč Boga usmiljenja in Mater božjo njenega varstva. Njegove zadnje besede so bile:“VeČna hvala Bogu za njegovo usmiljenje in večna čast Mariji, Pribežališču grešnikov, za njeno varstvo!” Po Bacherju ■ K. NE ZAUPAJ SEBI! Ne delaj se velejunaka ! Črni skušnjavec te čaka, da te z ukano oplazi in tvoje junaštvo porazi. Brez usmiljene božje pomoči vseh sklepov, načrtov obroči zdrobe se v navalu skušnjave -in trdi boj brez uspeha, brez zmage in slave zatone v sivini greha. . . B. Budnik IZ MOJE POPOTNE TORBE J o1e LUSKAR IN aš mali avtomobil je danes veselo ki se je izvijala iz peska. Oče in njegov drčal po debelem prahu. Arabec Husni nas desetletni sin sta vlekla hropečo kamelo za je verno zasledoval s svojim razbitim for- dolgo uzdo. Na njej sta sedeli dve ženi z dom. Petindvajset milj smo vozili na uro. otroci. Kašljali so krvave sline, ker jim je Vse od Rdečega morja do Vadi Ferana nismo ostri pesek že razrezal pljuča. Govoriti ni-doseglMake hitrosti. Vadiji so namreč polni so mogli. S povzdignjenimi rokami so pro-blata, če je dež, in polni neznosnega prahu, sili: "Maja, Maja, vode, vode.." dali smo če je suho, tako da avto kaj kmalu obtiči v jim je iz tanka pol litra, ki so jo hlastno po-njem. Včasih smo morali valiti izpred koles pili. Potem smo se vsi tolkli skozi divji me-debelo kamenje. tež naprej. Po treh urah so vrtinci bili mimo . "9anes k° težak dan, " je siknil Husni, nas. Daleč po puščavi sem se videl korakati ki je imel dober nos kakor kamela. Štiri peščene stebre. Drug za drugim so hodili Pred nami je puščavski vihar "džibli" vse bolj počasi in utrujeno. Visoki so bili vrtel cele griče peska. Smrtonosni pesek do dvesto metrov in debeli do štirideset me-se je dvignil s tako naglico, da mu nismo trov. "Joj", sem spet vzdihnil. "Tako je mogH več uteči. Vse bolj so se dvigali o- morda nekoč potovala tod sveta družina" . blaki peska. Kmalu so zakrili sonce. Kadar Zvečer smo prispeli v Vadi Faran, po Beduine zaloti potujoči puščavski pesek, za- naše, Dolino miši. Tu so se nekoč tepli |z-zapovejo kamelam, da se v ležejo. Stisnjeni raelci in Amaleciti. Potem so se tu naselili •lm?8 P°kriiei° s pintami. Le je pešče- pobožni puščavniki. Preko tri tisoč jih je ni hrib prevelik, jih pokrije za vedno. Če bilo. Danes je še samo eden, brat Evgen, pa plast ni predebela, se s kamelami lahko Dal nam je trdega kruha, ki smo ga tolkli vzdignejo iz peska. Husni, je menil, da je s kamnom in močili z vodo. najbolje, če vozimo s prvo prestavo skozi Zleknil sem se za njegovo celico, da bi peščene meteže hitro, kar se le da. "Ne spal. "Brat Evgen, ali me ne bodo nemara obstajajte," je vpil, Vedeli smo, da se bo- škorpijoni ponoči opikali, če tu zaspim? 11 rimo za življenje. "Tu ni škorpijonov, moje mačke jih spro- Izgubili smo smer. Voda v avtu je vrela ti polove", me je potolažil. in bruhala skozi lijak. V usta smo si vtak- In potem bj bil spal, truden kakor sem mli robce in čistili zrak. V grlu in plučah bil, če bi ne bil moral še tisto uro v divje nas je ščegetalo. Pred seboj nismo videli Serbalske planine reševat življenje pone-la daljžbk9690 peSek’ **oka I® srečene mecenke, gospe Ane Esherjeve. "Joj, stoji" sem zavpil. 5. decembra. Zadeli smo v malo beduinsko karavano, Privozili smo v široko ravnico sredi vi- šokih, skalnatih gora. Sonce je sijalo čudovito lepo. Beduinski otroci so pulili resje in krmili na pesku ležeče kamele. Vsuli so se proti nam in vpili: "Bakšiš, bakšiš!" "Ne tako, ja avlah, otroci, sem jih poučil v lepem vedenju, najprej boste rekli: "Saida va mubarak va rahmat Allahi, pozdravljen in blagoslovljen in usmiljenje Alla-hovo s teboj, potem boste pa dobili bakšič." Beduinčki so takoj trikrat ponovili o-bičajen pozdrav. Obrnil sem žepe in zapodil med nje egiptskih milimov in pijastrov, da so se veselo pretepali za nje. Dečki so bili oblečeni v dolge, bele kuftane. Bili so rjavi ko pražena kava. Deklice pa so imele o-brazke Še nepokrite, vendar so se že sramežljivo zavijale v pisane plahte. Lase so i-mele povezane v dolg rog nad čelom. Star beduin mi je povedal, da imajo to za obrambo proti vragu, ki jih lovi v mraku. Vrag se zmoti in jo zgrabi za rog in tako je deklica rešena. PROTI SINAJU To že vsakdo ve, da so bila ta mesta o-krog Sinajske gore že od nekdaj sveta tako Judom kakor kristjanom. Pobožni romarji, med katerimi so večkrat bili mogočni vladarji, so povsod gradili cerkve, kjer je ustno izročilo pripovedovalo do so se vršili koki svetopisemski dogodki. Okrog njih so- se na- selili puščavniki. V dolini El Raha stoji na majhnem griču majhna cerkvica "Harun" ali Aronova cerkvica. Tu so pred tri tisoč leti plesali Izraelci okoli zlatega teleta. Na mestu kjer se je Bog prikazal Moze-su v gorečem grmu je sveta Helena postavila cerkvico. V petem stoletju pa je njen sin Konstantin dal zgraditi večjo cerkev. Cesar Justini jan je vse skupaj obdal z visokim obzidjem, kar še vse do današnjega dne stoji. To je slavni samostan svete Katarine pod sinajsko goro, ki ga čuvajo sinajski menihi. Sinajski menihi so nekdaj bili trdni v pravi veri. Medtem ko so vsi okoliški samostani na Sinajskem polotoku padli v Nestor! j evo krivoverje, je samostan svete Katarine ostal pravoveren. Celo potem, ko se je Vzhod ločil od enotne cerkve, je sinajski samostan še dolgo bil združen s pravo cerkvijo in le na hud pritisk okolice se je moral končno tudi on odločiti za pravoslavje . Sonce je zahajalo, ko smo privozili na planoto El Raha. Vrhovi sinajskih gora so se kopali v zlatih žarkih. Menih z dolgo, belo brado se je sprehajal po enem izmed vrhov in opravljal svojo večerno molitev. Obstali smo pred obzidjem kjer je bistra skalna vodica. Željno smo se je napili. Nisem vedel, da je to tista voda, kjer se je mladi Mozes zaljubil v lepo svečenikovo hčerko, ki je pod večer napajala ovce. Z Slavni samostan sv. Katarine, kjer je nekoč Bog govoril z Mozesom iz gorečega grma. Križec kaže Planoto El-Raha. Na mestu, kjer so Izraelci molili zlato tele, stoji Aronova kapelica. A Bradati menih se je sprehajal po gori Sinaj... visokega obzidja nas je pozdravljal abuna Pahomij, ki ie petdest let služi Bogu na gori Sinaj. Prihitel nam je nasproti mladi abuna Damijan in nam prijazno mahal v pozdrav s kleščami za puljenje zob. On je namreč zoboder in ranoceljnik za okoliške beduine. Zalotili smo ga ravno pri krvavem poslu. Menihi imajo z beduini staro pogodbo, da jih morajo hraniti in se sploh zanimati za njihovo socialno življenje. Zgodovina je taka: Ko je sveta Helena gradila sinajski samostan, je pripreljala zi darje iz Egipta. Podpisali so pogodbo, da jih bodo menihi vzdrževali. Zidarji se nikoli niso hoteli vrniti. Imeli so otroke in teh je sedaj okoli dva tisoč. Pogodba,ki je še vedno v veljavi, in je v veliko breme menihom, določa: Sinajski menihi morajo speči vsak teden za odraslega beduina sedem hlebčkov kruha, za ženo tri hlebčke, za beduinčka izpod dvanajst let štiri, za deklico pa en hlebček. Abuna Damijan nam je pokazal sobe v starem delu samostana. Brž smo odprli nekaj konzerv, ker smo bili zelo lačni. Potem je prišel patriarhov namestnik abuna Joakim z diakonom Bazi lijem in pozdravil; "Kali hemera, dober dan." Uporabil sem vse znanje klasične grščine in slabo smo se sporazumeli v začetku. Kmalu se nam je jezik razvezal. Dogovorili smo se, da bomo drugi dan na vse zgodaj naskočili goro Sinaj. Ko smo naslednje jutro z beduinom Nasr-jem (Orel) plezali po stenah Sinajske gore, ki je vsa iz prelepega rdečega kremenjaka, smo imeli približno iste občutke, kakor so jih imeli vsi pobožni dvatisočletni romarji. Le spovedovati se nam ni bilo več treba na Prelazu izpovedi, kakor je to nekoč bil pogoj za dohod na sveto goro. Tam je noč in dan sedel menih in spovedoval romarje In turiste. Saj je zapisano v psalmu: "Kdo bo stopil na goro Gospodovo razen njega, ki je čistega srca? Menihi so to mesto vzeli dobesedno. Abuna Pahomij je pobožen Častilec Marije. NA VRHU Nepopisen pogled se nam je razprostiral preko ostrih grebenov Sinajskih gora. Videli smo Rdeče morje, Široko puščavo proti Betlehemu in Arabijo. Pod nami je bila dolina, kjer so judovski starešine čakali Mozesa, ko je govoril z Bogom na gori štirideset dni. O. Stanislav iz Abukirja je bral mašo na najvišji točki. Milan in Osten sta tu pobožno sklonila glave, tako tudi diakon Bazilij, ki je prišel za nami. Tu sta se srečali stara in nova zaveza. Jaz sem bil ves vesel, da se mi je posrečilo posneti tako redko in odlično sliko: "Stara in nova zaveza sta se srečali." Diakon Bazilij nas je vodil po planinah in po samostanu vse dni našega bivanja na Sinaju. Ker je bil od vseh menihov najmlajši, se je tudi najlažje z menoj spenjal po vrhovih. Rojen je bil na Cipru. Se kot dečka so ga pripeljali na Sinaj, kamor je hrepenel. Pekel je kruh beduinom, korban za maše, ob treh zjutraj je zvesto vstajal in vabil menihe k triurni molitvi in k dveurni liturgiji. Štiri leta je pel evangelij pri mali in stregel. Tako se je naučil vsega, kar sinajski menih potrebuje in kmalu bo posvečen v duhovnika. "Bazilij, kaj naj vam pošljem iz Amerike za vašo prijaznost?" sem ga vprašal nekega večera, ko mi je nanosil v sobo starih knjig, za katere sem prosil. "Par čevljev,11 je odgovoril, "da bom lažje hodil po gori Musa." (Čevljev mu še nisem poslal). KAJ SO SLOVENCI ZAPISALI V SINAJSKO SPOMINSKO KNJIGO Vse večere na gori Sinaj sem porabil za pregledovanje starih spominskih knjig in rokopisov. Brez Bazilijeve pomoči bi bilo to nemogoče, kajti menihi redno ne dovolijo, da bi kdo nesel kako knjigo iz knjižnice. Se celo v knjižnici navadno stoji menih pri tebi, ko čitaš kak star rokopis. Že po kratkem listanju spominskih knjig sem ugotovil, da so na Sinaj prihajali mogočni vladarji, ministri, učenjaki, generali, Preprosti romarji in navadni turisti. NajlepSl Sinajski menih na Prelazu izpovedi. spom"n je zapustil Napoleon, ker je na svojem obisku na goro Sion dal menihom tako velike pravice in jim poskrbel tako zaščito pri egipčanski vladi, kakor dotlej nobeden vladar. Menihi smejo od takrat tovoriti žito iz Cipra in Egipta brez carine, egiptovska vlada mora poskrbeti za varno pot, oni ne plačajo davka. Od 1860 je bilo na gori enajst Jugoslovanov, devet Slovencev med njimi. Zelo različne občutke so Imeli, ko so stopili na to sveto goro. Prvi Slovenec v knjigi je Naš vodič Nasr s svojimi tremi ženami. dr. Anton Jehart. Pisal je s cirilico, Bog ve, E emu; jezik tudi iliršEini ne sliši: 11U cilju naucnih študija potujoS po o-rientu - glasom zvaniEne izjave Ministrstva Vjera z dne 4. oktobra 1924. - sem obiskal v dneh 15. - 19. 2. 1925. Sinaj in bližnje kraje. Bog plaEa j dobrim in izredno gostoljubnim sinajskim oEetom za prisrEni in res bratski sprejemi Ljubav za Ijubavl" Dr. Theol. Ant. Jehart, prof. ling. oriental. et Vet. Test. Maribor S.H.S. - prvi in Bog daj da ne zadnji Jugosloven in Slovenec, ki je obiskal Sinaj." Diakon Bazilij že dolga leta vabi menihe k skupni molitvi. Dr. Matija S lavi E je zapisal: "V spomin 111 Od 4.-7 junija 1927. sem bil kot drugi Jugoslovan in Slovenec v sinajskem samostanu in sem med tem obiskal od 5. - 6. junija kotprvi Jugoslovan in Slovenec goro sv. Katarine, kjer sem užival krasen razgled, sonEni zahod in vzhod. V svoje veliko zadoščenje in veselje izjavljam, da so mi šli menihi v Kairi, Toru in na Sinaju zelo na roko. Ljubeznivo me je sprejel p. ekonom Agapij - Macedonec, v jugoslovanskem jeziku. P. Nikola, ki govori dobro francoski z menoj, je prijazno ustregel vsem mojim željam, bibliotekar p. Joakim mi je požrtvovalno razkazal knjižnjico, p. prior Teo-ktit me je vabil veEkrat v njihovo družbo. Kot Slovan Želim, da bi kmalu prišel kak slavist, da bi naredil tudi za staroslovenske rokopise katalog, kakor ga že imajo drugojeziEni rokopisi. Kot biblicist sem doživel na Sinaju veliko razodetje. Imel sem sreEo, da sem ravno na binkoštni praznik daroval sv. mašo na najvišji skali Mozesove gore (Džebel Musa), na dan, ko je Sveti Duh dal novi zakon, kakor Mozes zakon stare zaveze. Ne samo dolžnost, ampak tudi srEna zahteva mi narekuje, da se v trajen spomin sinajskega samostana zahvalim za njihovo postrežljivost in ljubeznivost, tako da mi bo ostalo bivanje na Sinaju do smrti v veselem in prijetnem spominu. V sinajskem samostanu dne 6. junija 1927. Dr. Matija SlaviE, univerzitetni profesor, Ljubi jana, Jugoslavija Dr. Jakob AlekšiE je pustil v knjigi samo kratek spomin brez datuma: "Dr. Jakob AlekšiE, pretre, Maribor, Jugoslavija." Notranjščina Kapelice gorečega grma. (Iz zaporednih datumov je razvidno, da je bil na Sinaju okrog 25. aprila 1937.) šmonov Janez iz Krnice pri Bledu, frančiškan in korni škof v Kajru, pa je takole Bogu in sinajskim menihom slavo zapel: "Na goro Sinajsko je stopil Gospod, ko kamen človeku začrtal je pot. V času, ko divja po svetu strašna bratomorna vojna, sem imel veliko srečo preživeti nekaj dni v sinajski tihoti. Tukaj se Živo zavedam: "O solitudo, tu sola beati-tudol" Srečni ste, samotarji sv. Katarine I Opravil sem na najvišjem vrhu Mozesove gore sv. Daritev, obiskal sem razne vrhove sinajskega pogorja. Zahvaljujem predvsem Boga, da mi je dal milost obiskati ta sveta mesta, potem svojega predstojnika p. A. Gorijo, kustosa sv. groba, gospo Ano Asher, katera mi je o-niogočila potovanje. Nikoli ne bom pozabil sinajskih očetov, ki so me tako bratsko sprejeli, predvsem o. Bazilija, o. Pahomija, o. Joakima, o. Kalista, itd. Vsem Bog plačaj I Izmed Slovencev, ki so obiskali te svete vrhove, so bili tile: Dr. Anton Jehart; Dr. Matija Slavič; Gospa Ana Esher, Tržič; Jože Lipovec,Ljubljana; Hanzel Pavel, Kahira; Dr. Alekšič. Vsi, ki boste mogli kdaj poklekniti ob grobu sv. Katarine na Sinajski gori, spomnite se v molitvi tudi greSnika, roba božjega, spodaj podpisanega. V samostanu sv. Katarine, na dan sv. Alojzija, 21 . junija 1944. P. Jozafat Ambrožič, vojaški kaplan, kapet. jugoslov. vojske na Vzhodu in izšeljeniški duhovnik v Kahiri." Tisto jutro, ko smo se odločili, da poženemo avtomobile proti Akkabi ob vhodu v Arabijo, sem izpolnil stran v spominski knjigi tudi jaz. ivel je mož zelo bogat in skop za kmete tri, če le dobil je novec zlat, ni šel mu iz pesti. Je v kamri vsak večer sedel, ob luči svoj denar je štel: cekinov lepo že število njegovo zglavje je hranilo. A ko potrkal j e.berač in prosil za kos kruha, je vselej lačen, brez daru odhajal od skopuha... Pa je Gospod dejal:“Dovolj! zdaj pošljem mu svarilo.” Obležal mož je v postelji - ob moč je vse zdravilo. Prišli so svojci in ob njem čakali smrtne ure ter Že pomenkovali se, kje neki so cekini, da bodo pograbili vse, ko navček pel bo v lini... Bolnik pogovor je ujel, o sebi misliti začel, življenje je premeril: “Kaj res nabiral sem zlato, se Bogu in ljudem zameril, da zdaj, ko spravljam se od tod, ne bom ničesar vzel na pot in ti raznesli bodo to, kar sem težko prihranil?...” In mož poslednjo je uganil - bila je huda, da nikdo sorodnikov je ni pozabil: Poklical je soseda dva, dva siromašna kočarja, dal jima pest cekinov. Beračev se usmilil je, dal za ubožce fare vse, nov zvon je cerkvi volil. In dal je sirotišnici, dal tej in tej bolnišnici, dal je za maše - in nato mirn6 zatisnil je oko... Ko moŽ umrl je, zaman pod zglavjem so iskali; le list so našli, da drugam cekini so oddani: “Je vaša hiša, zemlja ta - zdaj kujte si dobiček! Res norec sem, da leta vsa bil sem - skopuški striček! Še sebi sem odtrgoval, sa sem denar na stran dajal. Na srečo Bog je milost dal - naj vam zahvalim se globoko, da sem raztrgal oporoko! - in zadnji hip sem to popravil, kar leta dolga sem nemaril: Na banko, ki nikdar ne mine in daje ti po sto obresti, naložil svoje sem cekine. - Ničesar nimam več na vesti!...” Zanimivo srečanje Ob sedemdesetletnici amerikanstva p. Romana Homarja O.S.B. Naneslo je, da je v zgodnjem juliju 1953 sedelo v Breckenridge, Minn. v razgovoru šest slovenskih duhovnikov: zdaj že pokojni dr. Anton Dolinar, Alojzij Zdolšek, brata Janez in Stanko Dolšina, Janez Šušteršič in jaz. Nekaj zelo lepih uric smo imeli. Vprašam gospode: “Nedaleč od tu živi starosta slovenskih ameriških duhovnikov, zadnji naš indijanski misijonar Baragovega kova, benediktinec p. Roman Homar. Ali se je kdo od vas že spoznal z njim?” Odgovor vseh je bil komaj kaj več kot kratek ne. Vsaj osebno ga še nihče ni poznal. “Jaz sem ga prvič in zadnjič videl leta 1930. Takrat sem ga šel vabit na Baragovo slavnost v Mar-quette. Če se ne motim, se ni mogel odzvati. Bil je že tedaj precej v letih, drugače pa silno zanimiv mož. Zdaj mora imeti že zelo lepa leta na plečih, pa je menda še zmerom župnik v mestecu Ogema, Minn. , ki ga dosežemo od tu v dobrih dveh urah, če poženemo avto kot se spodobi za ravne ceste na tem koncu Minnesote. Treba je pomisliti, da bo s p. Romanom umrla najveličastnejša doba slovenskega amerikanstva. Doba, ki jo je Baraga začel, Homar jo bo pa zaključil. Bojim se, da ameriška Slovenija tega moža zadnje čase nekako pozablja. Kaj ko bi mi skočili k njemu in videli, kako je kaj z njim?” Vsi so bili takoj za to in začeli smo urejati izlet v Ogemo. Preračunali smo daljavo na mapi, določili, koliko časa si more vsak vzeti in se že odpravljali. Tisti hip mi je P. Roman je moral na svojih zimskih potih uporabljati krplje.../Slika iz 1898/ padlo v glavo, da je vendarle pametno,če poprej pokličemo v Ogemo in ugotovimo,če je mož sploh doma, oziroma če je sploh še tam. Dr. Dolinar izvleče najnovejši Koledar Ave Maria kot dokaz, da ni treba klicati. Meni pa to le ni zadostovalo in stopil sem k telefonu. Dobil sem odgovor, da je bil nekaj mesecev poprej p. Roman Homar prestavljen v St. John*s Abbey blizu St. Clouda, kjer ga bomo gotovo dobili. Tako! Treba je bilo torej preračunati pot v drugo smer. Navzdol, namesto navzgor. Preden smo vse potrebno dognali, sta morala gg. Dolinar in Zdolšek raj žic o odpovedati, ostali štirje smo jo pa ubrali proti St. Johnsu, ki je znan tudi pod imenom Collegeville, Minn. Bilo je že sredi popoldneva, ko smo dospeli tja in vprašali za p. Romana.Po kratkem čakanju je prišel v čakalnico. Visoko zravnan, z drsajočim korakom in na palico oprt se nam je približal. Ko je obstal, sem imel živ vtis,da je še prav tak kot leta 1930, torej pred 23 leti. Mene se je takoj spomnil, ostale tri sem mu predstavil. Živo seje zanimal za vsakega posebej. Sedli smo. “Mislili smo vas iti iskat v Ogemo, pa smo na srečo poprej telefonsko vprašali, če ste še tam. Kdaj ste se pa preselili v St. John’s Abbey?” “O, preteklo zimo se me odstavili od župni ko vanj a. Saj nisem rad Sel v pokoj, pa je rekel opat, da sem že dosti garal in naj pustim faro drugemu. Tu mi je kar dolgčas, ko nimam pravega dela, in ta kloŠter je zame vse prevelik. Včasih je bil majhen, da sem se lahko spoznal v njem, zdaj so ga pa tako raztegnili, da se kar zgubim po teh hodnikih in drugih prostorih. Pa tudi nič lahko ne lezem po raznih stopnicah, ko mi noga nekaj nagaja. Saj če je z nogo vse v redu, to se pravi, če je vreme po njenem okusu, hodim še zmerom brez palice. . . ” “Kaj pa ni prav z nogo?” “O, pred 50 leti ali več sem si jo zlomil tu v gležnju, pa se je zacelila, in je bilo zmerom dobro. Zdaj je pa ta spak začel spet nagajati, ko mi vsa ta leta ni. Po vremenu se ravna, sem že enkrat rekel. " “Hm, to se pravi, da se zdaj kar doma držite ? " “O, tisto pa ne bi rekel. Saj sem bil pretekli teden v Superiorju, Wis. , zraven Dulutha. Klicali so me bili k nekim Indijancem, da sem opravil pri njih nekaj dušno pa s tir- Tudi slika kaže. da p. Roman še ne čuti let... skega dela. Vozili so me okoli in je kar dobro šlo. Tudi z jezikom ni bilo težav. Res niso bili Indijanci ne Ottavci ne Chippevanci, pa sem jih kar razumel in tudi orr mene.Takole me včasih še porabijo,ker imamo samo še enega takega v opatiji, ki zna indijanski. Je pa tudi on že zelo star. " “Da,da, od Slovencev ste vi zadnji naš misijonar, ki veže Baragove čase z današnjimi. Lahko bi se reklo: Baraga, Pirc, Homar - pa je označena vsa ta doba. " “Ja, vem, da sem zadnji. Tudi zadnji slovenski benediktinec v tej opatiji. Saj moram zmerom pripovedovati današnjim ljudem, kako je bilo včasih v teh krajih. Oni dan sem moral nekemu bogoslovcu, ki se piše Lutar in študira v St. Paulu, celi dve uri govoriti v diktafon o starih časih. Pravi, da dela tezo za doktorat ali nekaj takega. Iz Dulutha je doma. ” 14Tudi nam Slovencem bi morali po naše kaj povedati v diktafon, da bi imeli za spomin na vas. Ne samo vaše zgodbe, ampak tudi vašo živo besedo. To bomo enkrat prav gotovo napravili, kajne ? " “Zakaj pa ne, samo to me jezi, ko ne znam več po slovensko. Kar na lepem mi kakšna beseda uide in ne morem naprej. " In je jezno udaril ob tla s palico, ki jo je držal med koleni. “Bežite no, to pa ni res !Saj vam materin jezik skoraj čisto gladko teče. . . " “Ja, če govorim res počasi, vse nazaj pride. . . " “No, zato pa le govorite! - Koliko časa ste pa prav za prav že v Ameriki ? ” “Letos na vernih duš dan bo ravno 70 let, ko sem prišel. " “O,to je pa imenitno! Tak jubilej pa ne sme mimo brez omembe. Se vas bomo pa spomnili v Koledarju Ave Maria. Pa morate še kaj povedati. ” “Ave Maria, ja ! Ta drži pokonci mojo slovenščino. Ravno prej sem bral Kramljanje na zapečku. ” In se je samemu sebi smejal. “Koliko ste bili stari, ko ste prišli v Ameriko?” “Devetnajst sem jih imel in tako jih je zdaj skupaj že 89. Pa se mi zdi, da jih nič preveč ne čutim. " “Presneto, to se vam pa vidi, da jih ne čutite preveč. Pa nam zdaj povejte, kaj vas je nagnilo, da ste šli v Ameriko ? " “Ko sem bil star 9 let, sem govoril z misijonarjem Pircem v Kamniku. Takrat se je držal tam eno zimo, ko se je bil za stalno vrnil iz Amerike. Moj oče mu je dejal, da me bo dal učit se za duhovnika. Pa se je Pirc obrnil k meni in dejal: Fant, če boš res kdaj duhovnik, ne ostajaj na Kranjskem. Tu je duhovnikov, da se tema dela. Pojdi v Ameriko, pa ne ostajaj med belimi. Med Indijance pojdi! Tam je potrebno. Tako mi je rekel in jaz sem tako napravil. Ja, Pirc ! Čakajte no, kdo je tisti Furlan, ki je napisal knjigo o Pircu lansko leto?Vso sem prebral in sem bil hud. Rad bi dobil tistega Furlana, da bi mu ušesa na- vil. Piše sam humbug! Pirc ni bil nikoli v Kamniku rojen in Kamnik ni tak,kot ga opisuje. Le zakaj škof ni poslal fanta tja,da bi si vse ogledal, preden je kaj zapisal. “ In je spet udarjal s palico ob tla. “To je pa huda beseda,ko pravite, da Furlan piše humbug. Kje je pa bil Pirc rojen, če ne v JCamniku?” “Na GODIČU pri Kamniku. To stoji!” “Kaj je pa o Kamniku samem Furlan napačno zapisal?” “Da je ograjen z zidom, pa to je samo tista ‘pulferfabrika' tam za Kamnikom, ne pa Kamnik sam. Bom ja vedel, saj sem doma v vasi Podli ruška in šem hodil v isto kamniško šolo, kot poprej Pirc. Kamnik poznam kot domačo vas." “Meni se pa le zdi, da ima Furlan prav. Vendar se samo površno spominjam, da so tisto trditev o Godiču zavrgli že drugi pred Furlanom. Če se ne motim, je Pirčevo kamniško rojstvo dognal naš p. Hu-go.