KMETSKI LIST Številka 6 Ljubljana dne 8. februarja 1939 Leto XXI Demokracija vstaja Evropski človek ima občutek, da se je po dolgotrajnemu trpljenju končno pogrez-nil v najtemnejšo temino srednjega veka. Vse pridobitve sto in stoletne borbe za pravice človekovega osebnega dostojanstva se pogrezajo v nič. Demokracija, ta najdragocenejši plod evropske kulturne družbe, leži kakor onečaščena devica na tleh. In vsa vprašanja, zaradi katerih se je bila leta 1914. vnela svetovna vojna, silijo vnovič z neizprosno neodložljivostjo na dan. Ko človek motri današnji položaj in ga primerja s tedanjim, skoraj ne more verjeti, da je od takrat do danes minulo skoraj četrt stoletja. Isti problemi, ista trenja, iste borbe, zlasti pa isti klic po oblasti se ponavlja, kakor smo ga strme poslušali tedaj. Beseda in resnica Kaj je prav za prav predmet borbe? Besede, ki jih govori diplomacija raznih držav, so često tako zavite in zlepotičene, da je pogosto na prvi mah težkp razbrati njih pravi pomen in namen. Spretno in zveneče znajo uglajeni diplomat je,govoriti o človeških pravicah, o ravnovesju sil,-o borbi proti komunizmu in dolgo vrsto drugih fraz, ki pa imajo vse samo eno jedro. Vsem gre za zesnlio in za kruh, ki ga po kmetovem prizadevanju ■ zemlja daje. Ako govore o zaposlitvi industrije in o pomanjkanju surovin, ako kje tožijo o pomanjkanju prostora, kaj ni to vse ena in ista beseda o zemlji in kruhu, brez katerega ni obstoja in ne napredka. Na srečo pa je zemlja vrednota, ki je dana vsemu človeštvu, ne pa posameznemu —- človeku. In prav zato, ker je po večnih naravnih zakonih na svetu urejeno tako, se vsak poskus upiranja temu naravnemu redu kaj kmalu maščuje. Kar je veljalo ves čas, odkar obstoja človeški rod, to velja tudi dandanes. Zaman so vsi visoki načrti posameznikov o razdelitvi zemlje. Kakor že tolikrat, se bo tudi sedaj prej ali slej izkazalo, da je narava močnejša ko človek. Prav zaradi tega nas ni treba biti strah bodočnosti, čeprav je sedanjost tako mrka in vse prej kakor bodril na. S krepko, neomajno vero vase in v svoje naravne pravice stojmo kmetje na braniku zemlje in človečanstva, pa smo lahko prepričani, da bo končna zmaga po siloviti borbi današnjih dni na naši strani. Vsa znamenja kažejo, da demokracija ni samo pridobitev civiliziranega človeštva, ampak naravna uredba, ki ne more propasti. Zato sredi mrakov in viharjev zaupno ' :in neustrašeno stopajmo za svojimi učeniki in preroki, ki so svoje nauke zapečatili in potrdili s svojo krvjo. Življenje posvečuje njih veličastne žrtve. Med njimi je tudi naš mali slovenski kmetski narod. Zato gre tudi njemu v demokraciji pravičen delež. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da ima vse, kar je ustvarilo človeštvo resnično trajnih vrednot, svoje korenine v demokraciji. Danes to resnico tajiti ali se ji upirati, bi pomenilo postavljati svet na glavo in se boriti z naravnim razvojem, ki je vendar nepremagljiv. Zvesti kmetskemu programu Sicer je pri nas vse preveč domačih vprašanj, ki so nujna in neodložljiva. Zato bi za nas pomenilo brezkoristno tratenje sil, ako bi se hdteli spuščati v mednarodne ideološke borbe. Ob vsej svoji strpnosti pa seveda nikakor ne moremo in tudi nočemo zatajiti kmetskega programa in ne okrnje-vati ali celo dušiti kmetske miselnosti. Kakor vemo, nas oboje vodi v demokracijo, ki je v slovanski duševnosti že prej bila oživo-tvorjena, preden je ostali svet sploh našel zanjo primeren izraz. Naj torej pluje valovanje svetovnih dogodkov v tako ali drugačno smer, moramo ostati slovenski kmetski ljudje trdni in sami sebi zvesti. Zvestoba do preteklosti, iz katere smo izšli, zvestoba do bodočnosti, v katero hočemo iti kot zavestni sooblikovalci svoje usode in življenja bodočih pokolenj, obe nam narekujeta demokracijo kot doslej najiclealnejšo obliko organizirane človeške družbe. Če pri tem vemo, da se na tej poti idejno krijemo in srečujemo s prosvetljeno in res napredno Ameriko, nam je ta okolnost samo v zadoščenje in potrjuje v nas vero, da demokracija resnično vstaja. Naša sposobnost < f ^ V zadnjih dveh letih smo imeli priložnost videti prav lepie primere, do kakšne višine laliko dvigne napreden kmetovalec svoje pridelke. Pocl vplivom težke gospoadrske krize, deloma zaradi osamosvojitve dosedaj pasivnih (pasivne so one države, ki manj kruha pridelajo kot ga. pojedo) držav in pod vplivom vojne nevarnosti, so prizadete države poizkusile z vsemi sredstvi dvigniti množino kmetijski hpridelkov na isti površini zemlje. Reklo se je: Zemlja mora dati še enkrat toliko kot do sedaj! Pod to parolo je šlo vse v boj z enim samim ciljem, da se država osvobodi tujega žita, ki v slučaju vojne kaj hitro odpove in pomeni propad tudi najbolj oboroženega naroda. Pri nas smo tudi pogosto slišali govorjeno in Sit ali pisano besedo o možnostih dviga naših kmetijskih pridelkov. Zdi se mi pa, da se pri nas vedno začenja od napačne strani. Naše dobro ljudstvo je pač navajeno zvonenja o manjvrednosti in vedno potrpežljivo posluša v nadi, da bo slišalo kaj koristnega in poučnega za zboljšanje življenja. Koliko je padlo že brezplodnih besed samo zaradi tega, ker je naš človek izgubil vero vase. Neprestano se govori o vzorih tujih narodov, kako se tam napreduje, kako moderno kmetuje, pri nas pa vse nazadnjaško krevlja kot berač na zlomljenih bergljah. Človeku mora res postati čudno pri srcu kadar se vse kar je tujega, povzdiguje in dviga ne vem v kakšne višave, na domače vrednote in napredek pa se sploh pozabi. Pred kratkim sem čital v neki gospodarski reviji o uspehih na polju dviganja kmetijskih pridelkov (pšenica, oves, koruza, rž), kjer pisec primerja uspehe Čehov, Nemcev in Italijanov. Pripoveduje o sredstvih, ki so jih navedeni narodi uporabili za dvig pridelkov, v isti .sapi pa primerja našo kmetijsko ■statistiko in seveda istočasno devlje v nič naše delo, ki bi po tej strani res drugo ne zaslužilo kot smrtni) obsodbo! Kako se vendar more pri- merjati najmodernejše poizkuse drugih narodov z našo statistiko?! • - Ko bi se že primerjali poizkusi s poizkusi, ne bilo bi nič hudega; poudarjati pa na eni straui ogromne uspehe tujih narodov, na drugi pa domače delo uničevati s statistiko — to vendar nima pomena. Sploh pa je zanimivo vse naše izživljanje, vse naše splošno kulturno delovanje, da se pač pri vsaki reči najrazličnejši predavatelji sklicujejo na uspehe in napredek tujcev, vse naše delo pa ni vredno niti počenega oreha. Takšno delovanje že nekaj desetletij vzgaja naše ljudstvo v manjvrednosti, ki je slišalo na ta račun že toliko gorkih, da zgublja vero vase. Nujno je potrebno, da obudimo naše lastne sposobnosti, prikažemo lastna dela in šele nato primerjanje naših s tujimi uspehi. Vsak, ki hoče pisati za našega kmetskega človeka, mora temeljito poznati njegovo življenje, praktično življenje in na podlagi globoke praktične preizkušnje v zvezi s teorijo, pristopiti vzpodbudi in učenju našega kmetovalca na strokovnem in v. tej zvezi kulturnem polju. Gornje besede so plod dolgoletnega temeljitega opazovanja