*Veste kaj, Father Furlan je zdaj v St. Cloudu in ga bom skušal jutri pripeljati k vam. Se bomo kar skupno udarili in se bo moral sam zagovarjati pred vami. Danes se nam itak že mudi naprej. Jaz ostanem čez noč pri Fathru Edwinu Omanu pri Sv. Stefanu, jutri pa pridemo k vam s Furlanom. Ali bo prav tako ?" “Prav, prav! Kadar hočete, pa pridite, bom prav vesel." Poslovili smo se. Moji trije spremljevalci so me odpravili k Sv.Stefanu, sami pa odbrzeli na svoje domove v duluthski škofiji. Preden smo se ločili, so se mi zahvalili za sestanek s p. Romanom in zagotavljali, da ga bodo še in še obiskali. Njegova markantna osebnost jih je močno prevzela. * P. Hugo je na podlagi krstne knjige ugotovil, da je bil misijonar Pirc rojen v Kamniku, odnosno na Šutni, kjer stoji farna cerkev. O tem je pisal pred leti v ‘Katoliških misijonih'. Morda so se pa Pirčevi pozneje preselili na Godič ? - Op.ur. Ko sem ostal sam pri Sv. Štefanu, sem takoj naprosil Fathra Edwi-na, naj pokliče v St. Cloud, da se domenimo, kdaj bi mogel Fr. Furlan z nami v St. John’s. Na žalost so nama povedali, da je mož še na potovanju in za enkrat ne bo nič. Zato sva šla s Fr. Edwinom drugi dan sama nazaj v opatijo. Fr.Roman je bil to pot še hitreje dosegljiv kot prejšnji dan. Pri-mahal jo je k nama sicer s palico v rokah, pa je ni rabil. Po kratkih uvodnih besedah smo se takoj lotili predmeta. Zastavil sem vprašanje: “Zakaj ste včeraj s tako gotovostjo trdili, da je bil misijonar Pirc rojen na Godiču, ne pa v Kamniku ? ” “Godič je vas, ki spada v mekinjsko faro in v Mekinjah so zapisani rojstni podatki o Pircu. Saj je to vse povedano v prvi knjigi o Pircu, ki jo je napisal p. Florentin Hrovat. Ali Fr. Furlan ni videl tiste knjige?** “Seveda jo je.Dobil jo je pri Fr. Trobcu v Elk Riverju. To sem bral v tedniku St. Cloud Register; ta je pred leti večkrat kaj zapisal o Furlanovi knjigi,ki je bila takrat v delu. Ampak pozneje so zgodovinarji dognali,da se je p. Florentin zmotil, ko je tako zapisal.** “Zelo čudno to! V mojih mladih letih je bilo splošno znano, da je Godič Pirčev rojstni kraj. Še dobro vem, kako sva se z rajnim očetom pomenkovala o Godiču. Vprašal sem ga, odkod to ime? Omenil sem, dai- ma morebiti kaj opraviti s “hudičem, ** ker je tako podobno. Pa mi je razložil, da se je prvotno glasilo Gozdič. Potem so pa tisti ‘z* začeli izpuščati in je ostal samo Godič. Jaz sem se za to vas zmerom zanimal ravno zaradi Pirca. Tam mimo sem hodil iz Kamnika s p. Placidom Fabianijem k Sv. Primožu na tiho nedeljo in še enkrat v letu. Godič je takrat štel okoli 40 kmetov, ki so čez poletje pošiljali živino na Veliko Planino. Zelo čudno se mi zdi, kako je moglo priti do tega, da zdaj naenkrat Pirc prihaja iz Kamnika, ne iz Godiča. Od Godiča do Kamnika je štiri kilometre in ni vseeno, kaj se zapiše !** “Škoda,da ni mogel priti z nama Fr. Furlan, on bi gotovo hitro razložil. Zdaj pa povejte, zakaj se je vaš oče tako zanimal za Pirca?** “Moj oče so bili po materni strani deljnem sorodstvu s Pircem. Naša hiša je bil v sorodstvu tudi z nekimi Kolandri na Štajerskem. Zato se je pri nas reklo po domače ‘pri Kvandru*. Moj oče so veliko brali in tudi dopisovali so si z raznimi znanci. Precej so se bili izobrazili pri vojakih, kjer so preživeli štirinajst let - sedem v Avstriji in sedem v Italiji. Zanimali so se tudi za napredno sadjerejo in že radi tega poznali Pirca; pa seveda tudi, kot sem že omenil, zaradi sorodstva. Mimogrede naj povem, da so moj oče zmerom zelo hvalili Napoleonove čase na Kranjskem. Zato mi ni všeč, da Furlan piše, kako slabo je bilo takrat. Kmetijstvo je takrat napravilo korak naprej, so pravili moj oče. Ja, ko je bil Pirc v Michiganu, si je dopisoval z mojim očetom in jih vabil v Ameriko, da bi začeli v Michiganu saditi kranjsko sadno drevje. Pa do tega ni prišlo. Ko so moj oče toliko poznali Pirca, mi ne gre v glavo, da bi ne bili vedeli, kje je našemu misijonarju tekla zibelka.” “Je res malo čudno. Ali zdaj povejte, kako ste vi prišli do tega, da ste govorili s Pircem, ko ste imeli komaj devet let. ” “Oče so šli k njemu na razgovor, ko so zvedeli, da se je vrnil v Kamnik; pa so vzeli mene s seboj. Potrkala sva na vrata njegove sobe in notri je reklo: Kumin! Čudil sem se, zakaj je mož tako rekel, ker navadno so v samostanu na trkanje odgovarjali z ‘Ave’ ali ‘noter*. Drugod so pa tudi rekli ‘naprej*. Pirc je pa dejal ‘kumin’ in vsa vstopila. Sele pozneje, ko sem bil že v Ameriki, sem razumel, kaj je pomenil tisti ‘kumin*. Z očetom sta govorila samo o Ameriki in dobri zemlji v njej, o sadnem drevju in drugih kmetijskih pridelkih, ki bi jih tista zemlja lahko rodila. Pravil je, kako je v Minnesoti pustil velik kos sveta, ki je mislil na njem naseliti Slovence, pa ni prišlo do tega. Gospod Pirc je bil takrat še dosti svež in je zbrano govoril. Pozneje, ko je bil v Ljubljani, sem ga še tudi nekajkrat obiskal, pa ni bil več za daljše razgovore. Misli so se mu rade zmešale, pa je tudi kar sredi razgovora zaspal. Tako je mož životaril do smrti. Jaz sem bil na pogrebu kot študent. Bog ve, če je še kdo drug živ, ki je bil na Pirčevem pogrebu takrat v Ljubljani.” “Zelo verjetno samo še vi. Pa kdo bi vedel?To je bilo leto 1880. Vi ste bili tedaj stari okoli 16 let, če sem prav izračunal”. “Rojen sem bil 16. oktobra 1864 ob štirih zjutraj, krščen pa še isti dan ob desetih dopoldne. Vaš račun se torej še dosti ujema. Ko sem bil v šoli pri frančiškanih v Kamniku, sem stanoval pri dijaški gospodinji Heleni. ’’ “Povejte še kaj, kako in kdaj ste šli v Ameriko.” “Takrat, ko je g. Buh prišel nabirat dijake za misijone. Naša l^dja se je imenovala “Fulda” in plačati ZLATO POROKO sta praznovala v avgustu 1953. naša dolgoletna naročnika in bralca Mr. in Mrs. John Nemgar, Eveleth, Minn. Slovesnosti so se udeležili vsi njuni otroci: štiri hčere in trije sinovi. Mrs. Nemgar je že dolga leta tudi zastopnica našega lista in se ji ob tej priliki iskreno zahvaljujemo. Obema naše Čestitke: Na mnoga leta! je bilo treba za prevoz 28 dolarjev. Cez ocean smo se vozili komaj dober teden ali nekaj takega. V New York smo prišli na dan vernih duš leta 1883. Imel sem malo več ko 19 let. ” “Tako hitro ste bili čez morje ! To je bil pa velik napredek od Pirčevih časov!" “O, seveda! Mi smo potovali že precej po moderno ! " “Ce bi bilo več časa, bi želel, da poveste še marsikaj iz svojega življenja tu v Ameriki. Pa prihranimo za drugič, ko bo kdo prišel k vam z diktafonom. Ne verjamem, da bom jaz tisti. Vaš življenjepis pa gotovo sestavlja za nas Slovence Msgr. Zaplotnik. Ali se poznata?” “Saj mi je pred kratkim pisal in me spraševal, če kaj vem, kdo bi bil neki benediktinski opat po imenu Medved v Kanadi. Hoče dognati, če je Slovenec ali Čeh ali kaj drugega. Piše, da je Medved lahko vsake slovanske narodnosti, samo Rus ne more biti, zakaj Rusi pravijo Madved. Pisal sem mu, naj poizve v naši opatiji v Oregonu, zakaj tu pri nas tisti Medved ni znan. Ni mi pa še odgovoril, če je stvar dognal ali ne. Msgr. Zaplotnik prav zdaj pripravlja za tisk življenjepis Rev. Solnca. Kje ga bo izdal, mi pa res ni znano. ” “Torej mislite, da ima Msgr. Zaplotnik dosti snovi za vaš življenjepis?” “Tega pa ne vem. Verjetno ima , saj zmerom brska po virih in spravlja skupaj razne podatke. Jaz bi lahko veliko povedal, kako se mi je godilo najprej tu v St. Johnsu. Bil sem študent, pa kmalu sem moral tudi sam poučevati. Potem bi povedal, kako sem leta 1887 prvič pridigal pri Sv. Štefanu. Do besede sem se bil naučil vso pridigo, pa ko je bilo treba nastopiti, mi je vse izginilo iz spomina. Komaj sem ujel prve besede, pa ko je bila stvar enkrat zunaj, je v hipu prišlo vse nazaj in sem gladko govoril do konca. Povedal bi, kako sem leta 1896 prišel v Clocquet, pa kako sem 62 let nosil eden in isti kožuh. In kako sem bil trikrat razglašen za mrtvega. Leta 1898 so framasoni, ki so mi bili močno gorki, držali zame ‘wake’. Pa sem bil čisto živ, tako kakor danes. Ob neki drugi priliki sem videl, kako so mi pred hišo pripeljali mrtvaško rakev. Pa tudi takrat nisem bil mrtev. Enkrat sem potoval na krpljah po snegu iz Daytona do Sandy Lake, kakih 30 milj. Spal sem v snegu v silnem mrazu (Mislim, da je rekel: 40 pod ‘Zavber’ fant je bil naš p. Roman... ničlo - op. pis. ), zelo slabo oblečen, pa ni nič zmrznilo na meni. Sem imel pod obleko čez ves život časopisni papir in se med potjo nisem spotil. Ce spoten obležiš v takem mrazu, je gotovo po tebi!" “Kaj takega boste povedali, kadar bo pred vami diktafon. Meni gre danes samo za to, da nekaj malega napišem o vas za Ave Maria Koledar ali list, za sedemdesetletnico vašega amerikanstva. Zdaj hitro povejte, če ste bili kdaj doma na obisku." "Bil! Leta 1904." “Tudi o tem bi morda bilo zanimivo kaj povedati v diktafon.” “Lahko, če bo kdo želel.” “Zdaj gre le še za to,da se prepričate, če ima Rev. Furlan prav, ko piSe:,da)e Pirc r°jen v Kamniku." Naj le pride, se bova pomenila.” y Potem se bo videlo, če boste vi njega za ušesa ali on vas. . . " “Bova videla, res. . . ” Smejali smo se. “Če bom le mogel ujeti Furlana, preden odidem iz Minnesote, ga pošljem k vam. Vi pa ostanite tako čvrsti še dolgo dolgo in počakajte na moj prihodnji obisk teh krajev. Nič ne vem, kdaj spet pridem naokoli. Torej se le dobro držite. " “To pa rad obljubim. Zavedam se, da sem zadnji Slovenec v tej opatiji, ki je nekdaj imela toliko Slovencev. Pa tudi zadnji Slovenec, ki še zna po indijansko, odkar je umrl Simon (Lampe). Zato mislim še kar nekaj časa strašiti tod okoli. Če pa veste za koga, ki hoče kaj vedeti o starih časih, kar k meni ga pošljite! Ker je odšel tudi Ciril Zupan na drugi svet, sem res jaz ostal še edina priča nekdanjih dni. Da sem še trden kot dren, pa sami vidite. ” Udaril je s palico ob tla in se zravnal pred nama,da ga je bilo res lepo videti. Posebno še, ko se je nama tako zadovoljno smejal v slovo. Tik pred odhodom iz Minnesote sem res za kratko urice ujel tudi Fathra Furlana v St. Coudu. Med tem se je bil namreč vrnil iz new-yorške države in imel s seboj starše za kratek obisk. Brž sem mu povedal, da mu misli p. Roman naviti ušesa. Seveda sem tudi razložil, zakaj ga čaka taka kazen. “Ne bo nič!” je pogumno odgovoril". Kar sem zapisal, je zgodovinsko dognano.P.Hugo Bren v Rimu in Msgr. Zaplotnik v Nebraski sta dognala zgodovinsko resnico, ki se ji bo moral tudi p. Roman podvreči. ” “Se mi je zdelo. Torej stopite o prvi priliki v St. Johns in dopovejte možu, da tisto vaše pisanje ni hum-bug ! " “Pa rad, čimprej ! " “Boste dajali tudi odgovor za to, ker pišete, da je Kamnik obdan z zidom, kar tudi jaz vem, da ni res." “Če ni, je pa bil v starih časih. Msgr. Zaplotnik mi je dal knjigo, ki vse to popisuje.” “In p. Roman misli, da bi vas bil moral škof poslati v stari kraj, da bi si sami vse ogledali, preden ste kaj napisali.” “O, kako rad bi bil šel!” “Pa tudi zato je p. Roman hud na vas, ker pišete, da je bilo na na Kranjskem slabo pod Napoleo -nom. . . ” “Msgr. Zaplotnik mi je dal tudi o tem knjigo, ki poroča zgodovinska dognanja. Če je Homarjev oče hvalil Napoleonove čase, s tem še ni rečeno, da so jih bili veseli vsi Slovenci tistih let. Ali naj tudi jaz dobesedno sprejmem pričevanje svojega očeta, ki še danes misli, da ni bilo na svetu boljših časov, kot so bili pod Francem Jožefom. . . ?” “Ha, ha! To je dobra primera. Skoda, da ne bom zraven, ko se bosta z p. Romanom udarila o teh rečeh! Gotovo bi bilo 'zanimivo poslušati. Samo škoda, da se verjetno ne bosta nič za ušesa vlekla.” “Prav verjetno, da ne. Pa moram še to vprašati: Ali je p. Roman tudi tista poglavja v moji knjigi kaj kritiziral, kjer pišem o Pirčevem življenju in delovanju v Ameriki?” “Dobro, da ste me spomnili. Sem ga prav posebno vprašal, kaj sodi o tistem delu knjige. Pa je odločno izjavil, da ste v tem pogledu vse prav napisali." Mladi mož se je vidno oddahnil. Vesel je bil, da bo lahko obdržal dobro ime kot pisatelj knjige o Pircu, kakor ga je užival doslej. . . Naslednji dan sem se ustavil v Lemontu in mimogrede pogledal v knjigo: Krajevni Leksikon Dravske Banovine. Glede kamniškega obzidja stoji zapisano: “Mestno obzidje, ki so ga sezidali 1451 na ukaz cesarja Friderika III. , j e imelo štiri mestna vrata. . . Obzidje je bilo zavarovano s štirimi obrambnimi stolpi.” Do kdaj je to obzidje stalo, knji- ga ne pove. Govori pa knjiga o “propadanju" Kamnika nekako sredi 18. stoletja. V Pirčevih časih je bilo verjetno že kaj malo tega obzidja. Na svoje začudenje sem opazil, da ta knjiga misijonarja Pirca sploh ne pozna. Pri vsakem kraju, ki ga opisuje, navaja imena raznih znamenitih Slovencev, ki so bili tam rojeni. Ko opisuje Godič, ne navaja nobenega slavnega rojaka iz te vasi. Pri opisu Kamnika jih navaja celo vrsto - Pirca ni med njimi. . . Čudno, da so sestavljale! te monumentalne knjige prezrli Pirca, dočim niso pozabili na primer župnika Ignacija Kastigarja, mnog o poznejšega in neprimerno manj pomembnega slovenskega Ameri-kanca (Dobrnič). Naj omenim še nekaj zanimivosti ! V knjigi “Baragovi Nasledniki” piše dr. Franc Jaklič: “Franc Pirc, poleg Barage in Knobleharja najbolj sloveči slovenski misijonar.se je rodil 20.novembra 1785 v Godiču nad Kamnikom Iz iste hiše je slikar Miha Maleš." “Krajevni Leksikon Dravske Banovine” pa poroča: “JERANOVO. . . gibko in razbito selišče na pol poti od Godiča do Mekinj. . . Odtod doma Maleš Miha, slikar in grafični umetnik v Ljubljani. ” O Pircu - nič ! “PODKRUŠKA. . . Hiše so odmaknjene od Nevljice na vznožje gričevja. Vas zbira lokalni promet s hribov na sever. Kmetje in delavci (v vasi). ” O Homarju - nič ! Toda potolažimo se! Saj tudi Črni vrh ne ve nič o Buhu in celo Log pri Polhovem Gradcu ne ve nič o svojem - velikem rojaku škofu Trobcu. . . Iz dvojnega razloga pa še nekaj o Trojanah. Bolj zaradi p. Romana, kot radi nas samih. Ga bo spomnilo na njegovega očeta, ki je hvalil Napoleonove čase, pa na profesorja Konška, o katerem nam je pripovedoval, pa tega nisem vzel “na zapisnik”, čeprav je bilo zanimivo. Morda bo kaj povedal o tem možu nekoč v diktafon? “TROJANE . . Iz časa francoske okupacije še danes žive v spominu napadi tamošnjih kmetov na francoske posadke in blagajne v Trojanah in okolici. Duša vsega odpora in gibanja proti Francozom je bil šentgotarski župnik Anton Rozman. Napadi so imeli v začetku obeležje odpora proti tujcem,njihovim nasil-stvom, proti novim davkom, dajatvi vprežne živine za prevažanje blaga preko trojanskega klanca, pozneje pa so bili to navadni roparski napadi.Leta 1810 je sodilo vojno sodišče v Ljubljani 32 kmetov iz št. Ožbalta, Trojan, Hrastnika, Brda in sosednjih krajev ter jih 6 obsodilo na smrt. V Trojanah rojen; Konšek Valentin (1816-1899), politik(ured -nik celjskih ‘Slovenskih Novic’) in naravoslovec.” Tako! Iz gornjih podatkov o Napoleonovih časih bi sledilo, da je Father Furlan tudi to dobo primerno označil, ko je zapisal, da je Slovenci nimajo v dobrem spominu. Pomislimo samo na velike davke - “fr onke.” ! Res pa ni prišlo povsod do takih uporov kot v trojanskem kotu. Vendar se mi zdi, da tudi glede tega p. Roman ne bo Rev. Furlanu prehudo - ušesa navijal! Pa naj bo to ali ono tako ali drugače, te vrtice so nastale za spomin na 70-letnico p. Homar j e ve -ga amerikanstva. Letošnje Verne duše jo bodo slavile in mi jo bomo slavili z njimi. P. Roman Homar, sprejmite naj -lepše čestitke in Bog Vas ohrani še dolgo dolgo vrsto let! P. Bernard OFM P. ROBERT ofm: Razne revije zadnje čase pišejo - iz enega ali drugega vidika - o razumnih bitjih na planetih, zvezdah. Vprašanje o življenju na zvezdah je iskalo odgovora še posebno ob pojavu "letečih krožnikov", ki jih je bilo moč opazovati iz raznih krajev v Ameriki in Evropi. Vendarle še do sedaj ni bilo slišati povsem zadovoljive razlage o tem čudnem pojavu. Ena izmed razlag, ki hoče prodreti v skrivnost "letečih krožnikov", predpostavlja možnost izvenzemskega izvora: ti krožniki naj bi predstavljali poskuse prebivalcev na raznih nebesnih telesih, ki bi radi prišli v stik s človekom za zemlji. Težko je soditi, koliko je resnice v tem mnenju. A vendar, možnosti življenja na planetih ne moremo že v naprej odkloniti. Spoznanje namreč, ki sloni na izkustvu, ne more s popolno gotovostjo izključevati možnosti kakšne oblike življenja izven naše zemeljske oble. In razumno bitje, ki naj bi živelo na planetih, bi imelo verjetno precej drugačen telesni ustroj, kot ga imamo mi. Končno pa naj bo tako ali tako, dušo bi vendarle imelo. Zato bi ga tudi lahko Imenovali razumno bitje, sestavljeno iz duše in telesa. še predno so se pojavili "leteči krožniki na nebu, so bogoslovni učenjaki razglabljali, ali je možno izvenzemsko življenje in kakšno naj bi bilo stališče vere do izvenzemskega življenja. Učeni srednjeveški bogoslovci - med njimi sam prvak, sv. Tomaž Akvinski - so, o-pirajoč se na napačne razlage o vsemirju, zanikovali vsako možnost življenja na zve- zdah. Za sv. Tomaža je krona stvarstva človek na zemlji: zanj je Bog posejal zvezde po nebesnem svodu, da bi po njih lahko ločil letne čase in da bi po zvezdah, znanilkah vetrov in dežja, urejeval svojo delavnost na zemlji. Toda takoj, ko sta Kopernik in Golile? dokazala, da zemlja ni središče vesoljstva, so tudi bogoslovci začeli motriti problem življenja na zvezdah z drugačnimi merili. Daljnogled je razkril začudenemu zemljanu na luni in ostalih dosegljivih zvezdah večkrat podobne pogoje za življenje, kot nam jih nudi zemlja. Od tega dejstva pa do trditve, da na nekaterih zvezdah lahko živi tudi razumno bitje, korak ni bil velik, dasi težaven. Novih znanstvenih odkritij so se bogoslovci spočetka prestrašili. A težave, ki naj bi jih za versko resnico predstavljalo življenje na zvezdah, so se polagoma polegle. P. Feliks, znameniti notredamski pridigar, je že pred približno sto leti dopuščal možnost obljudenosti planetov. In veliki govornik Monsabr4 je za njim slovesno izjavil: "Zakaj bi ne bile tudi zvezde obljudene z bitji, ki niso tako popolna, kot so angeli, a popolnejša od človeka? Med popolnoma duhovnimi bitji angelov in med našim življenjem, ki mu je počelo razum, čustvo in materija, je še mesto za drugačne načine življenja. Res je, mi smo imeli učlovečenje božje ... Ali ne morda zaradi tega, ker je božji pastir, hoteč popeljati vse svoje ovce na pašnike večne blaženosti, pustil v vse-mirju devetindevetdeset ovac zato, da bi tukaj na zemlji poiskal eno, ki se je izgubila?" Če je torej božji Sin za učlovečenje izbral zemljo, je storil to zato, ker prebivalci zvezd odrešenja niso potrebovali. Ti predstavljajo onih devetindevetdeset ovac, ki jih je pastir prepustil varni staji, izgubljena ovca pa je človeštvo na zemlji. Vprašajmo se sedaj, kakšen namen je i-mel Bog, če je poleg zemlje ustvaril še več obljudenih svetov? - Bog je ustvaril človeka v svojo slavo. Stvarstvo pa ne more na popoten način slaviti svojega Stvarnika, če ni v vesoljstvu umnih bitij, ki edina lahko spoznajo lepoto stvarstva in tako s svojim razumom izkazujejo dolžno hvalo Stvarniku. V ta namen pa ne zadostuje samo razumno bitje na naši zemlji. Koliko ie še zvezdnih svetov, ki jih tudi skozi najboljši daljnogled človek nikdar ne bo mogel občudovati I Tako so oddaljeni od zemlje, da se njihova svetloba utrne, še predno jih doseže človeško okol Veliko je torej zvezd, ki nam bodo vedno ostale neznanke. Kdo naj torej pozna te neznanke, da bo lahko zanje dajal dolžno hvalo in slavo Stvarniku? Upravičeno odgovarja na to vprašanje moderen bogoslovec: "Zdi se, da je popolnoma v skladu z vrhovnim namenom stvarstva, če so obljudeni ti, za življenje primerni nebesni svetovi z bitji, ki bodo slavila svojega Stvarnika v lepoti svojih svetov, podobno kot človek na tej zemlji". Morda bo kdo drugi drugače modroval, a vsaj eno je gotovo: od strani vere ni nobenih razlogov, ki bi zahtevali ali izključevali bivanje razumnih bitij na nebesnih planetih. Ali pa dejansko žive razumna bitja na zvezdah, nam lahko odgovori samo znanost . In če bo znanost nekdaj dala na to vprašanje pritrdilen odgovor, se nobena verska resnica - posebno ona o odrešenju človeškega rodu - ne bo znašla v zadregi. Kristus, učlovečeni Bog, nas je namreč s svojim trpljenjem in smrtjo na križu odvezal izvirnega greha, ki smo ga podedovali po grehu prvih staršev. Obenem nas je povzdignil v nadnaravni red milosti. Dejanski red previdnosti božje do človeškega rodu omejujeta dve dejstvi: Adamov padec in odrešenje po Kristusu. Poglavitna misel celega sv. pisma je tale: Cerkev, svoje skrivnostno telo, je Jezus ustanovil z namenom, da bi po njem prejemali sadove odrešenja, ki se jedopol-nilo na križu. Če torej prebivajo razumna bitja tudi na drugih planetih, gotovo niso iz Adamovega rodu in kot taka - ker niso greši la v Adamu - samo po sebi ne potrebujejo odrešenja po drugem, boljšem Adamu -- Jezusu Kristusu. Zanje bi božja previdnost določila drugačne zakone in drugačna sredstva, ki bi jih vodila do njih poslednjega namena, ki tudi ni nujno takšen, kot je naš poslednji namen. Kakšni naj bi ti zakoni dejansko bili, ne vemo; kljub temu pa lahko predvidimo več možnosti. Oglejmo si jih v naslednjem: Možno bi bilo, da bi bilo izvenzemsko razumno bitje obdarovano z istimi naravnimi, prekonaravntmi in nadnaravnimi darovi kot naši prvi starši pred padcem (to je z razumom In prosto voljo; z neumrljivostjo teles in izvzetostjo pred požel jen jem; z Izvirno svetostjo). Bog bi podvrgel ta bitja podobni prelzkiAijl kot Adama In Evo, ki bi jo pa prestali bol j Je kot na Ji prvi starJi. V tem slučaju bi bilo življenje na zvezdah - nam v podrobnostih sicer popolnoma neznano -življenje duhovne in telesne blaženosti, kjer ni bolezni, smrti, zapletenih političnih in socialnih prevratov, ki se jih mi ne moremo reJiti. Druga možnost je, da bi isto bit je,tako kot Adam, greJilo. Za ta slučaj bi ga Bog lahko prepustil usodi. Lahko bi ga tudi od-reJil na drugačen način kot nas. Končno - in kar je najbolj verjetno - pa bi bilo tudi to bitje odreJeno z ozirom na zasluge Kristusa. V tem slučaju bi jim božja previdnost že na kak Jen način razodela, kakJni so zanje zakoni, po katerih bodo dosegli odreJenje. Sprejeti bi jih morali po veri, ki bi bila ne-obhoden pogoj in poglavitno sredstvo njihovega odreJen ja . " GreJni ki na zvezdah" bi tudi živeli v približno enakih duhovnih, nravnih in družabnih razmerah kot mi. Njihova moč razuma bi bila lahko večja ali manjJa od naJe: zavisela bi namreč od telesnih lastnosti in živi jenjskih pogojev planeta, na katerem bi živeli. , In Je tretjo možnost si lahko predstavljamo. Bog bi ustvaril razumno življenje na planetu in mu določil le naravno blaženost. V tem stanju bi to bitje spoznalo in ljubilo Boga po svojih naravnih močeh in sposobnostih. Po smrti bi živelo v naravni blaženosti, podobno kot otroci, ki umrjejo brez krsta. Nihče pa ne more vedeti, katero izmed neJtetih možnosti je Bog udejstvil, če je ustvaril razumna bitja tudi izven naJe zemlje. Ob koncu se Je vpraJajmo, kakJno bi naj bilo naJe razmerje do "prebivalcev na zvezdah"? če bo znanost enkrat lahko z gotovostjo dokazala, da žive razumna bitja tudi na zvezdah, bo naJe srečanje z njimi v obojestransko duhovno korist. Daši bi bili prebivalci zvezd" podvrženi drugačnim zakonom previdnosti božje, vendarle bi bili oboji -- mi in oni - dolžni izpolnjevati poglavitne zapovedi naravnega zakona, ki ga je Bog vsadil v srce vsakega razumnega bitja; to je: delaj dobro, izogibaj se hudega I In deset božjih zapovedi bi bi le tista točka, kjer bi se naJe in njih delovanje v slavo istega Stvar- nika podalo roki. Razlikovali bi se od njih v izpolnjevanju tistih zakonov, ki nam jih je previdnost božja določila za naJe sodelovanje pri odreJilnem poslanstvu cerkve. S poznanjem prebivalcev na zvezdah bi bolje doumeli modrost načrtov božjih in zlo greha. Če bi izvenzemci živeli v stanu izvirne svetosti, bi mi lahko takorekoč z rokami o-tipali, kaj smozgrehom Adama izgubili. Oni pa bi ob pogledu na naJe težave veliko bolj cenili darove, ki jih niso lahkomiselno zapravili. - V slučaju, da bi tudi oni bili deležni odreJenja z ozirom na zasluge Kristusa, bi lahko ugotovili, da nas je Bog posebno ljubil, ker si je za učlovečenje svojega edinorojenega Sina izbral Adamov rod. -- In če bi se končno srečali s človekom, ki bi užival le naravno blaženost, bi gotovo bolj cenili nadnaravni red, ki smo ga prejeli po sv. krstu. V vsakem slučaju pa bi Je bolj častil? Kristusa - srediJče ustvarjenega vesoljstva. Kristus je namreč tisti člen v verigi vesoljstva, ki združuje živo in mrtvo naravo z njenim Stvarnikom. Telo je vzel iz snovi, iz katere je ustvaril naJe prve starJe. In materija, mrtva snov, je sestavni del vsakega bitja,v katerem sta združeni duhovnost in snovnost, telo in duJa. Torej je materija, mrtva snov, tudi sestavni del razumnega bitja, ki naj bi živelo na zvezdah. Neskončno pa se dviga Kristus, Bog - človek, nad vsakim umnim bitjem. Sv. vera nas namreč uči, da je v osebi Jezusa Kristusa na skrivnosten način združena božja In človeJka narava. Kristus - Bog in človekI Oseba, v kateri je združen Stvarnik s tem, kar je u-stvarjeno: zato je krona in sredUČe vesoljstva I SONCE JE SAMO SENCA BOGA Michelangelo Žrh ijul ezni nadškofa odšel v armado, da daruje svoj smehljaj tudi fantom-vojakom. Zdaj pa ga najdemo na krovu nesrečne ladje. Očividci so pripovedovali nekako takole: Ko je torpe- do zadel ladjo, je Father Vashington nastopil kot poveljnik. Poklical je ostale kurate in začeli so reševalno delo. Še v tem groznem trenutku je imel smehljaj na licih, kakor bi hotel vsem Priredil P. P. O.F.M. Konvoj ameriške mornarice se je bližal evropski celini. Vozil je moštvo, vojni material in druge potrebščine za vojno, ki naj bi čimprej strla uničujočo silo in napuh nacizma. Ladje so bile dobro zavarovane, a kljub temu jih je sovražna podmornica zasledila in prežala na ugodni trenutek za napad. V noči med 2. in 3. februarjem 1943 se ji je posrečilo priti v bližino in izstreliti torpedo. Zadela je ladjo Oorchester, ki je vozila moštvo. Na nesrečni ladji so bili poleg stotin vojakov tudi štirje poročniki, ki so imeli dvojno vojaško službo: bili so vojaki strica Sama, v prvi vrsti pa vojaki božji - vojni kaplani. Eden je bil katoliški duhovnik, dva sta bila protestantska pastorja, četrti je bil judovski rabin. Spremljali so svoje fante na bojne poljane. Sleherni izmed njih se je zavedal svoje odgovornosti, saj kuratska služba ni lahka. Vojni kaplan mora biti vselej s svojimi “boysi", tudi v prvih vrstah fronte. Ne sme gledati na nevarnost izgube lastnega življenja. Prva je skrb za duše: za one, ki omagujejo, zlasti pa za duše fantov, ki se ne bodo vrnili v domovino nikoli več... Rev. John P. VVashington, katoliški duhovnik, je bil Že od mladih nog veselega značaja. Že kot paglavček v šolskih klopeh župnijske šole v Nevvarku, N.J., je bil vedno središče smeha. Vselej je bil pripravljen zabavati družbo. Ko se je začela vojna, je z dovoljenjem svojega govoriti: “Kaj se bojite, maloverni? Ko so valovi zagrinjali ladjo, ki je izginjala v hladnem grobu, se je Še enkrat/nasmehnil obupanim fantom v svoj zadnji pozdrav. Nič manj priljubljen ni bil metodistovski pastor Fox. Bil je vojni veteran iz prve svetovne vojne, torej že izkušen vojak. Bil je tudi ranjen in je prejel za svoje junaštvo odlikovanje. Ko se je vrnil iz vojne, se je posvetil metodistovski župniji v Sharonu, Vermont. Že čez štirideset let star je v dru- gi svetovni vojni pustil svojo farno družino in se zopet vpisal v ameriško armado. Ženi in otrokom je dejal: “Dobro vem, kaj čaka naše fante. Zato, lena, ti skrbi za otroke! , klene potrebujejo vojaki..." Odšel je za klicem Koledar 1954 svojih fantov. Clark V. Poling je bil sin bapti stovskega pastorja. Pripovedujejo, da je že kot desetletni dečko pridigal namesto svojega očeta. Po dovršenih Študijah je bil izvoljen za pastorja v Schenected/, N.Y., a tudi on je pustil službo in se posvetil ameriikim vojakom. Judovski rabin Alexander D. Goode ni zaostajal za ostalimi tremi. Bil je Se mlad fant, lepe rasti in odličen Športnik. Kot Študent je bil izvoljen za najbolj priljubljeno osebo v kolegiju. Ko je doštudiral, je prevzel sinagogo v Yorku, Pa., a kmalu se je posvetil judovskim vojakom. To so naše štiri žrtve ljubezni do bližnjega, ki so bile na krovu Dorchestra in zdaj počivajo v hladnih valovih Atlantika. - - - Torpedo je zadel ladjin trup. Sledila je eksplozija, na ladji je nastala strašna zmešnjava objema smrti. Vodstvo so prevzeli štirje kaplani: častniki in fantje so jih ubogali. Vojaki so napolnili vse rešilne čolne, razdelili so vse re- šilne pasove; z zmanjkalo je čolnov in pasov, v ladjo pa je naglo vdirala voda. Ob nogah kaplana V/ashingtona je klečal mladenič in se ga krčevito oklepal. Zasmilil se mu je ta nebogljeni fant, zasmilili so se mu drugi, ki bodo našli konec v valovih. Vzel je svoj rešilni pas in ga sam privezal krog vojakovih prsi.Nato je dečka blagoslo-slovil in ga rahlo potisnil v valove, da se reši, če je božja volja. Po zgledu Fathra V/ashingtona so storili isto tudi ostali trije kaplani. Voda na krovu je segala že do gležnjev. Skupina štirih se je stisnila tesneje skupaj: vsi so po- kleknili in poslednja molitev se je dvignila k Gospodarju nad Življenjem in smrtjo. Molili so vsak po svoje: latinsko, angleško, hebrejsko. A žrtev ljubezni jih je združila v molitvi k istemu Bogu. Njemu so daro/ali svoje življenje, da morejo drugi štirje živeti... Očividec je pripovedoval: Bil je nepozaben prizor. Ladja se je vidno pogrezala, toda štiri klečeče postave na krovu se niso ganile. Na njih obrazih ni bilo videti obupa. Kakor bi se hoteli smejati smrti, ki jih je že objemala. Father V/ashington je Še enkrat dvignil desnico in podelil plavajočim fantom svoj zadnji blagoslov. Nato so z ladjo vred izginili v Šumeče valove... Zemski boj je bil za te štiri vojake končan. Na njih grobovih niso mogli postaviti spomenika. Le valovi Šepečejo zgodbo o naših junakih, ki so tako Živeli, kakor so učili: “Ljubi svojega bližnje- ga!... ” + + + Desetletje je minilo od te strašne noči na Atlantiku. A spomin na Štiri kaplane je Še prav tako živ, kakor je bil prve dni po objavljenju strašne novice. Ameriška zgodovina je za vedno zapisala njih imena. Štirje junaki žive v srcih ameriškega ljudstva, ki njih Žrtve ne bo nikoli pozabilo. Pregovori o jeziku Majhen jezik je in brez kosti, pa oroije je, ki - umori. Priliznjen jezik govoreč pobije več ljudi lahko kot meč. Jezik dolg - čivljenje kratko! Krajšaj ga, pa bo iivljenje dolgo, sladko! Če prehitro jezik teče, gotovo vselej se opeče! Jezik dati more le česar polno je srce. Kdor z jezikom se ne pregreši, mnogo videl bo Se mirnih dni. Kar z jezika bo prišlo, se vrnilo več ne bo. Če jezik reče ti na dve ostri, polomil boš gotovo mu obe strani! Ne samo da grizeš, ti zobe imaš, ampak da si jezik z njimi tud* brzdaš! Jezika svojega vsekdar trd, neizprosen bodi gospodar! P. Odilo ofm STOLETNICA Lv ne 1 . novembra 1953. je poteklo sto let, kar je naš svetniški rojak Friderik Baraga klecal v cincinnatski stolnici in prejel škofovsko posvečenje. Slovenci smo z njim dobili svojega prvega škofa v Ameriki, Indijanci pa nadpastirja, ki po posvečenju v škofa ni prav nič spremenil svojega preprostega življenja misijonskih žrtev in gorečega delovanja za Sirjenje božjega kraljestva. Na cerkvenem zboru za Severno Ameriko, ki se je vršil dne 9. maja 1852. v mestu Baltimoru, je bilo sklenjeno, naj bo v Gornjem Michiganu ustanovljen apostolski vikariat ali poznejša škofija. V teh krajih je Baraga plodonosno deloval med Indijanci že nad dvajset let. Zato niso bili prav nič v zadregi za osebo miši jonskega škofa: predlagan je bil naš Baraga. Saj je bil on tisti, ki je neutrudno oral ledino v onih krajih in je bil tako zelo uspešen sejalec božje besede . On je bil tisti, ki je vabil za seboj goreče delavce v vinograd Gospodov. Iz surovih poganov je Baraga naredil delovne, trezne, vedno bolj olikane in pobožne kristjane, ki so se naseljevali v lepih vasicah in izpreminjcrli pragozd v rodovitne njive. S sv. Pavlom je lahko rekel: "Te moje ljube Otavce in Očipvejce sem jaz rodil v Kristusu Jezusu." Baraga je bil poseben mož: Bog ga je obsipal z mnogim trpljenjem, pa mu je tudi izpolnjeval vsako prošnjo. Saj je Baraga molil in prosil le za božjo čast in za blagor duš, nase pa nikoli ni mislil. Prvo vest, da je določen za škofa v Gornjem Michiganu, je Baraga prejel dne 27. junija 1852 od mi lwauškega škofa Hen-nija . Tamu je pisal: "Z gotovostjo računajte s tem, da boste morali sprejeti to bremena svoje rame." Vest se je kmalu razširila tudi med vernike. Na vsa obvestila pa je Baraga napisal v dnevnik: "Naj se zgodi božja volja 1 Ne meni, ne meni, temveč tvojemu i' menu,o Bog, naj bo vsa čast in slava 1" Potem je delal naprej v svojih misijonih in pisal indijanski slovar, ki ga je dolga leta sestavljal in ga je končal februarja leta 1853. Meseca marca istega leta se je odpravil z rokopisom 1700 strani v Detroit, Mich ., da bi našel tiskarno, ki bi mu delo izvršila. Toda take tiskarne ni mogel najti. Takoj j® odpotoval dalje v Cincinnati, Ohio, kjer seje zgovoriI s tiskarjem. Tri mesece je potem sam nadzoroval tiskanje in je odtise sam sproti popravljal. Prijatelji so Baraga zadrževali v Cincinnatiju, češ da bo vsak čas prišlo imenovanje za škofa iz Rima. Toda Baraga ni čakal u-radne listine. Delo ga je klicalo nazaj med ljube Indijance. Povrnitvi je šel misijonarit v rudnike . šele 13 . oktobra 1853 . mu je detroitski škof sporoči I, da je dospela iz Rima listina, s katero ga papež Pij IX.dne 29. julija imenuje za gornjemichiganskega apostolskega vikarja in škofa. Na praznik vseh svetnikov ncj prejme v Cincinnatiju škofovsko posvečenje. V tej listini pravi papež o Baragu, da ga priporočajo za to službo: globoka pobožnost, verska goreč- nost in veliki misijonski uspehi med Indijanci . Baraga se je proti koncu oktobra 1853. napotil proti Cincinnatiju. Med potjo se je ustavil v Detroitu, kjer so ga vprašali, če ima vse pripravljeno za škofovsko posvečenje: škofovsko obleko, prstan, mitro, križec in drugo. Odgovoril je: "Če je to bistveno za škofovsko posvečenje, potem jaz ne bom nikdar škof". Tako je bil Baraga ubog. V Detroitu so mu potem vse potrebno oskrbeli. Ko je prišel v Cincinnati, je pri svojem prijatelju Fathru Hammerju naredil duhovne vaje. Vse dneve je prekle-čal v Marijini cerkvi pred tabernakljem. Dne 1 . novembra 1853. je Baraga prejel v cincinnatski stolnici škofovsko posvečenje, prav v tistem mestu, kamor je bil kot metliški kaplan poslal prošnjo za misijone . Posvetil ga je cincinnatski nadškof Purcell, soposvečevalca pa sta bila škof iz Detroita in škof iz Milwaukeeja. Baraga sam ni nikjer opisal slovesnosti svojega škofovskega posvečenja. Prvo pontifikalno mašo je opravil škof Baraga v Marijini cerkvi pri Fathru Hammerju, sv. birmo pa je prvič delil v Stone-licku, Ohio. Ko se je vrnil v G. Michigan, je določil za svoj škofijski sedež mestece Sault Ste. Marie. Pri očetih jezuitih je dobil majhno sobico za stanovanje. Cerkov in župnišče je nekaj let prej posta- li ara go v Škofovski grb, ki lepo ponazarja program njegovega bogatega življenja. vil slovenski misijonar Franc Pirc. Baragova škofija je takrat štela 10.000 vernikov in komaj dva duhovnika. Značilen in pomenljiv je Baragov škofovski grb. Razdeljen je v tri polja. Nad polji je škofovsko geslo: "Le eno je potrebno 111 Pod napisom sta škofovska znaka klobuk in vrvica. Na levi strani je znak Imena Jezusovega IHS s križcem zgoraj in s tremi žeblji spodaj. Na desni strani je znak Marijinega Imena z zvezdo zgoraj in s prebodenim Srcem Marijinim spodaj. V tretjem, spodnjem delu, so križ, sidro in srce, znaki treh božjih čednosti: vere, u-panja, ljubezni. Koliko globoke vsebine je dal Baraga svojemu škofovskemu znaku! Naj se ob stoletnem jubileju iz naših src še bolj goreče dvigne prošnja: O Bog, poveličaj svojega služabnika Friderika Baraga in stori, da ga bomo kmalu častili na oltarju! Baragova prva "katedrala“ in "škofijska palata" v Sault Ste. Marie, Michigan. stoletnico Baragove posvetitve v škofa obhaja stoletnico svojega obstoja tudi marquettska škofija, katere prvi nadpastir je bil naš veliki rojak. Poleg Baragovega dne, ki ga obhajajo v škofiji vsako leto na eni izmed Baragovih nekdanjih misijonskih postaj / za leto 1953 dne 25. oktobra v Sault Ste. Marie, kjer je bil Baragov prvi škofijski sedež/, so priredili glavno proslavo stoletnice dne 30. avgusta v Marquettu. Slovesnost se je vršila na prostem in sicer na Memorial Field. Popoldne ob štirih je bila ob udeležbi tisočev Nekaj slik iz jubilejnih slovesnosti marquettske škofije: Osmi naslednik Baragov, Škof Thomas L. Noa, v slovesnem sprevodu. pontifikalna sveta maša. Opravil jo je Most Rev. Thomas L. Noa, sedanji škof marquettski in osmi naslednik Baragov. Na tronu je prisostvoval sveti daritvi Eminenca kardinal Edward Mooney, D.D. » nadškof iz Detroita, Mich. Ozemlje, ki ga je Baraga svojo škofijo, je namreč prvotno spadalo pod detroitsko škofijo. Slavnostni govor bi moral imeti škof Albers iz Lansinga, Mich. , ki pa je zbolel in je njegov govor prebral marquettski generalni vikar in predsednik Baragove zveze, Mons. Joseph Zryd. Med mašo je prepeval mešani zbor, sestavljen iz pevcev vseh treh marquettskih katoliških župnij. Izvajali so Hallerjevo mašo z orkestrom, koralne vložke pa so peli domači bogoslovci. Ob tej priliki so izdali posebno spominsko knjižico, v kateri je na dobil za prvem mestu pismo svetega očeta Pij a XII. , ki škofiji čestita in ji ob stoletnici podeljuje svoj apostolski blagoslov. Na drugem mestu so čestitke apostolskega delegata za Združene države. Sledi pismo detroitskega kardinala, ki je še posebno za- M emorial Field, marquettski stadion, je dobil ta dan oltar, kjer je marquettski škof Noa opravil pontifikalno sveto mašo. Detroitski nadškof, kardinal Edward ,M ooney, blagoslavlja udeležence veličastne proslave stoletne ga jubileja. Tribuna Memorial Fielda ni mogla sprejeti vse mnoiice. Po poročilih je 'bila ta slovesnost doslej največja verska manifestacija ob Gornjem jezeru. veliko hvaležnostjo do Boga obhajajo pomenljivi jubilej. Sledijo slike vseh dosedanjih marquettskih škofov: za našim Barago prideta še dva Slovenca , Ignacij Mrak in Janez Vrtin, nato Friderik Eis,Pavel Nussbaum, Jožef Pla-gens in FrančišekMagner. V spominski knjižici je ponatisnjen prvi Baragov pastirski list, ki ga je izdal pred sto leti, ob priliki posvetitve v škofa. Ker na glavno proslavo stoletnice niso mogli priti vsi verniki škofije, so določili, da bodo imeli jubilejne proslave po dekanijah. V nedeljo, 13. septembra je bila proslava v Houghtonu, Mich. , nedeljo nato v Bessemer, Mich, za dekanijo Iron-wood. Zadnjo nedeljo v septembru je bila dekanijska jubilejna proslava za Iron Mountain, Mich, na praznik sv. Frančiška Asiškega (4. okt. ) pa za dekanijo Menominee, Mich. Drugo nedeljo v oktobru šobile jubilejne slovesnosti v Escanabi, Mich. , dne 18. oktobra pa za marqu-ettsko dekanijo v samem Marquettu, kjer je Baraga pokopan. Zadnja proslava pa je že zgoraj o-menjeni vsakoletni tkzv. nimivo. V njem omenja, daje mladi Friderik Baraga leta 1832. pripravil za smrt služabnika božjega Rev. Gabriela Richarda, ki je 34 let deloval v Detroitu in je ustanovitelj detroitske škofije, kot je Baraga marquettske. Ta dogodek, ko sta se srečala dva pionirja države Michigan, ustvarja zgodovinsko vez med obema škofijama, med katoliškim Marquettom in katoliškim Detroitom. Na četrtem mestu v spominski knjižici je poled slike sedanjega mar -quettskega škofa njegovo pismo duhovnikom in vernikom, kako naj z “Baraga Day", ki so ga obhajali 25. oktobra v Sault Ste. Marie. Na vseh teh proslavah je imel domači škof Thomas L. Noa pontifikalno sv. mašo in sicer povsod ob 4. uri popoldne, da se proslave lahko udeleže verniki in duhovniki. Na zadnji proslavi v Sault Ste. Marie je govoril Rev. Thomas McAvoy, C. S. C. , arhivist univerze Notre Dame, Ind. V vseh naštetih krajih so prirejali tudi izvencerkvene slovesnosti. Programi so vsebovali igre, godbo, razne nastope in govore. Jubilej je bil torej obhajan na najslovesnejši način. Tole posebno molitev so molili v marquettski škofiji v jubilejnem letu: Evharistični Kralj, ki si v svoji neskončni modrosti prav izbral svoje služabnike, prosimoTe, usliši nas, ko klečimo pred Teboj ob spominu na teh sto let, da bi proslavili škofe, ki so tako zvesto služili marquettski škofiji. Brezmadežno Srce Marijino, po moči Tvojega evharističnega Sina naj bomo deležni molitev, žrtev in pokore, ki so jih doprinesli naši škofje in pomagaj nam, da bomo vztrajali v dobrem. Amen. Baragov grob v marquettski stolnici. MOLITEV ZA BARAGOVO BEATIFIKACIJO: Molimo. 0 Bog, ki si v škofu FRIDERIKU BARAGU dal vernikom vnetega dušnega pastirja, poganom pa gorečega misijonarja, ponižno Te prosimo, poveličaj ga, da bo prištet med svetnike Tvoje Cerkve, da bomo imeli v njem pri Tebi mogočnega pri-prošnjika in vzvišenega vzornika, ki ga bomo s pomočjo Tvoje milosti posnemali v gorečnosti in ljubezni. Usliši to našo prošnjo po zasluženju našega Odrešenika Jezusa Kristusa, Tvojega Sina, ki s Teboj in Svetim Duhom živi in kraljuje na vekov veke. Amen. Koledar 1954 LEPI USPEHI DELA ZA BARAGA Leto jubileja Baragovega posvečenja v škofa nam prinaša tudi razveseljivo poročilo, da se je delo za beatifikacijo svetniškega rojaka zelo razgibalo. Že lani je bil po navodilih iz Rima, kamor je šel po informacije Msgr. Joseph Zryd, mar-quettski generalni vikar in predsednik Baragove zveze, imenovan uradni historični ali zgodovinski odbor. Ta komisija mora zbrati in pregledati vse dokumente in spise škofa Baraga ter tako pripraviti vse potrebno za proces proglasitve blaženim. Po izjavah marquettskega škofa Noa bo v kratkem imenovan tudi p os tula tor. Po zaslugi in neumornem delu našega slovenskega rojaka Mr. Josepha Gregoricha iz Chicaga, je Baragova zveza postala znana vsej ameriški katoliški javnosti in je pritegnila nase pozornost mnogih učenih mož, zlasti zgodovinarjev. Že nad pol stoletja so se ameriški katoliški zgodovinarji zavedali,da so v Evropi trije važni viri, trije merodajni arhivi, ki vsebujejo polno snovi o ameriških misijonarjih. Ta material ni bil še nikoli objavljen. Arhivi so: Društvo za širjenje ve- re v Lyonu na Francoskem, Družba sv. Leopolda na Dunaju v Avstriji in Društvo sv. Ludovika v Monakovem v Nemčiji (Muenchen). Ker so te arhive smatrali kot bistvene za študij zgodovine katoliške Cerkve v Ameriki, so ponovno poskušali, da bi prišli do njih važnih virov. Uspeh je bil končno dosežen s sodelovanjem Univerze Notre Dame, Indiana, Katoliške Univerze v Washington, D. C. ter Baragove zveze v Marquette, Mich. Letošnjo pomlad je Baragova Baragov doprsni kip s spominsko ploščo v dobmiški cerkvi. zveze poslala Mr. Gregoricha v Evropo za naročilom, naj preskrbi pristne posnetke vseh listin, ki se nanašajo na škofa Baraga. Tu seveda ne gre le za Baraga samega, temveč za vse misijonsko delo v Ameriki na splošnem, zato ni čudno, da sta se takoj pridružili že omenjeni dve u-niverzi: Notre Dame, Ind. in Catho-lic University, Washington. Mr. Joseph Gregorich je našel v Evropi vrata v vse tozadevne arhive odprta. Leta 1951. je namreč napravil enako potovanje Rev. dr. Thomas T. McAvoy, arhivi st univerze Notre Dame, Ind. Do dokumentov sicer ni prišel, a kot zastopniku uradne organizacije, ki dela za Baragovo beatifikacijo, so mu povsod obljubili sodelovanje glede posnetkov listin. Ime našega rojaka Baraga je bilo, ki je odprlo dolgo zaklenjena vrata do potrebnih doku-menotv. Mr. Gregorich si je letos kot prvi znal najti pot v vse imenovane arhive in si pridobiti takojšnje sodelovanje. Bilo je sicer nekaj zapletljajev, ki pa so bili le ugodno rešeni v prid Baragovi zvezi. Množina materiala, ki ga je treba prefotografirati, presega vse pričakovanj e. Samo pisem, ki se nanašajo na Barago in na ameriške katoliške misijone, je menda nad sto tisoč. Ker mnoga pisma obsegajo več kot eno stran, je treba računati samo pisma na dve sto tisoč strani. Če stane vsaka stran okrog 30 centov, bo že to delo stalo 60 tisoč dolarjev! Kje so potem še Baragove knjige, ki jih je toliko spisal, njegovi pastirski listi itd. . . ? Seveda bosta omenjeni univerzi (in verjetno še katera ustanova) priskočili finančno na pomoč. A tu vsaj malo vidimo, kako zelo važno je, da zbiramo članarino Baragove zveze, ki znaša na osebo le en dolar na leto. Če bi ne imeli iz članske zbirke že nekaj na razpolago, bi sploh ne mogli dela pričeti. Delo Družbe s V. Ludovika v Mo-nakovem je že končano in vsi posnetki so že na svojem mestu tu v Ameriki. Tudi vse listine Društva za širjenje vere v Lyonu so že tukaj v Združenih državah. Med drugo svetovno vojno so bile te listine zaradi varnosti vFribourgu (Švica). Poslana je tudi že prva polovica dokumentov Mr. Joseph Gregorich na obisku v Metliki, kjer je Baraga kaplanoval l. 1828-30. dunajske Leopoldinske ustanove, o-stalo bo končano in odposlano vsaj do novega leta 1954. To je ogromno delo in velika dragocenost. Baragova zveza ima pa še druge vire Baragovih dokumentov. Gre v prvi vrsti za vse dokumente, ki jih je kdaj pisal na Propagando v Rim in so za nas še veliko večjega pomena. Velika sreča je, da imamo v Rimu mladega in zelo zmožnega človeka, ki je podravnatelj in profesor kolegija Propagande. To je Slovenec dr. Maksimilijan Jezernik. K temu delu ga je pridobil nam Amerikancem dobro znani p. Hugo dr. Bren OFM. ki je sedaj generalni definitor frančiškanskega reda v Rimu in ki je za Baragovo zvezo star delavec - strokovnjak. Iz rimske Propagande je Baragova zveza že dobila nad sto dokumentov. Vsebina teh pisem in listin se nanaša v večini na detroitsko škofijo, kamor je Baraga kot misijonar spadal, in na Baragove odnose do Vatikana. Amerikanski zgodovinarji so se do zdaj pečali le z omenjenimi arhivi, prezrli pa so važen vir, in ta je v Jugoslaviji, oziroma v Sloveniji. Koliko materiala za zgodovino mar-quettske škofije se najde ravno v Sloveniji. Še dva škofa za Barago sta bila Slovenca: Mrak in Vrtin. Ravno tako so bili prvi Baragovi sodelavci Slovenci: Pirc, Skola, Čebulj... Vsi ti so bili rojeni v Sloveniji in so redno pisali svojim prijateljem in sorodnikom. Mnogo teh pisem je ohranjenih. Tam je tudi veliko zgodovinskih dokumentov zlasti za škofijo St. Paul in St. Claud, Minnesota, kjer so delovali naši misijonarji. Slovenski arhivi še posebno zanimajo Baragovo zvezo, ker obsegajo važne podatke o Baragovem življenju. Mnogi dosedanji viri iz domovine so bili znani le iz že tiskanih knjig iu za zgodovinsko komisijo v pripravi za proces ne pomenijo dosti. Komisija mora do originalnih dokumen- Koledar 1954 tov, oskrbeti mora tudi njih fotografije, da se uveri o pristnosti. Prav zato je bilo potovanje Mr.Gre-goricha v Baragovo domovino take važnosti. Ko je dospel Mr. Gregorich v domovino, je bilo delo že v teku po zaslugi p. Hugona. V Ljubljani je našel zmožnega in navdušenega frančiškanskega duhovnika p. Jožefa Aljančiča, ki delo vodi in nadzoruj e. Veliko pristnih dokumentov je že posnetih in mnogo do zdaj neznanih je bilo odkritih. Najdenih je presenetljivo zanimivih podrobnosti iz Baragovega življenja in iz življenja njegovih sorodnikov. Tam je toliko dela, da ga bo težko končati v enem letu. Mr. Gregorich je imel tudi priliko, da je obiskal Baragov rojstni kraj: Malo vas pri Dobrniču in druge kraje Baragove mladosti. Seznanil je se z mnogimi uglednimi Slovenci, med katerimi je tudi profesor Bojan Drenik, vnuk Antonije Drenik, Baragove sestrične. G. Bojan Drenik ima lepo Baragovo zbirko, ki vključuje spomine njegove stare matere. Tudi posnetke te zbirke bo lahko dobila Baragova zveza. Dvakrat je imel Mr. Gregorich avdienco pri administratorju ljubljanske škofije, škofu Antonu Vovku. Škofje z občudovanjem poslušal o u-spešnem delovanju Baragove zveze. Tudi v javnih knjižnicah oz. arhivih so šli našemu Baragovemu zgodovinarju vsi na roko. Tako je delo za Baraga v njegovem jubilejnem letu napravilo velik korak cilju nasproti: BARAGA DVIGNITI NA OLTAR! Zgoraj: Notranjščina cerkve v Dobrniču, kjer je Baraga oblila krstna voda. Levo:Baragova rojstna hiša, graščina Mala vas pri Dobrniču. Tudi kame-nita miza pod starodavno lipo je Še iz Baragovih Časov. Tu je družina preživljala nedeljske popoldanske ure sreče in miru. UDNO NAKLJUČJE, slučaj, usoda ali ne vem kako bi ljudje imenovali moj nočni doživljaj. Sam mu pravim: migljaj božje roke. Gospod je stegnil sredi noči svojo očetovsko desnico na cesto, ki vodi iz Chicaga proti jugozapadu in se imenuje 4 A. Vozil sem proti domu. Vračal sem se zelo pozno iz velemesta, kamor sem peljal prijatelja na železniško postajo. La Salle Street Station jez nebotičniki ostala za menoj, raznobarvni električni reklamni napisi so se izgubili. Hrušč down-towna in hupanje avtomobilov me ni več motilo. Cesta je zavila iz predmestja Arga v prosto naravo. Le od časa do časa so se ob njej zasvetila poslopja bencinskih postajic in nočnih lokalov, a še isti hip utonila na mano. Tu in tam so me oplazili žarometi avtomobila, ki se je vračal v mesto. Zaspan sem bil in že večkrat sem se zasačil, da sem hotel zadremati za volanom. Rahlo je rosilo izpod meglenega neba, ki danes ni imelo niti ene zvezde. Pusto vreme me je naravnost dolgočasilo. Pogledal sem na uro. Pol čez dvanajsto, e dva j s et minut in bom doma. Avto je cesto kar požiral in vendar se mi je zdelo, da se vleče v neskončnost. Ko bi imel vsaj sopotnika, da bi se pogovarjal. Tako pa sem bil sam in čudno zapuščenost sem občutil. Čemu me je Bog pripeljal v tujo deželo, jer so visoke hiše in brze vrste avtomobilov, kotbihGten prehiteti čas? Včasih sem doma kot ečko sanjal o svetu za morjem in njegovi sreči. - Sreči? Kje je sreča?... Zdelo se mi je, da med nebotičniki ni mesta zanjo. Tu je temp° 11C1Jeinja> zlato, denar in valovito morje Človeških teles. A sreče ni. Vsaj tisti osameli trenutek se m:, je zdelo tako. Cesta je napravila ovinek in mi pokazala Sloveči pisatelj Volney je ob vsaki priliki zatrjeval o sebi, da je popoln brezverec in da Boga ni. Tako je pisal tudi v svojih delih in je z njimi mnoge oropal vere. Nekoč se je vozil po morju. Nastal je silen vihar in grozila je resna nevarnost, da se bo ladja s potniki vred potopila. Volney je v smrtni grozi hitel v svojo kabino, padel na kolena in začel moliti. Tako ga je dobil ladijski služabnik, kateremu je tudi še nedavno pravil o svojem brezverstvu. “Kaj je mogoče, gospod Volney, da tudi vi molite? Saj ste vendar trdili, da ni Boga..." mu je dejal. Volney je bil v zadregi, končno pa je od-govoril:"Zmotil sem se, prijatelj, oprosti mi! Lahko je biti brezverec doma na varnem. Ko gledam smrti v obraz, se mi zdi drugače." Nato je molil dalje... Angleški učenjak David Dume je trdil,da je sramota za vsakega človeka, ki je še tako preprost, da veruje v Boga. Nekoč je zašel v močvirje ter se začel nekaj hišic. Razsvetljena je bila samo cesti najbližja, nočni lokal. Rdeče utripajoča reklama je vabila na ples in za polne mize. Med vrstami bi lahko razbral vabilo k igri, kjer moreš v kratkem večeru mnogo izgubiti. Tudi dušo ? Da, morda tudi dušo. . . Avto je zdrvel mimo in prišel zopet v temo. Glej ! Žaromet je osvetlil postavo, ki je stala ob cesti in z mahljajem desnice prosila, da bi jo kdo sprejel na vozilo. Spoznal sem vojaško uniformo: fant je bil, mlad in postaven. Čez dan se rad usmilim vsakogar, ki me prosi z dvignjenim palcem za vožnjo. Ponoči pa ni varno, najmanj tu na samoti. Saj ne veš, kakšne namene ima prosilec. Zato pa se mi zdi še bolj nerazumljivo, da sem tistikrat sredi noči ustavil avto. A noga je kar brez ukaza pritisnila na zavoro . . . Vozilo se je ustavilo. Neznanec je pritekel do avta in molče stopil vanj. Zagledal je duhov s ki kolar in se vidno stresel. Gledal je vame s čudnim izgubljenim pogledom, da me je mrzlo spreletelo. “Hello boy! ” “High, Fa-ther!" je odgovoril. Čudno negotovo je prisedel in zaprl vrata. Premaknil sem prestavo in avto se je pognal po prazni cesti ... “Kam?” sem vprašal. “Do mosta bi rad, "je nejasno izdavil čez nekaj trenutkov. Nato je izvlekel cigaretno škat-ljo in mi ponudil. “Hvala, ne bom kadil!” Sam je vzel cigareto in jo nervozno prižigal. Medtem sem opazoval njegov obraz. Komaj dvajset let je moral imeti in č eden dečko je bil. Toda nežne poteze je zakrival nek trpki izraz. Videti je bil bled in odsvit cigarete ga je delal še bolj mrkega. S trdo kretnjo si je popravljal kodraste lase, ki so mu zlezli na čelo, ter vlekel cigareto, kot bi srkal iz nje življenje. Neprestano je žarela. Mučno mi je postalo, da sam nisem vedel kako. Skoraj mi je bilo žal, da sem ustavil avto. Pa le za trenutek. Nato sem pregnal tesnobo in sklenil, da bom prav zaradi njegovega molka še bolj zgovoren. Zaspan že od fantovega vstopa nisem bil več. In pričel sem pripovedovati, kdo sem in kam grem. Povedal sem mu v nekaj stavkih svojo zgodbo zadnjih let, trpljenje domovine v re- po greza ti v blato. Obupno se je trudil, da bi si rešil življenje, a si ni mogel pomagati. Njegovo vpitje je slišala kmetica, ki je delala na bližnji njivi. Prihitela je k njemu in mu ponudila poljsko orodje, da bi se ga oprijel in se rešil. Toda ko ga je spoznala, mu je odtegnila rešilno roko. “Vi ste brezbožnež Hume? Zakaj naj bi vam pomagala jaz, naivna žena, ki veruje v Boga? Bom raje gledala, če vas bo rešilo vaše brezverstvo...” Hume je zakričal: “Lepo vas prosim v imenu Boga, rešite me, rešite me!* Kmetica mu je znova ponudila orodje:“Zaradi Boga, ki ste Ga vedno tajili in Ga zdaj v obupu kličete, vas bom rešila. Le spoznajte, da je bolje za človeka, Če veruje. * Ko ga je rešila, mu je še dejala:“Gospod Hume, zdaj pa vam pravim z besedami Kristusovimi: Pojdi in ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!" - Ta smrtna nevarnost je bila dobra šola za brezbožnega učenjaka. OBA SAMA Ob križu na razpotju cest sem ta večer postal. Oj Krist, ne vem, zares ne vem, če boš me še spoznal. Prehodil dolge sem poti in sem hudo grešil, zdaj bom pokleknil Ti k nogam, jih s solzami izmil. Prešlo je vse, je v srcu mrak in v duši je tema... Poglej me, Krist, ih roko daj - saj sva oba sama! M. Jakopič Mlad visokošolec je med počitnicami obiskal v Ljubljani svojo gospodinjo, kjer je nekoč stanoval kot gimnazijec. Študiral je v Pragi, kjer je izgubil vero in se je s tem zdaj tudi pobahal: “Ko sem bil pri vas, sem bil še pobožen fantiček, zdaj sem doštudiral in ne verujem več..."Gospodinja mu je pomilovalno od-govorila:“Tako? Ste pa res napredovali, mladi gospod, da ste stopili v vrsto živali. Živali ne verujejo v Boga, pametni ljudje pa vsi.” Veliki brezverec Schoppen-hauer je težko zbolel, v hudih bolečinah je zakričal:*Moj Bog! Moj Bog!” Zdravnik, ki je njegov vzklik slišal, ga je začudeno vprašal:“Gospod, kaj je še Bog? V svojih filozofskih naukih ste dokazovali, da Ga ni.” Bolnik mu je odgovoril:'Vidim, da so moji filozofski nauki neporabni za trpljenje. Zlasti za smrt so zanič. Če ozdravim, bom drugače učil.” Učenec francoske brezverske visoke šole je stanoval pri verni družini. Večkrat je razširjal svoj nauk tudi med njenimi člani .Ko je nekoč zopet hotel dokazovati gospodinji, da Boga sploh ni, se mu je ta samo pomilovalno nasmehnila in ni hotela niti odgovoriti. Študent je zaključil pogovor s prezirljivim stavkom:‘Vsi v družini se imate za tako pametr ne ljudi; zdaj pa vidim, da sem le jaz edini pameten človek v hiši, ker ne verujem v Boga.” Gospodinja pa mu je hitro vrnila: “O, to pa ne bo držalo, da bi bili edini v hiši! Tudi naš pes in naši konji ne verujejo. Razloček je le ta, da se ti s tem ne morejo bahati, kakor se ob vsaki priliki vi.” voluciji, svoj beg in kampe ter prihod čez morje. Molče me je poslušal, a v pogovor ga nisem mogel zaplesti. Zdelo se mi je, da ves čas nekaj premišlja. Odgovarjal je le na moja vprašanja, mi povedal, da mu je ime Viljem in da ni katoli-čan. Toda odgovori so bili čudno negotovi in prisiljeni. Zazdelo se mi je, da mu niso ljubi. U-molknil sem. Kaki dve milji sva oba molčala. Nato je začel on. Gledal sem predse, a sem čutil, daje okrenil glavo in me opazuje. “Father!” je poklical. “Yes?" n Pa se nisi bal ustaviti avto in me spre-jeti? je počasi spregovoril in me gledal. Zasmejal sem se: “Čemu?" “Tako. . . Ponoči in tu na samoti. Morda i čakal z zlim namenom. Lahko bi bili za mano v temi še drugi . . . Ali pa bi si sam drznil napraviti zločin ..." Zopet sem se zasmejal. Moj dragi prijatelj, kaj se je vredno ba-i za življenje? Smrti se pač ne bojim, dasi je sam ne iščem. V božjih rokah smo in niti dota-mti se me ne moreš, če Bog ne dopusti. . . molknil sem. Misli so mi zakolobarile kot vrteče se kolo in moral sem jih zbrati. Čudno an ovo vprašanje me je v notranjosti spravilo ^.ravnovesja- Sele čez trenutek sem pristavil: lcerpa, v tebi sem videl dobrega fanta, Bill." Pant je vidno ostrmel, nato pa se zami-s 1 . Zdelo se mi je, da se bori sam s seboj i*1 i mi rad nekaj povedal. S komolcem se je naslonil na okno in si pokril obraz z dlanmi. “Motiš se' Father ~ Jaz . . . nisem do-er • . . je komaj izdavil in po kratkem molku glasneje nadaljeval: “Naj ti povem vse, Father! reje sem te nalagal. Katoličan sem, a izgubijo-nec. o bi vedel, da sem ves večer preživel v grehu, bi mi ne rekel, da sem dober. Zapravi sem svojo srečo in peče me spomin na bla-ena leta, ko sem kot ministrant hodil okrog 0 arja. Težka je zavest, da sem v enem večeru zapravil preteklost. Trenutki preklete sreče, k* je grenka kot pelin!. . . Nič več si ne bom upal pogledati materi v oči. . . » Zaihtel je. Zdaj se Čudim, da sem ostal tako miren, preve sem moral paziti na nevarni ovinek. 1 ooa glas se mi je tresel, ko sem mu z desnico segel med kodre in zbiral besede: “Bill, v srcu si e o er. Ko bi ne bil, bi mi zdaj ne pravil svojega padca. A Bog je milostljiv in. . . " “In naj ti povem še to, Father, ” me je prekinil. “Ko sem prišel na cesto, sem se bil pripravljen ubiti. Toda preveč sem bil samoljuben in boječ. Ko sem zagledal luči tvojega avtomobila, šemi je porodila druga misel. Ves svet sem sovražil tisti trenutek. Ubij ali vsaj omami voznika, sedi za volan in se vrzi preko roba na križišču s triinosemdeseto cesto! Naj nesreča konča v meni zver, ker me je strah prijeti za revolver in ga pritisniti na sence. . . - Tako sem mislil in ustavljal avto. Tvoj ovratnik me je zmedel in zdaj sem premagan. . . A življenje.se mi gnusi in vem, da nikoli več ne bom srečen." Jokal je kot otrok. “Prijatelj, sreča je tudi v kesanju. Billy, Bog ve zate in te ljubi še bolj kot prej. Iščete, sprašuje. Samo ‘da’ reci, pa te bo dvignil v svoje naročje, da znova ne padeš, ” sem odgovoril in glas se mi je tresel. Presunila me je fantova nenadna izpoved in sam sem postal ob njej čudno otožen. Bill je umolknil in nemo zrl predse. Prišla sva do mosta. Ustavil sem, toda fant je pozabil, da zaradi njega. Sele čez čas se je zavedel. Že je hotel izstopiti. Odprl je vrata, a obsedel in se sklonil k meni. “Bog ti povrni! Father, začel bi rad novo življenje sonca, kakršna je bila moja mladost. Bi me hotel spovedati ? ” Pokleknil je in naslonil glavo na moja kolena. V dušo se mu je vračal izgubljeni raj. Še nikoli nisem napravil s takim veseljem nad spovedancem znamenje križa. Billy pa je še dolgo slonel na meni in čutil sem njegove utripe. Pustil sem ga, da se umiri. Nato mi je stisnil roko in brez besed izginil v temo. Nisem vedel, kdaj sem prišel domov. Vedel sem pa, čemu sem moral preko morja. Zaradi Billa. In morda jih je še več, ki čakajo name . . . Desnica božja, še večkrat se stegni na ceste, ki vodijo iz ameriških velemest! Fr. B. Voltair, smrtni sovražnik Boga, je v svojih spisih dokazoval, da nadnaravnosti ni. Norčavo je javno govoril, “da prepušča nebesa angelom in vrabcem". Dvakrat mu je dal Bog smrtno bolezen kot svoj posebni klic milosti, naj spremeni svoje življenje. Obakrat se je skesano spovedal in prejel svete zakramente. Toda ko je ozdravel, je šel na svojo staro pot brezverstva, po kateri je tisoče odtrgal veri in Bogu. V tretje in poslednjikrat je zbolel na smrt. Kričal je po duhovniku, da bi ga spravil z Bogom, iz katerega se je še nedavno tako norčeval. Toda Voltairjevi prijatelji ga niso hoteli poklicati. Voltair je umrl v strašnem obupu brez svetih zakramentov. Ljubljanski duhovnik je prišel v gostilno na obed. Edini prostor zanj je bil pri večji mizi, kjer je obedovalo že več gospodov. Bilo jim je neprijetno imeti v sredi “čmosuknježa", Da bi ga jezili, so nalašč začeli govoriti proti veri in proti duhovnikom. Duhovnik pa se za njih pogovore ni niti zmenil, ampak mimo užival svoj skromni obed. Eden izmed presenečenih gostov omizja ga je končno le vprašal:*Kaj vas nič ne razburja, ko poslušate naše pogovore?" Duhovnik je čisto mimo odgovoril:“Prav nič, prijatelj! Tega sem se navadil v dolgih letih svoje službe. Bil sem namreč kaplan v norišnici na Studencu." - Kmalu je sedel sam za mizo... !Brezverec Saintibal je dal tole resnično izjavo: “ Brezbožci nam sovrstnikom ne delajo časti. V življenju trdijo, 'da so brezverci, ko pa pride smrt, se vsi spreobrnejo in preklicujejo vse, kar so preje trdili in učili." 0*1} 5po minili na Ute-}j e NAŠIM NAČRTOM Spomini na srečna otroška leta, ki smo jih preživeli doma v krogu svoje družine, so gotovo izmed vseh spominov najlepši, še danes nam zaigra srce v veselju, ko se spomnimo na otroške Miklavževe večere, na prvo sv. obhajilo, birmo, itd. In med temi spomini je gotovo zelo osrečujoč zlasti tisti, ki nam znova pokaže sliko, kako smo šli s starši prvič na Marijino božjo pot na Brezje. Vse nam stopa tako živo pred oči: berači ob poti, kramarji in pobožni romarji, ki so v.Otočah izstopili in navadno peš krenili proti Brezjam. Med potjo molijo rožni venec in prepevajo Marijine pesmi Nepozaben ostane tisti most preko Save, za katerega prehod je bilo treba plačati carino. In pa dolge stopnice, ki so nas dvigale proti Brezjam in nam na vrhu napovedale, da smo že skoraj na cilju, kajti zvonik je pokukal izza drevja sredi vasi Beračev je bilo vedno več, pa tudi prodajalcev Marijinih kipcev, podobic. svetinjic in drugih s po mino v na Brezje. Ko so romarji dospeli na cilj, so njihovi koraki, žareče oči in hrepeneči obrazi razodevali le e-no; “Pred čudodelno Marijino podobo pojdimo ! " Na vse drugo so pozabili, le pred oltar čudodelne Marije Pomagaj hite. Zdi se jim, da so stopili v nov svet. Nepremično zro v Mater božjo z Jezuščkom v naročju. Solze, vzdihi, pesmi, neutrudno drsanje po kolenih okrog Marijinega, oltarja pričajo o silni ljubezni in o neomajnem zaupanju slovenskega ljudstva v Marijo Pomagaj. In ko smo nato opazovali po stenah okrog oltarja razobešene slike z zahvalami, lase, bergle in razne druge priče čudežnih ozdravljenj na Brezjah, smo res z vsem zaupanjem molili: “Spomni se, opremila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje i varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se Tvoji prošnji priporočal ...” Z NAMI DELI VESELJE IN ŽALOST Naša doživetja ob brezjanski Mariji Pomagaj so se iz leta v leto poglabljala. Brezjanska Marija je postala res življenje našega življenja. Nič velikega se v slovenskem narodu ni zgodilo brez naše Kraljice. Saj odkar je bila na Brezjah slovesno kronana, se tudi res ni , spodobilo brez njena čelu prirejati kake večje Koledar 1954 slovesnosti. Zato smo šli z njo na čelu na mogočni evharistični kongres v Ljubljano. Oči vseh Slovencev so bile uprte v njeno milostno podobo, ki so jo v procesiji nosili po ljubljanskih ulicah. Živo smo se namreč vsi zavedali, da se moramo predvsem njej zahvaliti za veličastno slavje. Tudi mogočni mednarodni Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani smo izročili njenemu varstvu. To so bile res veličastne slavnosti, ko je brezjanska Marija doživljala in opazovala, kako slovensko ljudstvo časti njo in Njenega Sina, Kralja vseh kraljev. Bile so te slovesnosti v Ljubljani kakor Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem na cvetno nedeljo pred velikim petkom. Kmalu je tudi za slovenski narod po teh slovesnih prireditvah sledil veliki petek. Sledila je druga svetovna vojna in z njo vse grozote, ki so nam še živo v spominu. Brezjanska Marija Pomagaj je delila z nami vse gorje trpljenja. Z gorenjskimi in štajerskimi izgnanci je delila tudi ona usodo izgnanstva. Zatočišče je dobila najprej na Trsatu, nato v stolni cerkvi v Ljubljani, kamor so se zatekali begunci in izgnanci iz vseh delov Slovenije. Spremljala nas je tudi v spokorni procesiji na Rakovnik. Sploh je bil tedaj ves trpeči slovenski narod z duhom ob njej. Trpeča srca Slovencev so jo prosila le eno: “Marija, pomagaj nam, voj s kini čas, Na Tebe ozira se vsak izmed nas..." Tako je Brezjanska Marija v domovini res delila z nami veselje in žalost in postala vsem vernim Slovencem življenje njihovega življenja. MARIJA POMAGAJ MED IZSELJENCI Kako Slovenci res žive v brezjansko Marijo, tudi ko zapuste domovino, se je pokazalo v izseljenstvu. Lemont - Ameriške Brezje Povsod, kjer so večje skupine Slovencev, so ustoličili na oltarjih tudi milostno podobo Brezjanke. V Združenih državah pa je brezjanska Marija dobila takorekoč drugi dom. Lemont je vsem Slovencem v Ameriki znan kot “ameriške Brezje. ” Očetje frančiškani, ki v domovini oskrbujejo brezjansko božjepotno cerkev, so preko lemontskih Brezij in glasila “Ave Maria” razširiličeščenje Marije Pomagaj ne le po Ameriki, ampak po vseh delih sveta, kjer prebivajo Slovenci. - Med slovenskimi rudarji v Franciji je ustoličil milostno podobo brezjanske Marije Pomagaj Msgr. Stanko Grims v stranskem oltarju Marijine božjepotne cerkve v Hubstedichu. Slovenci v Južni Ameriki so ustoličili milostno podobo Marije Pomagaj v božjepotni cerkvi v Lujanu. V Angliji so pobobo slovenske Kraljice slovesno posvetili v Londonu dne 27. februarja 1949. Tudi v taborišču je spremljala Slovence podoba Brezjanke. Kakor hitro so si Slovenci po taboriščih u-redili kapele, je že kraljevala v preprostih lesenih oltarjih tudi Marija Pomagaj. KRALJICA KANADSKIH SLOVENCEV Tudi med Slovenci v Kanadi kraljuje že nad dvajset let Marija Pomagaj. Oskrbel jo je frančiškan p. Blaž Farčnik in je več let visela v cerkvi v Beamsville na Niagarskem polotoku. A polagoma so jo tamkajšnji Slovenci nehali častiti in tuji dušni pastirji so jo dali v zakristijo. Leta 1950 jo je p. Bernard Ambrožič OFM spet našel vso zaprašeno med staro šaro, jo očistil in prinesel v Toronto. Da Slovenci vrnejo brezjanski Kraljici čast in ji vsaj malo zadoste, so šli z njo na čelu še isto leto na božjo pot v Midland; nato so jo pa obesili zadaj v cerkvi Karmelske Matere božje, kjer visi še danes. V kot je postavljena, ker je še pač v tuji cerkvi. Le redki Slovenci se spomnijo nanjo. Kar ne gre jim v glavo, da bi molili pred milostno podobo naše Kraljice za vrati cerkve. Čutijo, da naša milostna podoba zasluži časten prestol v glavnem oltarju njej posvečene lastne cerkve. MARIJINO SVETIŠČE V TORONTU Slovenci v Torontu so kmalu spoznali, da njihovi napori in denar ne morejo biti uporabljeni v kak drug boljši in Slovencem koristnejši namen, kakor za slovensko cerkev, posvečeno Mariji Pomagaj. Dobe se med nami Slovenci, ki so se kakor po čudežu rešili smrti in prišli sem v Kanado. Prišli so iz grobov, iz jam, iz ječ, iz taborišč. Vedo/ da ne smejo pozabiti na vse te božje dobrote in pomoč,ki jim jih je brezjanska Marija izprosila. Čeprav so si ohranili veselje in zdravje, čeprav so dobili tu dobro službo in u-živajo blagodat demokracije, se vendar zavedajo, da Marijine posebne pomoči in varstva tudi v Kanadi potrebujejo. Kajti temni oblaki grozeče vojne in revolucije se zbirajo nad vsem svetom in tudi nad Kanado. Pa tudi sicer preži na Slovence v Kanadi vse polno nevarnosti za dušo in telo, pred katerimi jih bo najbolj skrbno varovala Marija Pomagaj. Zato so se odločili, da prvo slovensko cerkev v Kanadi posvete njej. Lastno cerkev so narekovale verske dušnopastirske potrebe; brezjanski Mariji posvečeno cerkev pa posebna ljubezen in zaupanje Slovencev do Marije Pomagaj. Skromna bo cerkev po svoji velikosti in obliki. Bila pa naj bi lepa v svoji notranjosti, zlasti glavni oltar, v katerem bo kraljevala milostna podoba. Kajti za Marijo, Kraljico Slovencev, se to spodobi. Zato smo zaupali vso izdelavo in okras glavnega oltarja in notranjosti cerkve slovenskima umetnikoma gg. Goršetu in Kramolcu. Vse delo je že v teku. Mnogi Slovenci sodelujejo z molitvijo in z denarnimi prispevki. Tako bo trditev p. Odila Hajnška OFM, ki jo je izrekel že pred dvema letoma na misijonu v Torontu, da Slovenci v Torontu lastno cerkev potrebujejo in tudi zmorejo, postala kmalu dejstvo. Upamo, da bomo v letu 1954, ki ga je papež Pij XII. določil za Marijino leto v spomin na stoletnico proglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju, imeli že povsem izgotovljeno cerkev Marije Pomagaj in bomo lahko povabili Slovence, raztresene po Kanadi, prvič na Kanadske Brezje. A upati smemo na dosego tega cilja le, če nam bodo pomagali pri tem delu z molitvijo in darovi vsi Slovenci v Kanadi in v USA. Rev. Janez Kopač CM Slovenian Parish, 210 McCaul St. TORONTO 2-B, Ontario, Canada Koledar 1954 JVLarijo je ul osli o o o Že dve leti je nosil sladko breme: podobo Marije Pomagaj na Ameriških Brezjah na5 dragi Jože Cerar. V kakšno posebno čast si je to štel! Preskrbel si je narodno nošo za to priliko. Prvikrat je nosil Marijo leta 1951, ko smo v Lemontu priredili velike slovesnosti ob priliki 25-letnice kronanja lemontske Marije Pomagaj. Drugič jo je nosil leta 1952. Tokrat zadnjič, ker Jože že gleda svojo Mater Marijo v nebesih. Dne 20. julija 1952. je namreč nas Jože utonil v jezeru Aquilla pri Clevelandu. Jože je bil rojen dne 10. marca 1930. v Domžalah. Njegovega očeta so komunisti ubili 16. aprila 1945. Družina je šla ob prevratu v begunstvo. Jožek je bil takrat star komaj petnajst let. V taborišču v Spittalu na Koroškem se je izučil mizarstva. Bil je katoliški skavt, organiziran je bil pri Katoliški akciji in pri Fantovski zvezi. Bil je vedno živahen in vesel, razigran in nasmejan v družbi svojih vrstnikov. V Ameriko je prišel s svojo mamo, z bratom in sestro decembra leta 1949. in sicer v North Carolino. Točno po enem letu pa je vsa družina prišla v Cleveland, Ohio, kjer je Jože kmalu dobil delo in je bil velika opora materi in vsej družini, ki nima oč e ta. Ob smrtnih ne s rečah včasih človeška pamet kar zastane. Toda pozneje se vse tako razvije, da lahko vedno slavimo previdnost božjo. Morda je hotela Marija kmalu poplačati Jožetovo uslugo, ko jo je s takim navdušenjem nosil pri lemontskih procesijah. Jože Cerar s sestro Heleno in staro mamo na. romanju na ameriških Brezjah. Jožetov pogreb komaj dva tedna po njegovem zadnjem obisku lemontske Marije Pomagaj. u Cebelasi pAipxuj-eduje P.John o. f. m. UZBISKOVALCI ameriških Brezij si poleg drugih zanimivosti Lemonta navadno ogledajo tudi mojo “naselbino čebelic". Zanima jih, kje in kako sem začel čebelariti in čudijo se, ko jim pripovedujem o svojem sistemu. Da ne bo vedno istih vprašanj, naj pa tu odgovorim enkrat za stokrat. Pred nekako 43 leti je sobrat p. Alfonz Furlan, plemenita svetniška duša, v pazinskem samostanu /Istra/ med obedom sprožil pogovor o čebelah:“Čebelice, čebelice, te bi bilo dobro dobiti na naš samostanski vrt!..." To je čul župnik Ludvik Zvaček, po rodu Čeh, ki je bil ravno pri nas na obisku. Mož je imel precej panjev čebel vGologorici. Komaj nekaj dni po tem pogovoru je že njegov cerkovnik pripeljal v samostan en čebelji panj dunajske mere. Eden izmed nas se je moral lotiti dela - začel sem čebelariti. Oskrbel sem si panj Berlepshevega sistema, načelnik Vrišar mi je preskrbel, da sem vseh dvanajst panjev spravil v vagon poštnega vlaka. Z njimi sem se peljal do Gorice in jih namestil v kostanjeviški samostan. Nato so se začela obnovitvena dela na Sveti Gori in za čebele mi ni bilo mogoče več skrbeti. Le dva panja sem spravil na Sveto Goro, kjer so kljub od granat razkopani gori našle dovolj paše in lepo uspevale. Ostalih deset panjev sem prodal nekemu čebelarju blizu Gorice. Ko so se Italijani bolj usidrali in so tudi našo božjo pot prevzeli italijanski frančiškani, sem poln žalosti pobegnil v Ljubljano. Čebelice sem dal prepeljati k svojemu prijatelju Alojziju Filipiču, župniku v Grgarju pod Sveto Goro. Prav težko sem se ločil od njih. . . Kmalu sem dobil iz Amerike povabilo p. Hugona Brena /zdaj generalnega definitorja v Rimu/, naj bi prišel v Lemont. Najprej sem ga vprašal, če je Lemont dober kraj za čebele, potem šele sem se odločil* da res odrinem “čez lužo”. Od J. Strgarja, ki je še zdaj moj najboljši prijatelj med čebelarji, sem leta 1924 kupil dve čebeli-kraljici. Dne kmalu pa sem zvedel, da lahko dobim Žnideršič e vega. Naročil sem enega za vzorec in jih pozneje sam izgotovil enajst. S čebelicami sem imel srečo in v nekaj letih so se lepo namnožile. V Pazinu sem bil trinajst let. Ko so leta 1918 Italijani zasedli one kraje, sem bil prestavljen na Sveto Goro pri Gorici - za predstojnika na razvaline cerkve, samostana in drugih poslopij. Tudi čebeljo družinico sem vzel s seboj. Pazinski postaje- 9. septembra istega leta sem se odpeljal z brzovlakom proti Hamburgu. Ker sem nosil poleg čebeljih kraljic tudi milostno podobo lemontske Marije Pomagaj, sem na to spremstvo samih kraljic zares še zdaj ponosen. Dne 15. septembra nas je parnik “Resolute" odpeljal čez morje in 24. septembra smo zagledali Kip svobode. Pokojni p. Benigen Snoj, ki je bil tedaj v New Yorku, me je zelo nagovarjal, naj bi nekaj dni ostal njegov gost. A ogled velemesta sem opustil na ljubo čebelic, ki sta gotovo že težko čakali svobode. Če ju je na morju kaj zdelavala morska bolezen, pa ne vem povedati. Tako sem bil naslednji dan že v Chicagu. Moj prihod v Ameriko v tako imenitni družbi kraljic je pozneje nekdo prav zanimivo opisal v slovenskem in angleškem mesečniku. Ob naselitvi v Lemontu mi je p. Kazimir Zakrajšek kupil dva panja ameriških čebel. Živalic e so novi kranjski gospodarici z velikim veseljem sprejele. Matici sem spustil v panje in še zdaj se čudim, da ni bilo revolucije. Tudi se čudim, da so prva leta moje čebelice sploh o-stale pri življenju, saj sem imel tako malo časa zanje. Da bi videli , kakšen je bil začetek lemontske sa- mostanske naselbine! Bili smo tu le p. Hugo, br. Humil Savelj, en delavec in jaz, le polagoma je družinica rastla. Se pravega stanovanja nismo imeli. Preskrbeli smo si krampe, lopate, žage, kladiva. . . in hajdi na delo! Najprej kopati zemljo, nato zbijati deske za lesen samostan in cerkvico. . . Pa sem mislil, da bom v Ameriki čebelaril!. . . No, saj tudi sem po možnosti in čebelice so mi tudi tista prva leta bile le najbolj pri srcu. Takrat so bile kar po vrsti strahovito hude zime in so uboge ži-valice zelo trpele. Pa so ostale in se tudi namnožile. Moral sem kupiti nekaj novih panjev. Pred kakimi dvajsetimi leti je bil pri nas mlad fant mizar, ki je bil ves navdušen za Žnideršičev panj. Hotel je celo, da bi začela zanje kompanijo, pa me ni navdušil. Uvidel sem namreč, da Žnideršičev panj ni za tu, dasi sem jih imel kmalu že 26. Le nekaj let sem čebelaril z njimi, nato sem jih predelal v panje amerikanskega sistema. Z ame-rikanskimi panji pa se tudi nisem pohvalil: preveč je bilo težav jemati okvire e iz panja, ker niso prav narejeni in jih čebele tako zamažejo, da se kar zlepijo skupaj. Tako sem začel misliti na to, kako bi Žnider- Kraljestvo lemontskega čebelarja in njegovih čebelic šičev okvirec prilagodil amerikan-skemu panju. Po nekako štirih letih preizkušanja sem prišel tako do lastnega sistema, ki je silno preprost in pripraven ter sem nanj res ponosen, saj mu ni enakega na svetu. Tudi moj napajalnik je za olajšanje dela pri čebelah neprecenljive vrednosti. Vsak obiskovalec-čebelar pravi po razlagi mojega sistema: “Patent morate dobiti ! ” Da, že več ameriških in kanadskih čebelarjev je sprejelo moje vrste okvireev in po članku o mojem sistemu v “American Bee Journal" sem dobil veliko pisem iz vseh strani. Patent sam pa nič ne pomaga, če ne dobim tovarne, ki bi moje okvire e izdelovala. Toliko starih okvire ev imajo v zalogi, da se boje izgube, ker bi z mojim sistemom na čebelarskem trgu vsi obležali v skladiščih Prepričan sem, da bi se moj sistem panja tudi v Evropi, v dragi domovini, dobro obnesel. Tako se začenja že štirinajsto leto, kar čebelarim z lastnim si-Ves delavnik preživi p. Jobnpri lebelah... stemom. Vsako leto imam okrog 50 panjev čebelic, opazovalni panj ček / s steklenima oknoma / z dvema okvireema pa mi kaže, kako je s pašo. Letos je bila letina slaba, lansko leto dobra, leto prej pa najboljša v dolgi dobi. Res nisem več močan kot včasih, saj živim že od leta 70 prejšnjega stoletja, a kadar panj le s težavo dvignem, vem, da je poln sladkega medu. Da, da, s točenjem je tudi mnogo dela. Od leta 1926 sem se mučil z ročno točilnico za dva okvirca, 1949 pa sem dobil točilnih na motor in za dvanajst okvir-cev naenkrat. V toplem vremenu iztočim iz njih med v petih minutah. Tukaj ni za čebele nobene sovražne živali. Paša je obilna in mi ni treba čebelic nikamor prevažati “na počitnice”. Spomladi je ogromno cvetočega regrata, visoka sladka detelja in nizka deteljica, ki dolgo časa cvete, sta dobra lemontska paša. Pred leti sem nasadil 120 lip, precej je akacije in sadnega drevja. Glavna paša se začne v začetku julija. Okoli “čebelje naselbine” sem posadil okrog osemdeset nizkih sadnih dreves. Tako roji ne lete previsoko ter jih navadno sam in z ne-velikim trudom spravim v panj. Včasih so šli visoko v hraste in je bila prava muka priti do njih in žagati veje. . . Za zimo poskrbim čebelicam “zimske hišice", po eno za dve družini. Okrog panjev nadevljem otave. Že nekaj let na vsak panj prav nad okvire e položim nekako pet inč visok okvir; vanj razgrnem gosto mrežo, nanjo blazinico z ovsenimi plevami, nato pa še precej časopisnega papirja. Spomladi je na podu vse suho, dočim je bil prej pod moker in plesniv ter kar pokrit z mrtveci. -Tako prezimujejo moje ljubljenke in mi je vso zimo kar dolgčas po njih. Lemontske čebele so res pridne zbiralke medu. V samostanu nas je Koledar 1954 mnogo “sladkosnednežev” in tudi le-montski prijatelji našega medu ne morejo prehvaliti. Že od leta 1932 je pri nas v navadi Medeni piknik, ki je postal kar tradicija ameriških Brezij in je slovenskim izseljen -cem dobro znan. Vendar mi je še vedno najbolj pri srcu tisti prvi piknik dne 25. septembra 1932, dasi je bil skromen, saj sem imel bolj malo čebel. Pokojna provincialka slovenskih šolskih setser, č. s. Sebastijana, je imela takrat in vsa leta potem največje zasluge za olepšanje naše medene razstave. - Ti Medeni pikniki so vsako leto sijajnejši in vedno bolj obiskani. Nič čudnega, saj so tudi čebelice prinesle iz leta v leto več medu, ker so se lepo namnožile. Izhajajo pa vse - če nas ni kaj uštelo - iz izseljenk-slo venskih matic. Prijatelj Strgar mi je pred leti poslal dvakrat po štiri kraljice, v letu 1937 pa kar trideset. Seveda so morale vse na zdravniški pregled v Wasbington. Bile so “potrjene", odvzeli so jim le slovenske spremljevalke in pridali amerikan-ske. Skoraj ni potrebno omeniti, da sem v vseh teh dolgih letih čebelarjenja doživel marsikaj zanimivega in veselega, pa tudi mnogo nepri- ... pa tudi ob nedeljah najdeš p. Johna najlaže pri panjih. jetnih razočaranj, Še zdaj na stara leta se vedno kaj novega naučim, kako prav streči tem koristnim živa-licam. Vsak čebelar mora priznati isto. Trdim pa za konec tole: Že zdavnaj bi nehal čebelariti, če bi moral delati z Žnideršičevim panjem ali pa amerikanskim, ki ima kljub svoji praktičnosti /okvirci se vanj vstavljajo z gornje strani/ ne-dostatek v kompliciranih okvir c ih. Toda s svojim sistemom bom še če-belaril, dokler bom tlačil to zemljo, pa četudi bi živel kot Turek celih 1 56 let. . . ZAGRADEC na Dolenjskem, kjer je bil rojen naš p. John. Ui _ ______ _ c& I UUHOUNI HISHNI S H E G E N. t eta Shegen jo takukraf-J_vten, jen niozhan, de kateri letela v lvujei Hislii na Vraceli, ali hode k ir oz-hc pod iv o jo Itrcho im*, ali Ra po rajl hapcr lebinolsi, leta bode ni ed hudem ure-menam ob varjeni kok er fj pred llrelo, jen tozho;jen J't pred ognjem, jen vib zo- **■ pernio, jen pred kugo, jen ulah drugih i kodlivin bo-leisnih, let* Shegen je od Klemena Papesha XIII. ji-mena, poterjen tudi 1'adob- rofposnan, leta Shegen je VLalki deflieli na gori Ralsnri v*tem klollri Bene-diciinarskim, na leto vislio med Lude perlheu na-mrez- v*letem kloftro je vezli kr« popred noter udarja lu, jen je veliko natis* rezho terpelu, toko, de fo ti duhouni ali Minihi leta kloiter populliti otli, Te- jg dei kir je puk naen dau 4 $ Duhoune blu pobillo, jeu potem je en velik iiieg pa-lu, inu ti Duhovni 1‘ulkle- mena, poterjen tuui lauou- uu, inu tl Duhovni lo 1 kle- nili, jen to rekli iapuftimomi ta klorter. fakai nam ni oltati tukei, v*tem kir fo fe toku pogovarjali, pride en Pulhaunik, kateri njem je ta fvet dan, de nimajo ter lapulhti ampak fe imajo tega hifhniga Shegna poflufhiti: leta Pri - *-'ga Pufhaunika unjeh fpremit, or. nak je fginou fpred negovih ozhi, jt ta Kloft___ otou tega P -----0---------nika unjeh fpremit, or. pak je fginou fpred negovih ozhi, jen na ni blu vezh vidit per porti, tudi lo vidiJi enga zhloveka v’fnega fapadenga, na letu fo ti Duhouni ta Shegen na nieh vrata perbili, od taille ure je to hudu Leta Sbe- u fo ti Duhouni ta Shegen na nieh vrata perbili, od taille ure sme potihnilo ien fe ni nobena lhkoda temo Kloiiru pcrmcrilla. „ i ima lete Befsede vTebi namerzh. < ttt — JESUS Nazarenski f eii Kraji te zhafti f je perfhon urnim f Bug j® zjovek poltuu t jen ta Befseda je N^lsu poltalla f Chriltus jen,jen od Marie .DLvJ*** Cluilhu.^: n J I(M.k" «I »•'« nmrm. -|- Chriit„e jo l,i„ poko- pan f Chriltus je od Imcrn gon ullou f Chriltus je v^Nehelsa gori 1'hou, + Chri-llus ledi na detnizi Boga Ozlieca f Chriltus regierk v*Pebefsih jen na semli bci-fhite vi hudi Duhovi, sakai ta Leu ud rodu Juda, jen korenina Davida je nrc-Allcluja f Sveti Bug f Sveti mogozhni Bug f Sveti navmerjozl.i Bug f Ulsnuli fe tizhels nafr.tO Bug v’tvojem Imeni lluri uakisvelizhane + jeu lkus tvojo mozh jen kralrodi M hi nafs, A.fP-tZr+S-t A. t P. + Z. t C. f H. f P. t P. t F. + R. f s. +. i>tulsi to Inameujc lvetiga KrUla f odrefbi nais o Bog od ualhill fovrafU. nikou. Amen. Jefua t Mvia f Jofeph f Anna fCaspar f Melchior f Baltafbar. f ~\T IfcVangeliun: S. Jotnnesa. v sazhetku je bla ta befseda, inu ti befseda je bla per Bogu, inu Bur ie hfl ta befseda. Letu je bla vTazhetku per Bogu. Vfe je l kus njo llurjenu inu Bros nje ni nezh llurjenu kar je ttuijenu: v'njc je blu tu fhivlenje inu tu fhivlenje je blu ena luzh teh Ludy: inu luzh v‘temah fvejti, inu teme jo 1'apoptdle. En zhlovek je bil od Boga poslan, kaciremu je blu jime loai Leta je^rishil k’ prizhuvanju, d{ bi prizhvr/anje dajal od te Luzhi, de 1 eii°*“ T« SW«|.. j« ut lin* Ulltb.k. dtbf* Mb, ,„u. Slika predstavlja starodavno listino z naslovom: “Duhovni hišni blagoslov”. Vsebuje zgodovinsko razlago hišnega blagoslova proti vsakovrstnim nevarnostim, zlasti “tresku in hudemu vremenu”, kakor molimo v prošnjah, in raznovrstnim boleznim med družinskimi Člani. Sledi “žegen”: posebna prošnja molitev za božjo pomoč, in začetek evangelija sv. Janeza, ki ga beremo pri maši kot zadnji evangelij. Ta blagoslov so molili po slovenskih kmečkih družinah med hudo uro, škropili z blagoslovljeno vodo ali žgali oljčne vejice, blagoslovljene na cvetno nedeljo. Morda se marsikdo starejših bralcev spominja podobnega lista, ki je visel na steni v “hiši” rojstnega doma, ali bil shranjen kot dragocen spomin. Rodovi so ras tli ob njem... Zanimivo listino je prinesel v Ameriko p. Bertrand Katnik OFM. Dobil jo je od tete po smrti starega strica. Gotovo je ta rjavi list papirja več kot stoletje ležal v starodavni skrinji slovenske kmečke hiše v Rožu na Koroškem. Ko bi znal govoriti, kaj vse bi nam lahko povedal! Kakor kdo vzame Mr. Mirenič in Mr. Nervozi c sta bila soseda v Johnstownu ob veliki povodnji pred leti. Ko je pridrvela voda, Mirenič hitro spleza na vrh strehe, prižge svojo pipico in mirno gleda deročo vodo, ki je divjala skozi mesto. Nervozič pa smrtno prestrašen skoči v čoln, da bi se rešil na breg ob dolini. Med tem opazi Mireniča na strehi. "Strašno, ali ne?11 mu zakliče s čolna. "Lahko bi bilo hujše"/ odgovori Mirenič in mirno puha svoj dim. "Polovico hiš bo voda odnesla". "Vse so že stare bajte. Vsi bodo dobili nove". "Vse pohištvo bo voda uničila". "Moje je že itak staro, bom vsaj novo kupil11. "Glej, vsa tvoja okna so že v vodi", nadaljuje prestrašeni sosed. "Ravno prav, bila so že zelo umazana " . "Pridi v moj čoln, da se rešiva. Voda bo kmalu prišla do vrha strehe". "Saj je tukaj še dimnik", se nasmeje Mirenič. Nejevoljen Nervozi č sam odvesla . Pa ni prišel^ daleč. Močan tok zagrabi čoln in ga prevrne. Žalosten gleda Mirenič, kako se ubogi Nervozi č potaplja v deročih valovih in slednjič izgine v vodi. + + + Da, kakor kdo vzame. V nesreči ali težavi smo le prepogosto podobni muhi, ki se je ujela na muholovec. Prestrašena začne frfotati. A bol j ko frfota, bolj se prilepijo, počasi opeša in pogine. + + + Mirna kri v nesreči in težavi je največkrat rešilna. Razumu in previdnosti pusti prosto pot, da pametno razmišlja, kakšna rešitev bi bila najboljša. Zato pa se največkrat res vse ugodno reši. Razburjenje in prevelik strah pa otemnita razum in previdnost, pa človeka zavedeta v nepremišljene, dostikrat nespametne korake . Ti so največkrat večja nesreča, kot nesreča sama. + + + V vsaki težavi torej o-hrani mirno kri, trezno razmišljaj in išči rešitev, ter zaupaj v božjo previdnost. Koliko težav in nesreč boš s tem ugodno rešil, ali pa vsaj zmanjšal. Kar nazaj v svoje življenje poglej, pa boš videl, da imam pravi K. Si že igral "Domino"? Kdo ne pozna te "igre brez besed”! A dasi je po vsem svetu priljubljena, na splošno ne poznajo njenega začetka, kakor tudi ne, od kod je dobila svoje ime. Tule je njena zgodba. V začetku osemnajstega stoletja je bilo. Po vrtu nekega italijanskega samostana sta se sprehajala dva mlada meniha, brat Benedikt in brat Fidelis. Tiho sta hodila med gredicami in molila rožni venec. Toda molitev jima ta dan kar ni Šla. V bližini samostana so namreč priredili ljudsko zabavo: godba, smeh in vrišč so se razlegali preko samostanskega obzidja in motili mir Bogu posvečene hiše. Ko zabave le ni bilo konca, je meniha vseeno premagala skušnjava: zlezla sta na zid, da bi videla, kaj se zunaj dogaja. Nesreča je hotela, da ju je videl opat. Resno ju je drugo jutro poklical v sebi. "Poznata samostanska pravila? Zakaj sta jih prekršila včeraj na večer? Za vajin prestopek vama nalagam kazen: tri mesece bosta sama in tiho 1... " V trimesečni samoti sta meniha veliko molila in premišljevala. Vendar so ure tekle počasi in pri vsej pokori sta le morala najti kako razvedrilo. Mlajši izmed menihov je opazil med peskom po vrtni poti tudi kamne ploščate oblike in jih je začel zbirati. Tovariš se mu je pridružil in skupaj sta jih našla osemindvajset. Pa je enemu padlo v glavo, da bi jih zaznamoval s pikami od ene do dvanajst. V nekaj dneh sta se kljub strogemu molku le z znaki sporazumela in sestavila pravila za igro, pri kateri ni treba govoriti. Toda na nek način je zmagovalec pri vsaki igri le hotel dati duška svojemu veselju nad zmago. Govoriti res nista smela, smela sta pa glasno moliti. Tako je zmagovalec vsakikrat vzkliknil vrstico iz psalma: “Dixit Dominus Domino meo!... ” Ko sta meniha kazen prestala, se je njuna igra udomačila med samostansko družino. Kmalu pa je zašla v svet in se širila iz kraja v kraj Najprej so jo imenovali s celim imenom "Dixit Dominus Domino meo, ” pozneje pa jo je ljudstvo začelo imenovati samo kratko “Domino”. Pod tem imenom je danes znana po vsej zemeljski obli. Vim bolj gledam in premišljujem dogodke, ki so pretresali človeški rod ob koncu leta 1952 in v letu 1953, tem bolj se mi zdi, da stojita Koreja na daljnem Vzhodu in Berlin v srcu Evrope kot dve znamenji, ki o-značujeta razmere tega časa. Danes povsod znani Koreja korejski polotok meri štirideset tisoč kvadratnih milj in je dežela cvetoče stare a-zijske kulture. V teku zgodovine je bil skoraj stalno podjarmljen. Pred zadnjo svetovno vojno je bil pod Japonci. Korejski narod pa si je vedno želel svobode. Res so mislili, da so se jim želje spolnile, ko je minila druga svetovna vojna. Toda kako so se varali. Diplomati velesil se spet niso ozirali na želje ljudstva, ampak so ukrepali, kakor se jim je zdelo, da bo najboljše za ravnovesje sil na svetu. Polotok so na nenaraven način razdelili v dva dela. Severno od 38. vzporednika so dobili sovjeti za svoje vplivno področje, južni del pa Amerikanci. Ko je Japonska propadla, so oboji zasedli svoj del polotoka. Na severu so začeli komunisti s takojšnjo sovjetizacijo in z vsem, kar jo spremlja. Postavili so komunistično vlado, ki je začela trebiti vse, kar ji je bilo napoti. Na drugi strani pa so izvežbali vojsko, vdano vladi. V južnem delu Koreje so A-merikanci izvedli svobodne volitve. Korejci so dobili vlado s predsednikom Sigmundom Reejem. Tako severna kakor južna vlada je hotela biti edina zakonita vlada v Koreji. Vsaka je zahtevala združitev celega polotoka. Ko so se po petih letih umaknile o-kupacijske sile, je imela severna Koreja močno vojsko, južna pa je bila brez nje, kar vsekakor priča o čudnem poznanju razmer na Koreji s strani Amerikancev. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Komunistične divizije so vdrle v južno Korejo in jo kljub junaškemu upiranju ostankom ameriške vojske kmalu poplavile. Predsednik Truman se je odločil za "policijskoakcijo", katero so potrdili Združeni narodi. Za poveljnika armad Združenih narodov je bil imenovan general MacArthur , kateremu se je posrečilo, da je obdržal na Koreji majhen kos ozemlja okrog mesta Puzan, kamor so kmalu prispele sveže čete z modernim orožjem . Po občudovanja vredni strategiji in junaštvu osme armade se je MacArthurju posrečilo potisniti komuniste preko 38. vzporednika prav do Mandžurije in sovjetske meje. Ko je bilo jasno, da bo severna Koreja izgubila vojno, je Moskva ukazala kitajskim komunistom, naj udarijo z milijonsko armado preko reke Valu. Premoči se zavezniške čete niso mogle ustavljati. MacArthur je zaukazal umik, dokler ne pridejo ojačenja, ki so res prispela. Komunistična ofenziva je bila ustavljena. Pričakovali bi, da bodo zdaj armade Združenih narodov udarile po komunistih in jih premagale. Toda glej! Ko je general MacArthur zahteval brezpogojno vdajo, ga je predsednik Truman razrešil službe. Do tega koraka so ga pripravili takozvani zavezniki in protikomunisti, ki so vso svetovno vojno in po njej delali za komuniste in izvrševali njihželje. Ni pa brez podlage tudi domneva, da je bila to zahteva rdeče-pobarvanih uradnikov državnega tajništva, ki je deset let vodilo prosovjetsko politiko. -Posledica odpoklica MacArthurja in nadaljnih direktiv iz Washingtona je bila stabilizacija fronte. Vojna je trajala naprej, brez izgleda za zmago. Ta položaj so izrabili komunisti in velikodušno ponudili premirje, ki so ga zavezniki sprejeli. Ro- goji premirja so sramotni. Komunisti ne le da niso bili kaznovani zaradi agresije, ampak so izšli iz vojne kot zmagovalci, ki diktirajo pogoje. Svojim zaveznikom na ljubo so se Združene države ameriške vdale in pristale na pogoje. Uprle so se samo nasilnemu povratku vojnih ujetnikov. S tem so preprečile zločin, ki so ga napravili zavezniki po drugi svetovni vojni, ko so nasilno vrnili na tisoče protikomunistov, ki so jih rdeči na nečloveški način pobili. Pač pa so Združeni narodi pristali na takozvano prepričevanje ujetnikov, ki se nočejo vrniti. To nasilno prepričevanje je tudi nevredno človeka. Ko to pišemo, se je ta proces že začel pod nadzorstvom peteročlanske nevtralne komisije, ki jo sestavi jajo protikomunistična Indija, Švedska, Švica, ter prokomunistični Poljska in češkoslovaška. Ta komisija je spet sprejela vse komunistične pogoje. Indijske čete, katerim je poverjeno varstvo ujetnikov, izvajajo oboroženo nasilje nad ujetniki. Vse pa se godi v imenu demokracije in Združenih narodov. Upajmo, da se bo kmalu obrnil ta sramotni list v zgodovini človeštva. Ni samo Koreja, kjer Po Aziji se merijo demokratične in komunistične sile. Tudi po drugih deželah vre .V ospredju sta zlasti Indokina in Iran (Perzija). V Indo-kini se Francozi že osem let bojujejo s partizani, ki jih podpirajo kitajski komunisti. Tudi za Indokino velja, kar je rekel general MacArthur o Koreji: "To je vojna v nepravi deželi in z nepravim sovražnikom". Z vojaško silo se ne bo Francozom nikdar posrečilo premagati partizanov, kakor se to ni posrečilo v drugih deželah. Vzrok je v načinu partizanskega bojevanja. Ob času ofenzive se poskrijejo, ko je nevihta mimo, pa spet prilezejo iz lukenj. Drugi vzrok pa je, ker dobivajo pomoč iz komunistične Kitajske. Dokler ne bodo Francozi uspeli, da prekinejo dotok pomoči, zaman upajo na mir. Nadaljni pogoj miru pa je, da se Francozi umaknejo iz dežele in prenehajo z izkoriščanjem svoje kolonije. - V Iranu še vedno traja boj med vlado in razlaščenimi Koreja: Žalna slovesnost U.N. na grobovih padlih angleškimi petrolejskimi družbami. Iranska vlada je v mučnem položaju. Vodi nevarno politiko neodvisnosti tako do Zapada kot od sovjetov . Na žalost ne more pričakovati nobene pomoči iz Zapada, ker tudi Združene države zastopajo britansko stališče in stempreprečujejoprenagli propad angleškega imperija. S tem si zapravlja Amerika naklonjenost stomilijonov svežih moči prebujajočih se narodov. Dejstvo je, da so kapitalistične države v mnogočem krive, da se po Aziji in drugih kolonialnih deželah širi komunizem, ker ne priznajo domačinom pravico samovladanja in jih gospodarsko izrabljajo. Na bližnjem Vzhodu tudi še ni zavladal mir. Med Arabci in Izraelom vlada napeto stanje, ki lahko vsak čas izbruhne v vojni spopad. Edina država, v kateri vlada stalnost in je močno proti komunistična, je Turčija; edino nanjo morejo ZDA brezpogojno zaupati v slučaju vojne z Rusijo. Turčija je pristopila k vsem protikomunističnim zvezam; nazadnje je podpisala o-brambni pakt z Jugoslavijo in Grčijo. Rekli smo, da je raz-Evropa deljena in razbita Koreja znamenje razmer v Aziji. V Evropi daje podobno sliko Berlin. Sredi dela Vzhodne Nemčije, ki so jo po drugi svetovni vojni zasedli sovjeti in jo organizirali v svojo posebno zasužnjeno državo, je prestolica nekdanje Nemčije razdeljena v sovjetski in zapadni del, po ulicah pa stoje straže štirih velesil, predpisi za prehod se neprestano menjavajo, kot se menjavajo med sovjeti in zapadnimi u-pravniki . Zapadni del mesta uživa redne svoboščine življenja, vzhodni je vklenjen v bol jševiški državni stroj. Po osmih letih, odkar je nehala vojna, še ni mirovne pogodbe, ne konca okupacije. Vse je nerešeno in neurejeno. Tako hoče komunizem, ki vzdržuje te razmere. Pod gnilim površjem pa se kote nova sovraštva, ki izbruhnejo na berlinskih ulicah v ponovne demonstracije in oznanjajo svetu, da je razdeljena Evropa politični in socialni vulkan. Po teh vulkanskih tleh z negotovim korakom, silno oprezno in plaši jivo, skuša svoboden demokratičen svet rešiti, kar bi se rešiti dalo. Reševalno delo je prva leta po vojni imelo vsaj to dobro lastnost, da so reševalci delali skupno, enotno.Neka j let svobode in napredka pa jih je že pomehkužilo, da pozabljajo na nevarnost. Za-padno-evropske svobodne države so v zadnjem letuzelozastale v izgrajevanju skupne obrambe in pojavili so se spori. V Lizboni na Portugalskem so na skupni konferenci sklenili v februarju leta 1952, da mora skupna obrambna moč koncem Berlin: Demonstracije proti rdečim teroristom iilViiv. tega leta imeti vsaj 50 modernih divizij. Sklepa niso izvršili. Zaostali sta zlasti Velika Britanija in Francija. Za njima so tudi druge manjše države mislile bolj na svoje lastne potrebe, kot na skupno nevarnost. V letu 1953 je v Evropi zavladalo lahkomiselno prepričanje, da "nič ne gori" in zato "lahko vsak gre mi mo k svojemu poslu". , Proti temu mnenju Za nOVO Evropo so nekateri veliki evropski državniki morali z največjimi napori graditi skupnost svobodne Evrope. Vodil jih je francoski zunanji minister, odličen katoličan in voditelj francoske krščanske demokratske stranke, Robert Schuman. Sadovi teh prizadevanj so tile: V Strasbourgu so ustanovili Evropski svet. Članice so Francija, Britanija, Belgija, Nizozemska, Luxemburg, Irska, Italija, Švedska, Norveška, Grška, Islandi ja ,T určija, Zapadna Nemčija in Saar. Evropski svet sestavljajo vsi zunanji ministri teh držav. Poleg njih je posvetovalna "Evropska skupščina", ki šteje 132 članov. V to skupščino pošljejo parlamenti naštetih držav dogovorjeno število odposlancev. Ni to ni kaka za-padno-evropska vlada, je le ustanova za skupne razprave in zaključke. Vse sklepe skupščine mora sprejeti svet ministrov in kar ta sprejme, gre kot skupno priporočilo vladam vseh držav-članic, da sklepe izvrše. V Luxemburgu je sedež Evropske premogovne in jeklarske skupnosti . Jeklo in premog sta dve osnovni potrebščini za industrializacijo in oboroževanje. Jeklo in premog sta dva najvažnejša predmeta konkurence v mednarodni trgovini. Za jeklo in premog so divjale vojne zlasti med Francijo in Nemčijo, pri jeklu in premogu naj se po zamisli Roberta Schumana začne gospodarska evropska skupnost. Članice skupnosti so: Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija, Luxemburg . Zastopniki teh držav sestavljajo najvišje upravno telo vse pre-mogarske in jeklarske industrije teh držav, ki se imenuje Visoka oblast . Ta izvoli iz svoje srede direktorij. Skupnost nadzira in vodi vso proizvodnjo in mednarodno trgovi- no v jeklu in premogu svojih članic. O-snovna misel je, naj se izključi meddržavna konkurenca v teh osnovnih tvarinah in tako bodoči gospodarski vzroki vojska; oziroma naj države članice zlijejo vse svoje gospodarske moči za skupno obrambo. Evropska plačilna zveza je skupna finančna, nekaka skupna blagajniška ustanova 17. držav članic. Skuša povečati meddržavno evropsko trgovino; odstranjuje zlasti težave, ki nastajajo iz dejstva, da i-majo evropske države vsaka svoj denar različne veljave. Atlantska obrambna zveza je vojaška obrambna skupnost 14.držav ameriškega in evropskega kontinenta. Vse države članice so dolžne prispevati vojaštvo in orožje za skupno vojsko in so dolžne, da skupno branijo vsako članico proti napadu. Sklenjen, izdelan in vsem vladam je predložen načrt Evropske obrambne skupnosti, ki bi bila del Severno atlantske o-brambne zveze. Za načrt je ob sprejemu v maju 1952 v Parizu vladalo navdušenje, pred parlamenti držav pa je nastala velika opozicija. Francozi so se ustrašili, ker skupna obramba predvideva tudi oborožitev Zapadne Nemčije. Druge države so oklevale. Do o-dobritve ni prišlo, kljub temu, da je ameriški zunanji tajnik Dullas vezal nadaljno ameriško pomoč evropskim narodom na sprejem Evropske obrambne skupnosti. Dozorela so posvetovanja za posebno Skupščino za evropsko federacijo, ki b! 1 — mela nalogo pripraviti načrt ustave za evropsko politično zvezo. Vse te ustanove in načrti so dozoreli iz prepričanja, da v bodoče evropski narodi ne morejo več skrbeti ne za gospodarski napredek, niti za socialno blagostanje, kaj šele za obrambo, če ostanejo razbiti v male narodne države, ki med seboj ne sodelujejo in si večinoma nasprotujejo. Skupna nevar-nostzvzhoda prav sedaj nujno vpije po skupni naddržavni in mednarodni politični, vojaški in gospodarski organizaciji. Rešilna misel skupnosti pa ne napreduje, ker se je narodov polastilo lenivo,brez -skrbno razpoloženje, ker so jih razjedli no- tranji in zunanji mali prepiri in je zlasti komunistična propaganda uspešno sejala seme nasprotovanja. Bistvene ovire so: Anglija Združene Evrope ne mara. Boji se, da bi bila zmanjšana vrednost njenega imperija. Hoče trgovati z boljševiki. Francija ima politično slabotno vlado, ki se spreminja in moleduje za večino vsak mesec. V Italiji je krščansko-demokratska stranka izgubila pri zadnjih volitvah večino za vlado in s tem stalnost v zunanji politiki. V Franciji in Italiji so komunistične stranke najmočnejše organizacije političnega življenja v teh državah. Na splošno vse evropske države in svobodni narodi žive v politični preteklosti in verujejo, da je njihova suverena državnost še vrednota in zaščita njihovega blagostanja. Narodi za železno zaveso, ki so izgubili vse svoboščine in jim država pomeni le Se ječo, državna oblast jetniško u-pravo, si združitve žele in so pripravljeni zanjo žrtvovati. V Združenih državah Evrope bi mogel vsak narod, tudi naš slovenski, dobiti svoje enakopravno mesto, vsem bi bil zajamčen dolgotrajen mir. K takemu združenju je pozival ponovno tudi papež Rij XII . V Veliki Britaniji so Vel. Britanija dne 2. oktobra 1952 napravili prvi poizkus s svojo atomsko bombo, ki je eksplodirala na Monte Bello Islands. - Drugače pa so v delavski stranki Velike Britanije vse leto vodili spor med vodstvom stranke in levim krilom, ki ga vodi bivši minister javnega zdravstva, Bevan. Ta skupina zagovarja zmanjšanje oboroževanja, nastopa proti a-meriškemu vodstvu v mednarodni politiki in kot zaščitnik socialističnih in drugih levičarskih pokretov. Pri kongresu stranke v Morecambu, kjer je bilo nad 1200 strankinih delegatov, je sicer Bevan ostal v manjšini, vendar je pokazal, da ima v stranki znaten vpliv. Vlada konservativne stranke je znatno zboljšala državne finance, odpravila socializacijo jeklarske industrije, izvedla slovesno kronanje kraljice Elizabete, vodila neodločen boj za angleško industrijo olja v Iranu, uspešno branila svoje postojanke v Egiptu in Sudanu, sicer pa v mednarodni Igri kvarila vsak odločen nastop proti Sovjetski zvezi in komunističnim vladavinam. Predsednik Churchill je stalno ponavljal predlog za sestanek poglavarjev štirih velikih svetovnih sil, nastopil proti predsedniku Eisenhowerju in njegovi politiki osvobojenja ter predlagal sporazum z vlado Sovjetske zveze na podlagi priznanja sedanjega stanja v Evropi. Zapadne sile naj bi le skušale doseči orniIjenje policijskih režimov v podjarmljenih državah. Churchill in zunanji minister Eden sta povabila jugoslovanskega komunističnega poglavarja na obisk v Britanijo, kjer je bil gost vlade in kraljice . Jugoslavijo so obiskali zunanji minister Eden, vodja opozicijske delavske stranke Attlee in bivši minister Bevan. V juniju 1953 je bilo kronanje kraljice Elizabete II . Bila je to najmogočnejša manifestacija enotnosti britanskega imperija. Zastopniki narodov in držav vsega sveta so bili prisotni, predsedniki vlad vseh dominionov so imeli seje, zunanji ministri vseh držav, ki priznavajo angleško krono, so določali skupen nastop v mednarodni politiki in trgovini. Zgražanje je vzbudilo odkritje, da so angleške ladje med vojno v Koreji dobavljale komunistični Kitajski vojno opremo in material. Rusi so v oktobru le-S.S.S.R. ta 1952 priredili v Moskvi kongres boljše v iške stranke. Med drugim so razpravljali zlasti o petletnem gospodarskem načrtu in se pohvalili, da je Sovjetska zveza pod boljše v iško vlado razvila ogromno indu- strijo in vojsko . V suhozemski armadi je Sovjetska zveza sedaj prva, v vojnem zra-kop lovstvu druga država na svetu. Proizvaja 35 milijonov ton jekla, 47 milijonov ton industrijskega olja in 117 milijonov kilovatnih ur elektrike. Bolehni Stalin jeza kongres napisal svojo zadnjo vzpodbudo komunistom sveta in napovedal zmago komunizma po vsej zemlji. Glavni govornik je bil Stalinov naslednik Mal en kov, ki je poudarjal miroljubne namene Sovjetske zveze, v nekaj trdih stavkih pa je povedal, da bo komunistična stranka z nezmanjšano vztrajnostjo zasledovala namene svetovne revolucije. Kongres je sprejel nova pravila stranke in izvolil novo vodstvo. V septembru leta 1952 sta sklenili komunistični vladi Kitajske in Sovjetske zveze novo pogodbo o sodelovanju. Ta pogodba očitno kaže, da oboji komunistični voditelji zasledujejo isti cilj v Aziji: hočejo vreči ven vse druge vplivne sile, o-staneta naj samo boljševiška Rusija in komunistična Kitajska. Dne 6. marca 1953 je umrl Jožef Stalin. Bil je drugi komunistični tiran, naslednik Leninov. Bil je najmogočnejši vladar človeške zgodovine. Združil je pod svojo oblastjo 8,173.000 kvadratnih milj ozemlja z 215,409,000 prebivalcev. Posredno je vladal še preko komunističnih satelitskih diktatur nad 2,349,000 kvadratnih mil j ozemlja in 70 milijonom ljudi. Njegov vpliv je bil odločilen tudi v Kitajski, ki meri 3,700,000 kvadratni h milj in ima 460 milijonov prebivalcev. Pri tem še nismo vpo-števali severne Koreje. Stalin je povečal svojo državo po ozemlju za 75%, po prebivalcih pa za 440%. Izvedel je ogromen preobrat iz poljedelske preproste države v drugo največjo industrijsko državo na svetu. Organiziral je vojsko, ki šteje vsaj 9 milijonov mož pod orožjem. Vladal je 29 let. Bil je najstrašnejši sovražnik Cerkve invsake vere, najhujši zatiralec svobode in pravice. Pomoril je na milijone ljudi, da je obdržal sebe na oblasti, na tisoče svojih zvestih sodelavcev je obsodil na smrt, da je mogel ostalim ostati neomejen gospodova -lec. Okoli 23 milijonov njegovih državljanov je bilo v stalnem suženjstvu prisilnega dela in v taboriščih smrti, v večno ledeni Sibiriji . Šel je v zgodovino kot največji organizator zločinstva, apostol sovraštva, najbolj satanski uničevalec sreče ljudi. Za naslednika in predsednika sovjetske vlade so mu takoj postavili 51 let starega bivšega Stalinovega tajnika in v zadnjem času glavnega tajnika boljševiške Stanke, ki se je zlasti v času med drugo svetovno vojno izkazal kot uspešen minister za proizvodnjo vojnih zrakoplovov in tankov in je bil od leta 1946 član vrhovnega vodstva stranke . Malenkov slovi kot "živi register", najboljši poznavalec notranjih razmer v Sovjetski zvezi, ima izreden spomin in je v vsem popolen, dovršen učenec Stalinov. Sposobnosti je pokazal takoj. Med tem ko je govoril v Moskvi o miru, so njegovi avioni streljali na ameriška in angleška letala ob mejah. Ali je slučaj ali namenoma narejen dogodek, ni jasno, toda takoj, ko se je vrnil s Stalinovega pogreba, je umrl predsednik komunističnega režima v Češkoslovaški, Klement Gottvvald. Po par mesecih skupnega vladanja z Malenkovom je bil vržen v ječo podpredsednik njegove vlade, Lavrenti P .Beria. Za njim so po vrsti leteli z važnih mest v stranki in vladi vsi, ki so bili na sumu, da so bili Berijevi somišljeniki . Čistka se neusmiljeno nadaljuje. Zunanjo politiko je pod Malenkovom zopet prevzel Vjačeslav Molotov, mož, ki je za-padnim silam pobral vse uspehe druge svetovne vojne, ki je znan po ledenomirnem lomljenju dane besede, pogodb in obljub, človek, ki je preprečil doslej vsak poskus mirne in poštene rešitve mednarodnih odnosov . Da bi delno ponehala napetost v zunanji politiki, je Molotov izjavil, da podpira sklenitev premirja na Koreji. Sovjetska vlada je obnovila diplomatske zveze s Palestino, Grčijo in Jugoslavijo. Bolgarska, Romunska in Madžarska vlada so po tolikih letih naenkrat pristale, da urede ob- Umrli tiran Stalin in sedanji i alenhot mejne spore z Jugoslavijo. Med tem so se za železno zaveso pojavili upori delavstva. 12 . junija 1953 so demostrirali delavci v Pilznu v Češkoslovaški in drugod po tej državi. Zažgali so sovjetsko zastavo in v mogočnih sprevodih zahtevali, da mora vlada preklicati razveljavljenje denarja, ki ga je bila ravno razglasila. 18. junija so morali že sovjetski tanki dušiti upor delavstva v sovjetskem delu Berlina in po mnogih industrijskih središčih Vzhodne Nemčije pod sovjetsko upravo.Delavske množice so rušile rudnike, kvarile stroje; delavstvo se je odzvalo pozivu na stavko, kar je nekaj nezaslišanega v sovjetskem režimu. Tudi posamezni oddelki vzhodnonemške in poljske policije in celo vojske so odpovedali in niso hoteli nastopati z o-rožjem proti demonstrantom. Vlada je poslala tankovske edinice rdeče armade, da so ud uši le upor. V Berlinu je ves ta čas babilonska zmešnjava. Vso spomlad so ljudje v trumah bežali iz Vzhodne Nemčije. Povprečno po 2.000 beguncev na dan je prihajalo. Z letali, vlaki in avtobusi jih sproti odvažajo v Zapadno Nemčijo. Vsi ti begunci so pripovedovali o veliki bedi vzhodnonemškega prebivalstva. Dne 10. julija 1953 je predsednik Združenih držav Eisenhovver ponudil komunistični vladi Moskve in Nemčije, da je Amerika pripravljena darovati za 15 milijonov dolarjev živil, da se reši gospodarska stiska. Sovjeti so predlog zavrnili kot nizko propagando. Nemci Vzhodne Nemčije pa so z vlaki, na bicikljih in peš zaceli romati v trumah v zapadni Berlin iskat hrane. Posebni uradi so razdelili na deset ti- soče paketov na dan. Sovjetska policija in vojska je začela dajati izredne odredbe, ki so prepovedovale ljudem potovati v Berlin. Sledile so nove demonstracije, novi nemiri, nove stavke. V mestu Halle je šla tovarna v zrak. V Magdeburgu in v Jeni so delavci razbili tovarniške naprave. Delovala so preko sodišča, znova so nastopili tanki in oddelki rdeče armade,strojne puške so streljale v delavske množice. V trenutku, ko to pišemo, še ni jasno, kaj je prav za prav vzrok temu prvemu večjemu uporu proti komunistični tiraniji, niti niso znane vse posledice. Upor je prišel nenadoma. Zapadne sile nanj niso bile pripravljene. Ameriška ponudba hrane je bila sicer izvrstno dejanje, toda sicer zapadne sile nikakor niso izkoristile silne priložnosti niti za osvobojenje trpečih narodov, niti sicer za zmanjšanje moči svojega sovražnika. Zopet se je izkazalo, da skupnost demokratičnih si I ni zmožna večjih dejanj, ker jepreboječa, notranje razdeljena in zato slabotna. Na črnem kontinentu Afrika so bile največje spremembe v Egiptu. Ob koncu julija 1952 je po nemirih in krvavih nastopih general Mohamed Naguib odstranil kralja Faruka, ga poslal v begunstvo v Italijo in spremenil vso javno upravo. Prevrat je izvršila vojska z nekaterimi politiki iz stranke Waftistov pod vodstvom Nahas Paše. Po nekaj mesecih se je general Naguib znebil politikov, popolnoma odstavil monarhijo in proglasil vojaško diktaturo, ki naj v treh letih pripravi republikansko ustavo in izvede volitve. Diktator je ukinil vsa plemstva in obljubil agrarno reformo, ker je sedaj vsa plodna zemlja v lasti in posesti kakih 11 .000 veleposestniških družin, vsi drugi milijoni prebivalcev pa so živeli v skrajni zaostalosti in revščini. Številke povedo tole: Egipt ima 350.000 kvadratnih milj ozemlja, pa le 13.000 kvadratnih milj plodne zemlje, ki jo namaka reka Nil. Prebivalcev je 21 milijonov. 1.500.000 kmetskih družin je imelo manj kot po en aker zemlje. Po agrarni reformi naj bi razdelili 1.600.000 akrov med to kmetsko prebivalstvo . V zunanji politiki ima Egipt stalne bo -jez Angleži, ki ob Sueškem prekopu stražijo in upravljajo promet in skupno z egiptovsko vlado upravljajo sosednji Sudan . Naguib se hoče znebiti Angležev tako ob Suezu kot v Sudanu. Vodi pa to borbo postopoma in previdno. Hoče si prodobiti javno mnenje Sudana, sklepa zveze z drugimi arabskimi vladarji in izkorišča za svoje namene splošno gibanje za neodvisnost in samostojnost, ki se Siri po celi severni Afriki. Posebno veliko težav so imeli v svojih severnoafriških kolonijah Alžiru in Maroku Francozi. Okrepljena policijainvoj-ska je morala dušiti upore. Uvedli so precej reform in dali več avtonomije domačim samoupravnim ustanovam. Komunisti so globoko zajeli arabske osvobodilne organizacije in preprečili miren sporazum. Precej pozornosti in skrbi so vzbujali nemiri v Južnoafriški uniji. To je angleški dominion. Ima 2 in pol milijona belih in nad osem milijonov črnih prebivalcev. Beli vladajo, črni in mešani nimajo nikakih pravic soodločanja v vrhovni državni upravi, tudi volilne pravice ne. Sedaj je vlada v rokah nacionalne stranke, ki jo vodi bivši protestantski pastor Daniel Molan. Ta je u-kinil zadnje pravice črnih, prišel v spor z najvišjim sodiščem, razpisal volitve, zmagal in izvaja skrajni pritisk proti vsakemu poizkusu uveljavljanja enakopravnosti državljanov brez ozira na pleme in barvo kože. V zunanji politiki zagovarja najvišjo mero neodvisnosti Južnoafriške unije. Molanov režim je skrajno osovražen po ostali Afriki med domačim prebivalstvom . Smatrajo, da je Malanovo krivično stališče nap ram črnim ljudem eden glavnih vzrokov, da so se po Afriki pojavila zarotniška gibanja, ki smatrajo za svojo najvišjo dolžnost pobijati bele, zlasti Evropejce. Posebno okrutno je to leto nastopala pobi jaI-ska družba Mau-Mau v Keniji. Člani te družbe so večinoma iz plemena Kikuyu, ki šteje milijon ljudi. Gibanje ima politično zunanjost in proglaša zahtevo po lastni, neodvisni državi. Notranje pa se organizaci- ja Mau-Mau peča v glavnem z organiziranjem pobijanja belih ljudi in domačinov, ki ji nasprotujejo. Angleška uprava je morala proglasiti izredno stanje in poslati vojsko, da je vsaj omejila uboje in uničevanja. Več sreče imajo Angleži v koloniji Zlata obala. Tam so izročili oblast v roke domače izvoljene vlade in parlamenta . Dobro organizirano šolstvo in zdravstvo je dvignilo ravan življenja. V lepem miru napreduje Belgijski Kongo. Človekoljubna uprava uporablja velik del dohodkov za zboljšanje gospodarskih razmer, prosvete in zdravstvenih naprav. Domačini vstopajo na odgovorna mesta in razvoj gre v lepem soglasju med Belgijci in domačini, ki imajo dejansko oblast v vseh krajevnih in dnevnih zadevah domačega življenja. V Južni ali Latinski Južna Amerika Ameriki so v teku preteklega leta vzbujali pozornost vsega sveta zlasti tile dogodki: Umrla je soproga predsednika Argentine, gospa Evi ta Peron, ki so jo označili kot najvplivnejšo ženo svojega časa. V šestih letih "peronizma11 je bila poleg svojega moža, generala Perona, najmočnejši državnik in steber režima. Uspela si je pridobiti popoln E vi ta Peron General Peron vpliv na delavsko gibanje Argentine in bila tajna sila za pozoriščem vseh važnejših dogodkov v državi. Peronova vlada je zatrla opozicijski tisk, z diktatorskimi ukrepi posegala v promet in trgovino, zašla pa v velike težave in silno draginjo. Bolivija je preživela državni udar. Vlada predsednika Paz Estenssoro je proglasil nacionalizacijo treh najvažnejših industrijskih družb. Amerikanci, Švicarji in Britanci so namreč lastniki 72% rudniških polj in naprav za proizvodnjo cina, ki je največje bogastvo sicer revne dežele. VČi le so bi le državne volitve. Zmagal je general Carlos Ibanez del Campoin in je objavil program, ki je zelo sličen peroni-zmu v Argentini. V Venezueli je vojaška trojka končala svojo začasno diktaturo s tem, da je razpisala dne 30. novembra 1952 volitve. Po volitvah so oklicali Col. Marcos Perez Zimminez-a za začasnega predsednika. O-pozicijske stranke in svetovno časopisje so trdili, da ni bil razglašen resničen izid volitev. Na Cubi je tudi vojaštvo spremenilo vodstvo države in postavilo za predsednika generala Fulgencija Batista, ki je že poprej z uspešnim državnim prevratom prišel na oblast kot diktator. Sploh kažejo južnoameriške države izredno pripravljenost sprejeti osebnosti, ki se poslužujejo 'izrednih načinov, da se polaste oblasti. Brazilija, Čile in Ekvador so volili za predsednike bivše diktatorje, v Peru in Paraguayu so diktature in Kolumbija je v nekakem izjemnem stanju, ki je zelo blizu diktaturi . V začetku oktobra je začelo vreti v angleški Guiani, kjer so Angleži razglasili izredno stanje, ukinili ustavo in proglasili nacionaliste za komunistično zaroto. V Združenih državah Z.D.A. ameriških, naši novi domovini, je pri zadnjih splošnih volitvah zmagala (republikanska stranka. Za predsednika je bil izvoljen svetovnoznani poveljnik zmagovitih zavezniških armad na evropskem bojišču v drugi svetovni vojni, general Dwight D. Eisenhower. S silno močjo svojega imena je bistveno pripomogel, da je njegova stranka dobila večino tudi v senatu in zbornici kongresnikov. Novi podpredsednik je bivši senator Richard M. Nixon, kise je bil v senatu izkazal kot neizprosen in spreten raziskovalec komunističnih spletk in vohunjenja proti varnosti Združenih držav. Vdržavi Ohio je bil že četrtič izvoljen za guvernerja državnik slovenske krvi, Frank Lausche. Kandidiral jena listi demokratske stranke, ki je sicer v celoti in v Ohio propadla . če še upoštevamo, da je za nasprotno stranko vodil volilni boj mogočni republikanski senator, sedaj že pokojni Robert Taft, in je republikanska zmaga odnesla vse druge demokrate kot povodenj, imamo nekaj podobe, kolik ugled, politično priljubljenost in moč uživa. Razmerje glasov je bilo tole: Eisen-hower je zmagal v 39 federalnih državah in dobil 33.029.308 glasov, demokratski kandidat Stevenson je dobil le 9držav in 26.584.344 glasov. Eisenhovver je bil izvoljen z največjim številom glasov v ameriški volilni zgodovini . Novi predsednik in njegova vlada sta si nadela pretežko nalogo: z mirnimi sredstvi rušiti svetovno napadalnost komunizma in uporabljati v zunanji svetovni politiki ameriški vpliv, zlasti za mirno osvobojen je narodov, ki so po drugi svetovni vojni padli pod komunistični jarem tudi po krivdi nesrečne Roosevelt -Churchi ll-ove zveze s Sovjeti. V notranji politiki vlada pripravlja zboljšanje zakona o delavskih stanovskih in strokovnih organizacijah ter ostreje nastopa proti komunističnim prevratnikom in njihovim pomočnikom. Velike važnosti za zunanjo politiko ZDA je podpis pogodbe s Španijo, e-dino evropsko državo, ki ne ljubkuje s komunisti. Zaradi svojega odločnega katoliškega in protikomunističnega stališča, pa tudi zaradi gospodarske važnosti in konkurence, ki bi jo Španija lahko delala zapad-nim evropskim velesilam, so jo te načrtno bojkotirale in povzročile, da je gospo dar- Preziclent liisenhouer Guverner l.ausche sko propadla. Amerika pa se vse do zdaj ni mogla otresti angleške politike in se postaviti na lastne noge. Naša slovenska domo-Jugoslavija vina je tudi zadnje leto z vsemi ostalimi narodi južnovzhodne Evrope hirala in trpela pod komunističnimi gospodarji. Zbor komunistične stranke v Zagrebu je pokazal, da ima stranka še vedno le malenkostno število tako v Sloveniji kot v ostali Jugoslaviji . Zato so voditelji ponovno razglasili, da ne bodo nikdar dovolili nikakih političnih svoboščin, zlasti ne svobodne organizacije političnih strank in ne svobodnih volitev. V državi vlada splošno prepričanje, da se komunistična vlada more držati les podporo, ki jo dobiva od zapadnih velesil: Francije, Velike Britanije in ZDA. Te jo podpirajo v upanju, da bodo mogle uporabiti jugoslovanske vojaške sile v morebitni obrambi, če bi sovjeti napadli. Na zahtevo zapadnih sil je Jugoslavija sklenila prijateljsko pogodbo z Grčijo in Turčijo. Vse leto je trajal in o-stajal nerešen spor Jugoslavije z Italijoza-radi Svobodnega tržaškega ozemlja. Medtem ko pišemo, se je ta spor nanovo razvnel. ZDA in Anglija sta razglasili, da bosta izročili cono A tržaškega ozemlja Italiji. V pričo te nezaslišane krivice in barantanja s tujim blagom, je Jugoslavija zasedla cono B in Tito je izjavil, da bo jugoslovanska vojska udarila v Trst v trenutku, ko bi začeli Italijani zasedati mesto. Tito je pozval ZDA in Anglijo, naj prideta na konferenco, kjer bi skupno z Jugoslavijo in Italijo obravnavali tržaški problem . Na londonski konferenci so zunanji ministri v glavnem odobrili Titov načrt glede konference, vendar vztrajajo na vrnitvi Trsta Italiji. Lipa jmo, da bo jugoslovanska vlada vsekdar branila interese slovenskega naroda v Primorju. Po Stalinovi smrti so se napadi Sovjetske zveze na Titovo skupino omilili, raznesle so se vesti, da se jugoslovanski komunisti prizadevajo, da bi prišli zopet v komunistični tabor kot polnovredni člani. Ljudstvo je prepričano, da bo v vsakem odlo- cilnem času Tito storil vse kar bo le mogel, da bo podprl končne cilje komunizma. V notranji politiki je bilo brez števila navideznih sprememb, ki pa dejansko ne pomenijo nič. Policija in vlada razpolagata z življenjem in smrtjo, z imetjem in delovno silo, s telesnimi in duhovnimi močmi naroda in poedinca. Je popolna diktatura. Nekaj materialnega napredka je bilo opaziti v industriji in trgovini. Povsod pa vlada silna draginja in deset tisoče ljudi je brez dela. Vlada z neizprosno doslednostjo zatira vse vere in cerkve, zlasti ostro pa je nastopala proti katoliškim osebam in ustanovam. Ker so škofje branili pravice Cerkve in vernikov, je vlada prekinila zveze z Vatikanom, sprejela in razglasila poseben zakon o verstvih, ki je dejansko zakon proti veram in cerkvam. Komunistične tolpe so napadale škofe na njihovih pastirskih potih, duhovnike so metali v ječe, v šolah vedno huje uničujejo zadnje sledi verske vzgoje, katoliški tisk je zatrt. Ljudstvo vendar še v množicah obiskuje službo božjo, krščuje otroke In se večinoma še poroča pred cerkveno oblastjo. Le državnim uslužbencem, častnikom in podčastnikom ter članom komunistične stranke je vsaka zveza s Cerkvi j o prepovedano. S čudov ito vztraj nostj o se duhovnemu in tvornemu nasilju upira kmetsko ljudstvo. Brani svojo zemljo, svojo neodvisnost, svojo svobodo in vero.Ameriški poročevalec, ki je videl junaštvo naših kmetskih ljudi, je napisal, da bodo v bodoči svobodni Jugoslaviji poleg spomenika "Neznanemu junaku" postavili tudi spomenik "Neznanemu kmetu". Katoliška Cerkev bo Luč sveta leto 1953 nedvomno oz neti la kot m uč eniško leto svoje zgodovine. Kamor je stopilo komunistično kopito, je zlasti skušalo po- mendrati katoliško kulturo. Največ mučencev je v tem času bilo v komunistični Kitajski. Domači škofje, duhovniki, redovniki in redovnice, veri zveste žene in možje so po ječah ali že pomorjeni. Vlada je razvila peklensko kampanjo za odpad od Rima. Inozemske misijonarje so večinoma izgnali. Delež vseh teh je preganjanje in mučenje. V severni Koreji so domači in inozemski škofje in duhovniki izginili brez sledu. V Baltskih državah in Romuniji so komunistične vlade zatrle vse cerkvene u-stanove. V Poljski, Češkoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji so preganjali cerkveno in versko časopisje, odgnali v ječo vrsto škofov in duhovnikov in omejili možnost delovanja. S posebno ostrino komunisti preprečujejo verski vpliv na vzgojo mladine in onemogočajo vzgojo duhovniškega naraščaja. Dne 12. januarja je papež Pij XII. izpopolnil kardinalski kolegij In izročil 24. novim kardinalom znamenja njihovega dostojanstva v vodstvu Cerkve . Dva nove kardinala: nadškof zagrebški dr. Alojzij Ste-pinac, ki je v "svobodni" Jugoslaviji konfi-niran v svoji rojstni vasi Krasič, in pa nadškof varšavski Štefan Wyszynskl, nista mogla priti v Rim na slovesnost. Komunisti bi jim verjetno ne dovolili povratka v njih škofijo. Ta njuna odsotnost je žareče ozna -n jevala sedanje trpljenje Cerkve. Kardtnal stepmac Diktator Tito A ve Maria RAZGLED PO SVETU Sv. oče, ki je vse narode, posebej pa Se ruski narod, posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu, je v teku leta ob vsaki priložnosti pozival, naj ljudje op ust e satanski evangelij materializma, sovraštva, zavisti in krivičnega zatiranja svobode narodov in posameznikov. Naj vsi sprejmejo Pij XII. z golobčkoma miru, ki so mu ju poklonili tretjeredniki svetega Frančiška. Kristusov nauk ljubezni. Pozival je zlasti krščanske narode, naj združijo svoje moči v odporu proti nasilju zla, ki je dobilo v sedanjem času svoj najmočnejši izraz v komunistični totalitarni državi. Septembra je bil podpisan konkordat med sveto stolico in Španijo. Pogodba je zgled, kako naj katoliške države uredijo razmere s Cerkvijo. Leto 1953 je bilo leto zmede, leto mrzlevojnemed svobodnim in komunističnim delom človeštva, leto nasprotovanj in vojska, leto strahu pred novo vojno. Ta strah je bil odločilen, da so svobodni narodi s potrpljenjem, ponižanjem, včasih celo s sramoto na obrazu prenašali vnebovpijoča nasilja in se le slabotno branili. Polovičarske rešitve so rodile nezadovoljnost in zmedo. Svobodni narodi in njihovi državniki na svoje uspehe v tem letu ne morejo biti ponosni. Tako je, kadar človekovo ravnanje odloča strah, ki je v sedanji dobi verjetno zelo upravičen. Upamo, da smo s tem člankom ustregli vsem onim bral-cem, ki nam pišejo, da težko slede hitro menjajočim se političnim novicam po dnevnih časopisih in jih težko pravilno razumejo in precenijo. Nikakor ni to popoln pregled svetovnih dogodkov v minulem letu. S tem “Razgledom” smo osvetlili le glavne dogodke in to z gledišča, s kakršnega naj jih gleda v vsej nepristranosti sleherni katoličan. Daj Bog, da bi bila njih slika drugo leto lepša, polna upanja v srečno in mirno bodočnost človeštva. -Urednik. Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, ki so jo po poročilih komunisti spremenili v filmski studio. .. Medtem ko domovina v svoji “verski svobodi” izgublja cerkve, pa Slovenci v resnično svobodni Ameriki gradimo nove. Sliki kažeta slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda v Lorainu, Ohio, ter njen veliki oltar. Novo hišo božjo je dne 7. decembra 1952 blagoslovil clevelandski nadpastir, nadškof Hoban, dan poprej pa je dr. Gregorij Rožman izvršil obrede posvetitve velikega oltarja svetih slovanskih apostolov in stranske- ga presv. Srca Jezusovega. Lorainskemu g. župniku Milanu Slajetu in vsem faranom iz srca čestitamo vsi ameriški Slovenci ! Dne 20. oktobra 1952, je umrl zlatomaSnik REV. FRANCIS S. MAŽIR, ki je bil rojen pri sv. Ani na Štajerskem in bil posvečen v Celovcu leta 1899. V Ameriki je deloval najprej v St. Paulu, Minn., nato je bil Župnik slovenske fare v Sprin gfieldu, lil. in med prvo svetovno vojno vojaSki kaplan. Nad dvajset zadnjih let je služil svojemu poklicu v Si gelu, lil. AmeriSki Slovenci ga bomo ohranili v trajnem spominu. Naj blagi Father MaSir po dolgi dobi svojega bogatega življenja počiva v Njem, kateremu je tako zvesto služil! t REV. DR. ANTON DOLINAR je prižel v 'Združene države ameriSke pred nekaj leti. V siari domovini je služboval v Ljubljani kot katehet, učitelj petja in pevovodja pevskega zbora "Ljubljana", Največ sil pa je posvetil ljubljanski radijski postaji, kjer je bil verski glasbeni referent. Bil je "f Rev. Francis Maiir Slovenski duhovniki ROŽMAN,MOST REV.GREGORV, D.D., 3547 E. 80 St., Cleveland 5, O. BUTALA,Rt.Rev.Matija,416 North Chicago St.,Joliet,lll. HRIBAR,Rt.Rev.Vitus,18119 Neff Rd.,Cleveland 19,Ohio JUDNICH,Rt.Rev.John,4672 Pearl Sr.,Denver,Colo. KRALJIČ,Rt.Rev.Janez,3321 16th St.,San Francisco,Calif. OMAN,Rt.Rev.John,3547 E.80 St.,Cleveland 5,Ohio PIRNAT, Rt. Rev. Alojzi j, 307 Adarrs St., Eveleth,Minn. PIRNAT,Rt.Rev.John,405 Adler St.,Anaconda,Mont. SCHIFFR£R,Rt.Rev.John,St.Joseph’s Church,Chisholm,Minn. ŠKERBEC.Rt.Rev.Matt., 1046 E.69 St.,Cleveland e,Ohio ZAPLOTNIK,Rt.Rev.John,G.C.L.,Holy Farrily Church,Lindsay,Nebr. ADAMIČ,Rev.Albert,520 V/.lOth St.,Waukegan,lll. AMBRO ŽIČ, Rev. Bernard,O. F.M., 238 E.19 St.,New York 3,N.Y. ANŽlČ,Rev.Anton,St.John’s Church,Zeeland,No.Dakota BANDI,Rev.Bonaventure,0.S.B.,Moly Cross Abbey,Canon City,Colo. BARAGA,Rev.Francis,3547 E.80 St.,Cleveland 5,Ohio BASNIK,Rev.Alban,O.S.8.,550 Cowan Ave.,Jeanette,Pa. BAZNIK,Rev.Louis,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio BERGLES,Rev.Ignacij,919 So.6th St.,Milwaukee 4,Wis. BLAŽIČ,Rev.J.,61 No.Mt.Vernon Ave.,Uniontown,Pa. BLENKUSH,Rev.Mati ja,632 Julian St.,Denver 8,Colo. BOGOLIN,Rev.Leonard,O.F.M.,1852 W.22ndPI,Chicago 8,111. BOMBACH,Rev.Anthony,881 E.222nd St.,Euclid 23,Ohio BORGOLA,Rev.Bonaventure,O.F.M.,9546 Ewing Ave.,Chicago 17,111. BREZNIK,Rev. Alojzi j, 1319Carlisle Ave.,Spokane,\Vash. BREZNIKAR,Rev.Victor, Republic,Wash. CADONIC,Rev.Daniel,4772 Felton St.,San Diego,Calif. CAGRAN,Rev.Joseph,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. CANJAR,Rev.John A., 4377 Utica St, Denver, Colo. ČASL,Rev.Joseph, 131 Birchmont Rd.,Toronto 13,Ont.,Canada CEGLAR,Rev.Karel,Box 431,Kope Kaven,Morrero,La. CELESNIK,Rev.Joseph,265 15th St.N.W.,Barberton,Ohio ČEPON,Rev.Ludwig,2700 No.VVater St.,Decatur,llI. ČEPON,Rev.Michael,6001 So.Marshfield Ave.,Chicago,lll. CHEMAZAR,Rev.Blaze,O.F.M.,9546 Ewing Ave.,Chicago 17,111. CIMPERMAN,Rev.Victor,15519 Holmes Ave..Cleveland 10,Ohio ČUK,Rev. Dr. Alphonse, 141 Marcy Plače,New York 52,N.Y. CVELBAR,Rev.Joseph,319 Park Ave.,Ellwood City,Pa. DEMSHAR,Rev.F.,Chaplain,U.S.Army DOBNIKAR,Rev.Ivan J.,O.S.B.,St.Procopius Abbey,Lisle,lll. DOLŠINA,Rev.Janez,St.Joseph's Church,Deerwood,Minn. DOLŠINA.Rev.Stanko,913 Juniper St.,Brainerd,Minn. ERZEN,Rev.Edward,O.D.M. ESTOK,Rev.Gabriel,O.F.M.,386 Geneva Ave.,Detroit 3,Mich. nadarjen glasbenik in je dovršil z odličnim uspehom dunajski konservatorij. V Ameriki je našel mesto kaplana v bolnišnici St. Francis Hospital, Breckenridge, Minn. O d tam smo sprejeli Žalostno novico, da se je dne 1. avgusta 1953. z avtomobilom smrtno ponesrečil. Naj v miru počiva! I Dne 21. oktobra 1953. je umrl v St. Francis Hospital, Blue lsland, Illinois, REV. JOSEPH STEKEL, ki je 37 let služboval kot Župnik fare Marijinega Vnebovzetja v Chicagu. Rojen je bil v slovenski družini v J olietu, lil., se pripravljal za duhovniški poklic v Quincy College, nato pa na univerzi v Innsbrucku v Avstriji, kjer je bil leta 1910. posvečen v mašni-k a. Pokopali so ga na pokopališču 'sv. Jožefa v Jolietu. R.I.P. t lz dnevnih časopisov smo izvedeli, da smo to leto izgubili še enega izmed slovenskih ameriških duhovnikov, REV. HERMANA F. GOLOBICA. Bil je član karmeličan-skega reda in je služboval od leta 1943 kot župnik na fari sv. Jožefa, Lea-venu/orth, Kan. Rojen je bil v Pittsburghu, Pa., kot karmelit je študiral v Kanadi, posvečen pa je bil leta 1931. R.I.P. FARKAŠ,Rev.Dr.Andrej, 450 Pine St., Bridgeport 5,Conn. FERENC,Rev.Alfonz,O.F.M.,St.Mary's Seminary,Lerront,lll. FERJAN,Rev.Inocenc,0.F.M.,62 St.Mark's PI.,New York 3,N.Y. F ERKUL.Rev. Joseph,St.Vincent's Home,Quincy,lil. FERLIČ,Rev.Ciril, S.D.B., 148 Maine St., New Rochelle, N.Y. FERLIN,Rev.John,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. FLAC,Rev.Mirko, S.D.B., St. Francis School, VVatsonville, Calif. FLAJNIK,Rev,Rudolph,O.C.,Mt.Carmel College,Niagara Falls,Gnt.,Canada FURLAN,Rev.Vulliarr P.,St.Cloud Hospital,St.Cloud,Minn. GABER,Rev.Franc,610 99th Ave.VV.,Duluth 8,Minn. GA6RENJA,Rev.Eward,O.F.M.,62 St.Mark's PI.,New York 3,N.Y. GAMM, Rev. Joseph M., C.M.F., 909 E. V/ashington St., Phoenix, Arizona GNIDICA,Rev.Daniel,0.S.B.,217 E.Mesa Ave.,Pueblo,Colo. GNIDOVEC,Rev.Albin,633 Bridger Ave.,Rock Springs,\Vyo. GODINA,Rev.Joseph,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,0hio GODINA,Rev.Mirko,0.F.M.Conv.,Holy Rosary Church,Aurora,Minn. GOLE,Rev.Jo¥e,Sacred Heart Seminary,Hales Corners,Wis. GOLO B, Rev. Joseph,0.S. B.,St.Martin’s Abbey,Lacey,Wash. G0L0BIC,Rev.John,Box 615,Hibbing,Minn. GRA8RIAN,Rev.Nicholas,0.S.M.,0ur Lady of Sorrows Church,Ladysrrith,Wis. GRABRIAN,Rev.Joseph,0.S.M.,22 Carteret Ave.,Carteret,N.J. GRABRIAN,Rev.Victor,0.S.M.,3121 Jackson Blvd.,Chicago,lll. GREGOR,Rev.Jože, 1509 Tulane Ave.,New Orleans 13,La. GREGORICH.Rev. Edmund, 420 Glenwood Ave., Glen Ellyn, III. GRMOVNIK,Rev.Franc,C.M.,247 Felisa St.,San Antonio,Texas GROM,Rev.Lawrence,O.F.M.,1852 W.22nd Pl.,Chicago 8,111. GRUD EN,Rev. John,548 Lafond St.,St.Paul,Minn. HAJNŠEK,Rev.Odilo,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. HERIC,V.Rev.Gracijan, Ph.D., O.F.M., St. Mary's Seminary, Lemont, lil. HITI,Rev.M.J.,520 W.lOth St.,V/aukegan,lll. HL E BŠ, Rev.Mi Ion,450 Pine St.,Bridgeport 5,Conn. HOCH E V AR, Rev.Mark,0. F.M.,823 W.Mineral St.,Milwaukee 4,Wis. HODNIK,Rev.Emil,St.Mary’s Church,Custer,Wis. HOGE,V.Rev.Benedict,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. HOGE,Rev.Thomas,O.F.M.,386 Geneva Ave.,Detroit 3,Mich. HOMAR,Rev.Roman,O.S.B.,St.John’s Abbey,Collegeville,Minn. HORVAT,Rev.štefan,430 Main St.,Huron,Ohio HORVATH.Rev. Francis, Box 206, Etiwanda, Calif. HO RŽEN, Rev. Bernard, O.S.B. HREN,Rev.lnnocent,O.P.,Fenwick High School.Oak Park,lll. HRIBŠEK,Rev.Louis, S.D.B., 2851 North Ave., Richmond, Calif. JAGER,Rev.Matija,15519 Holmes Ave..Cleveland 10,Ohio JAZBEC,Rev.Stanley,St.Joseph Church,Williston,No.Dakota JENKO,Rev.Aloysius,53 St.Patrick’s PL.Staten lsland 6,N.Y. JENKO.Rev.Valerijan,O.F.M.,St.Mary's Seminary,Lemont,lll. JERAŠA, Rev. Franc is. St. John' s Church,Kiowa, Kansas JERSHE,Rev.John,St.Martin’s Church,Tower,Minn. Dne 3« maja 1953 je bil posvečen v mašnika REV.BERNARD HORZEN, O.S.B., doma iz La Salle, 111. Novo mašo je zapel dne 10. maja v lasallski slovenski cerkvi svetega Roka. * * * Na ameriških Brezjah je končal bogoslovne študije in bil dne 13. junija 1953 posvečen REV. MARK HOCHE-VAR, O.F.M. Novo mašo je zapel dne 21. junija v cerkvi sv. Antona, Bridgeport, Ohio. JEVNIK,Rev.F.A.,741 Delaware St.,Forest C.ity,pa. JOŠT,Rev.K.,O.S.M.,22 Carteret St.,Carteret,N.J. JUDNICH,Rev.Joseph,5040 70th St.,San Diego,Calif. JURAN0VIČ,Rev.AI.,1717 Mermaid Ave.,8rooklyn 24,N.Y. KAMIN,Rev.John J.,Bentley Creek,Pa.,R.F.D.2,\7ellsburg,N.Y. KAPUS,Rev.Joseph,Sacred Heart Church,Caney,Kansas KATNIK,Rev.Bertrand,O.F.M.,St.Mary's Seminary,Lerr.ont,lll. KAUSEK,Rev.John,1035)4 8th Ave.No.,Virginia,Minn. KEBE,Rev.Mati ja,223 57th St.,P ittsburgh l,Pa. KIRIN,Rev.Rorran,c/o Hospital,Durand,Wis. K LOP ČIČ, Rev. Jožef, St. Joseph's Home,Lemont,ll I. KNIFIC,Rev.Dr.Franc,S.D.B., Box 299 - Pino Alto, Aptos, Calif. KOLARIČ,Rev.i Dr. Jakob, ,210 McCaul St.,Toronto 2-ti,Cnt.,Canada KONČNIK,Rev.lnocent,O.F.M.Conv.,Our Lady of Consolation,Carey,Ghio KOPAČ,Rev.John.C.M.„210 McCaul St.,Toronto 2-B,Gnt.,Canada KOPUŠAR, Rev. Dr. Milan, St. Josephat Church, Loup City, Nebr. KORBIČ, Rev.Beno,G.F.M.,Holy Family Rectory,Willard,Viis. KOREN,Rev.J.,820 New Jersey St.,Sheboygan,Wis. KORETIČ.V.Rev.Franc, St. Francis Hospital, Breckenridge, Minn. KCSTELZ, Rev. Richard, 26 N. Ellsv/orth St., Naperville, III. KOVAČIČ,Rev.Anton,1621 Dillvvorth Rd.E.,Charlotte 3,N.C. KOZINA,Rev.Vladimir,! 17 So.Church St.,Lodi,Calif. K RAL JIČ,Rev.Stephan,St.Ann’s Church, Bertho Id, No. Dakota KRISTANC, Rev. Leo, 305 Race St., San Jose, Calif. KRIZEK,Rev.John,S.J.,R.l Box 303,Trinidad,Colo. KUHAR, Rev. Dr. Alojzij, 330 W. 23 St., New York 11, N.Y. KUZMA,Rev.George,St.Rose Church,V/ilmington,lll. L ANGERHOLZ,Rev.Kalist,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. LATTYAK, Rev.Clement,O.F.M., St.Mary’s Seminary, Lemont,|||. LAVRIH,Rev.|van,St.Lawrence St.,Jetmore,Kansas L EK AN, Rev. M., S.M., 2605 Woodburn, Cincinnati, Ohio LOCNI K AR, Rev. F lori jan,O.S.B.,St.Theodore’s Church, Ponsford,Minn. LOCNIKAR,Rev.Julius,O.S.B.,Assumption Abbey,Richardton,No.Dakota LOVRENČIČ,Rev.Atanazij,O.F.M.,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. LUSKAR,Rev.Jože,P.O.Box 703,PetaIuma,Calif. MAČEK,Rev.Rudolph,72 Maujer St.,Brooklyn 6,N.Y. MADIC,Rev.Aloysius,O.F.M.,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. MAJHENIČ,Rev.Pelagij,O.F.M.,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. MALOVAŠIČ,Rev.Roman,416 No.Chicago St.,Joliet,lll. MAUSER,Rev.J.,Box 915,Helena,Mont. MAZOVEC,Rev„Robert,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,III. MEJAK,Rev.Heliodor,247 Orchard St.,Kansas City,Kansas MELOVASICH,Rev.Frank,St.James Orphans Home,Duluth 3,Minn. MIHELIČ,Rev.Francis,St.Anthony's Church,Ely,Minn. MIHELIČ,Rev.Leopold,St.Mary’s Church,Marathon,Wis. MIHELICH,Rev.Edward P.,St.John’s Church,Marquette,Mich. Ml K UL ICH, Rev. Joseph,O. F.M.,137 Wharf Rd.,Capitola,Calif. REV. BLASE CHEMAZAR, O.F.M., je sin chicaške fare sv. Štefana, kjer je zapel dne 14. junija novomašno glorijo. Študiral in posvečen je bil v Lemontu skupno s p. Markom. * * * Tretji letošnji lemontski novomašnik pa je REV. LAW-RENCE GROM, O.F.M. Posvečenje je prejel z ostalima dvema, novo mašo pa je imel v domači cerkvi Matere božje v Waukeganu, 111., 14. junija. MISSI A, Rev. Francis,2200 Grand Ave.,St.Paul,Minn. iv.RivU 11, Rev. Anton, 15519 Holrres Ave.,Cleveland 10,Ohio MRVAR, Rev. Janez, 19840 Anita Ave.,Castro Valley,Calif. NADRACH,Rev.Adolph,92 Capital N.E.,Battle Creek,Mich. NEMEC,Rev.Matthias,Cathedral Rectory,St.Augustine,Fla. NOVAK,Rev.John, Junction City,Wis. OKORN,Rev.Claude,O.F.M.,823 V/.Mineral St.,MiIwaukee 4,V/is. OKORN, Rev. Dušan, St. P eter’s Rectory,Anaconda,Mont. OMAN,Rev.Edvvin, R. l,St.Joseph’s,Minn. CRENDAC,Rev.Cyril,O.F.M.Conv.,148 Clinton St.,6inghairtan,N. Y. OZIMEK,Rev.J., 13824 Euclid Ave.,Cleveland 12,Ohio PAKIZ,Rev.Rudolph,St.Louis Church, Floodwood,Minn. P AP ESU, Rev. F rane is, 26 Montezuma Ave.,Cortez,Colo. PAPEZ,Rev.Michael,610 99th Ave.V/.,Duluth 8,Minn. PAVEL,Rev.Alfonz, S.D.B., St. John Bosco School, Bellflower,Calif. PEČOVNIK,Rev.Karel,Sr.Peter’s Church,Cumont,Minn. PERČlČ,Rev.Jože, Hillman.Minn. PETERNEL,Rev.V/arren,O.F.M., Texas PETRASIC,Rev.Martin,Box 117,6looir.field,Nebr. PETRIČ,Rev.Pius,0.F.M.,St.Mary's Seminary,Lemont,lll. PEVEC,Rev.Edward,Euclid & Bishop Rd.,V/ickliffe,Ohio PIERCE,Rev.Justin,S.D.S.,Mother of the Savior Sem.,6lackwood,N.J. PIRC Rev.Joseph, 1100 Estudillo St.,Martinez,Calif. PIVKO,Rev.Rudolph,O.F.M.,45 Victoria St.,Waverly N.S.W.,Australia PLAZNIK,Rev.John,Box 297,Morris,III. PODGORŠEK,Rev.Hyacinth,O.F.M.,386 Geneva Ave.,Detroit 3,Mich. P0PESH,Rev.B.,411 No.9 St.,Brainerd,Minn. POTOČNIK Rev. Alojzi j,O.S.B.,Box 315,Canon City,Colo. POZEK,Rev.F.,L.L.D.,W. Newton, Minn., P.O.R. 1, New Ulm,Minn. PRAH,Rev.John,O.C.D.,2131 Lincoln Rd.N.E.,Washington 2,D.C. PRAZNIK,Rev.Rudolph,320 Middle Ave.,Elyria,Ohio PUČKO,Rev.Janez, S.D.B.,Box 91,Huttonsville, W.Va. REMSKAR,Rev.Peter,St.Nicholas Church,New Market,Minn. REBOL,Rev.Francis X., M.M., Formosa REN'ER,Rev.Frederic,St.Michael's College,Toronto,Ont.,Canada ROGAN,Rev.Richard,O.F.M.,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. ROGEL,Rev.Michael,St.Lawrence Church,V/alkerville,Mont. RUP AR, Rev. A., 15519 Holmes Ave.,Cleveland 10,0hio RUS, Rev. Gabri el, O. S. M., Mt. St. John Normal School,Dayton,Ohio SAVINSHEK,Rev.Stephen,O.F.M.Conv.,324 7th St.,Calumet,Mich. SCHERINGER,Rev.Frank,St.Francis Church,Manistique,Mich. SCHIFFRER,Rev.Val.,Springfield,Minn. SCHWAB,Rev.Alan R.,O.S.B.,Box 351,Canon City,€olo. SCHWEIGER,Rev.Francis,St.Joseph's Church,Gilbert,Minn. SEDEJ,Rev.Francis,St.Bridget's Church,Greaney,Minn. Dne 13. junija je bil posvečen v MaryknoIl Semina-ry v državi New York REV. FRANCIS X. REBOL kot prvi slovenski član mary-knollske misijonske družbe. V Ameriko se je izselil iz Šmartnega pod Šmarno goro tik pred drugo svetovno vojno. Novo mašo je zapel dne 21. junija v clevelandski cerkvi sv. Vida, nato je odšel v misijone na Formozo. ih Biserni jubilej obstoja je praznovala to leto clevelandska župnija sv. Vida. Zlati jubilej pa so imele: župnija Rojstva Gospodovega v San Franciscu, Calif., Matere božje v Waukeganu, lil., sv. Roka v La Salle, lil. in sv. Jurija v So. Chicagu, lil. Vsem naše čestitke! * * * Župniku sv. Vida, Fathru Bazniku, čestitamo h krasni prenovitvi farne cerkve in nabavi novih zvonov. V na- SEDL AR, Rev.U oni lo, C. F.f/,.,9546 Ewing A ve.,Chicago 17,111. SELAK,Rev.Jerorr,e,C.F.M.,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. SEŠEK,Rev.Raphael,G.F.M., 1400 Quincy St.11.£.,\Vashinyton 17,D.C. SETNICAR, Rev. Dr. Math.,,1210 So.61 St.,Milwaukee 14,\Vis. SHIRCEL,Rev.Cyril,O.F.M.,Ph.D.,St.Mary’s Šeminary,Lemont,III. SILV ESTER,Rev.Mirko,O.F.M.,St.Mary's Sen-inary,Lemont,lll. SIMČIČ,Rev.Jožef, S.D.B., Sal.Jr.Seminary, Richmond 10, Calif. SIMKO,Rev.Paul J.,210 Greenside Ave.,Canonsburg,Pa. SKUMAVEC,Rev.Michael,St.Joseph's Church,Chisholm,Minn. SLAJE,Rev.Milan, 1709 E.31 St.,Lorain,Ohio SLAPŠAK,Rev.Julij,3547 E.80 St.,Cleveland 5,0hio SMERKE,Rev.Frank,G.S.C.,Crosier Priory,Onamia,Minn. SMERKE,Rev.John,O.S.C.,Our Lady of the Lake Seminary,Wawasee,lnd. SMERKE,Rev.Joseph,O.S.C.,Crosier Fathers,Hastings,Nebr. SNOJ,Rev.Joseph,Box 335,Corona,Calif. SODJA,Rev. Maks, 315 5th St., Fairport Harbor, Ohio SOKLIČ,Rev.Dr.Anton, C.M., St.Mory’s University,LaPorte,Texas SOKLICH,Rev.Sebastian,T.O.R.,chaplain,U.$.Army ŠPEHAR,Rev.George,424 \V.2nd St.,Leadville,Colo. ŠPENDOV,Rev.Vendelin,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. SPRAJCER,Rev.Peter,St.Joseph’s Church,Calumet,Mich. SRE BERNAK,Rev. Frank,2701 Chicago Blvd.,Detroit,Mich. ST AR E Sl NIC, Rev. Ed bert,0. C., 6410 Dante Ave., Chicago 37,111. STARESINICH,Rev.Nicholas,O.C.,29 No.Broadway,Joliet,lll. STEP AN ICH, Rev.Marti n, O. F. M., S. T .D.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. STERBENTZ,Rev.Ralph,St.Anthony’s Rectory,\Vells,Mich. STERLE,Rev.Aloysius,404 E.87 St.,Nev/ York 28,N.Y. STO P AR, Rev. Anton, Box 6, Henderson, Nevada STRAGISHER,Rev.Henry,34 James St.,Keyser,W.Ya. STRAGISHER,Rev.Raphael,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lll. STRANCAR,Rev.l.,P.O.Box 83,Roosevelt,Utah ŠUŠTARŠIČ,Rev.John,St.Joseph's Church,Gilbert,Minn. SUSTERSICH,Rev.Stefan,O.S.B.,Holy Cross Abbey,Canon City,Colo. SVETE,Rev.Jernej,Box 730,New Castle,Wyo. SVETE,Rev.Andrew,O.F.M.,386 Geneva Ave.,Detroit 3,Mich. SVETE,Rev.Augustine,O.F.M.,Holy Family Rectory,Willard,Wis. TARMAN,Rev.William,R.l,St.Joseph's,Minn. TKALEC,Rev. Ivan, S.D.B., St. Francis School, Watsonville, Calif. TOMAZIC,Rev.Anthony,San Gabriel Mission.San Gabriel,Texas TOMAZIN,Rev.Ludvik,124 Maple St.,Rossford,Ohio T0MC,Rev.Victor,6019 Glass Ave..Cleveland 3,Ohio TRINKO,Rev.John V.,O.F.M.,St.Mary's Seminary,Lemont,lll. TROBEC,Rev.Joseph,St.Andrew's Church.Elk River,Minn. TRUNK,Rev.G.J.,245 Linden A ve.,San Francisco,Calif. TURK,Rev.Martin,646 Richards St.,Vancouver 2,B.C.,Canada URANKAR,V.Rev.Alexander,O.F.M.,823 W.Mineral St.,Milwaukee 4,Wis. URBIČ,Rev.Rudolph,River Pines Sanatorium,Stevens Point,Wis. Irtih ima tudi farno .dvorano. MnOgo lepih uspehov! * * * Father Jager, župnik slovenske clevelandske fare v Collinivoodu, je dozidal farno Šolo. Čestitamo! * * * Za administratorja na Bon Air-u /johnstoum, Pa./ je bil imenovan Rev. Richard Rogan OFM in je Že začel z zidavo cerkve sv. Barnaba. Ta del johnstownske župnije sv. Male Cvetke bo postal samostojna župnija. * * * Fathru Scheringerju /Ma-nistic/ue, Mich./ je pogorela farna cerkev in zdaj zida krasno novo. Tam bo v letu 1954. Baragov dan marquet-tske škofije. VALENTIN,Rev, Basil, O.F.M.,St.Mary's Seminary,Lemont,lll. VARGA,Rev.Joseph,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio VIRANT,Rev.Ludwig,Mother of Sorrows Church,Peninsula,Ohio VODUŠEK, Rev. V ital, 245 Linden A ve.,San Francisco,Caiif. VO GR IN, Rev. Joseph, Church of St.VVill iam,Parkers Prarie.Minn. VOVK,Rev.Joseph,Box 599,Ely,Minn. VRDOLJAK, Rev. Jurij, 426 Burton Ave., Sudbury, Ont., Canada VUKŠINIČ,Rev.Anton,626 Glenholme Ave.,Toronto 13,Ont.,Canada WOLBANG,Rev.Karel,C.M.,500 E.Chelten Ave.,Philadelphia 44,Pa. YAKES,Rev.William F.,98 Chestnut St.,River Rouge 18,Mich. YAKSIC,Rev.Michael,Holy Ghost Apostolic College,Cornwells lleights,P ŽAGAR, Rev. Albert,24 Maryland Ave., Pittsburgh, P a. ZAKRAJŠEK, V. Rev. Kazimir, O.F.M., St. Mary’s Seminary, Lemont, III. ZAVBI,Rev.August,Box 450,FalIon,Nevada ZDOLŠEK,Rev.Alojzij,l 15 2nd St.,\Vahpeton,No.Dakota ŽELEZNIKAR,Rev.Michael,542 Crosat St.,LaSalle,lll. ZIC,Rev.Peter, V/ilton,Wis. ŽITKO,Rev.Aloysius,547 B St.,Santa Rosa,Calif. ZORMAN,Rev.Fortunat,O.F.M., 1852 VV.22nd Pl.,Chicago 8,111. ZUPAN,Rev.Peter,O.S.B., 144 Church St.,St.Mary’s,Pa. tilne^merflcel* Urednfk ' ovic iz ornega lllvfjenja /ritatelti av , RIJATELJI AVE MARIJE! Koledar za leto 1955 bo imel posebno prilogo: seznam VSEH naročnikov Ave Marije, da bodo tako ohranjena imena ameriških Slovencev, ki bero naš mesečnik in podpirajo slovenski katoliški tisk. Imenik bomo uredili po slovenskih župnijah ter po državah ali večjih mestih za one kraje, kjer ni slovenske cerkve. Ker imamo v adresarju naše uprave le ime moža ali žene družine, kamor prihaja Ave Marija, prosimo vse naročnike, da nam pošljejo čim preje tudi ime zakonskega druga /s križcem, če je že med pokojnimi/. Hvaležni bi Vam bili, ko bi vsaj dolgoletni naročniki pripisali tudi število let, kar so prvič dobili v hišo Ave Marijo; zanima nas, koliko pionirjev Ave Marije še živi. Naprošene podatke pošljite na našo upravo najkasneje do 1. MARCA 1954. Sporočite našo namero o tiskanem imeniku naročnikov v Koledarju 1955 svojim znancem in prijateljem, ki bi ta oglas morda prezrli ali pa Še niso naročeni na naš mesečnik. Novi naročniki bodo med imeni, če se naroČe na list do konca prvih dveh mesecev novega leta. Imenik bomo zaključili dne 1. MARCA, ker bo dosti dela z ureditvijo in ga bomo morali zaradi pomanjkanja Časa tiskati že pred Koledarjem. , - Pomagajte nam pri delu s tem, da kmalu pošljete zgoraj naprošene podatke. Cas do prvega marca pa porabite za apostolat dobrega tiska in nam pridobite čim več novih naročnikov! Urednik AVE MARIA Koledarja Si se tudi Ti že odločil, da boš v letu 1954 gotovo med lemontskimi romarji? Marija Pomagaj, Mati in Kraljica slovenskih izseljencev, Te pričakuje z vso ljubeznijo. Naj Te ne čaka zaman!