številnih ljudi kakor tudi kričečega stanja, ki kliče po resnični strokovni vzgoji našega kmetskega ljudstva. Enkrat za vselej moramo vedeti in si biti na jasnem, da naše lastno delo ni nič manj vredno, da se pri nas dosežejo morda še boljši uspehi kot v tujini! Na lastne oči sem se prepričal o uspehu, ki so ga dosegli v Banatu brez kakšnih gnojilnih poizkusov, ampak po čisto normalni obdelavi zemlje, ki je prinesla na 1 ha 95 q koruze, 40 q ječmena, 38 q ovsa itd. Tudi pri. nas v Sloveniji imamo po deželi'veliko slučajev, ki kažejo velik napredek našega kmetovalca, njegovo sposobnost in vrednost, potrebno je samo to najprej spoznati, pogledati, se prepričati in potem šele" govoriti o tujih uspehih iu naših u»-uspehih. . . .. ; ' Pri vsakem dela je pač potreben človek, hi velja in odgovarja v najpopolnejši meri svojemu pokMeu. Poleg popolne strokovne sposobnosti mora imeti tudi sposobnost opazovanja Življenja, ki je največja učiteljica človeka. Sko-jraj 50 odstotkov ljudi umira, brez življenjske BoKj. Sli so skozi življenje in ničesar videli in > Dan za dnem in leto za letom ponavljamo, ida smo Sloveuci kmetski narod. Ker pa imamo nekaj mest in ker je pri nas naseljene nekaj industrije, bi radi nekateri sami sebi dopovedali, da Slovenci prav za prav nismo kmetje. Seveda, farmarji nismo, to je res. Saj bi vsa naša lepa 'domovina zalegla komaj za majhno število farm, toda kmetje smo vzlic temu. Pa ne morda kmetje zato, ker bi tako želela kaka strankarsko-politič-na skupina, ampak zaradi tega, ker se s kmetskim delom, s tem ubogim in zaničevaniin »hlapčevskim« delom — preživljamo. Da, to je resnica in suha resničnost! To resničnost izpričujejo in dokazujejo suhe, nepristranske Številke, ki ne ločijo niti pripadnosti po veri niti po trhlih političnih strankah. Cstavka vlade dr. Milana Stojadinoviča V soboto, 4. februarja je bilo izdano nasled-pje uradno poročilo: Ker bo prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister ia socialno politiko in narodno sdravje Dragiša Cvetkovič, minister za zgradbe dT. Miha Krek ter ministra brez portfelja idr. Džafer Kulenovie in Fran Snoj podali sinoči predsedniku vlade ostavko, je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič dal skupno ostavko celega kabineta. Danes, 4. februarja je predsednik vlade lir. Milan Stojadinovič podal ostavko celotnega se ničesar naučili, v okolici pa kvarno vplivali s svojo nesposobnostjo. Vso njihovo vrednost je predstavljala papirnata diploma, njih čut pa je bil gluh, očesa slepa za resnično življenje našega človeka. Današnji čas zahteva močnih in krepkih ljudi, ki bodo nosilci poštene strokovne in splošne izobrazbe. Že ta majhen in samo bežen pregled v gospodarski prerez naše vasi nam dokazuje in nas prepričuje o tem, da stanje tamkaj ni zdravo in niti ne naravno. Razdelitev zemlje naravnost vpije po korekturi, po popravku, ki naj naši kmetski krvi vrne njene pravice. Nič krivičnega, nič nemogočega in nič pretiranega ne zahtevamo, ako pravimo, da je treba ta krivični posestni vozel temeljito razvozljati. Ako drugače ne gre, ga bo treba pač presekati. Ob vsem spoštovanju pisanih pravic tujih gospodarjev nam mora biti neskončno bolj sveta naravna pravica našega rodu. Dokler ni rešeno vprašanje pravične ureditve zemljiške posesti, dotlej je vse modrovanje o kmetu in kmetstvu kot gospodarskem faktorju samo prazno govorjenje. Šele zemlja, ki bo naša trdna in nedotakljiva last, nam bo dala moči za nadaljnji gospodarski vzpon. Kakor hitro bo naš kmet dosegel to, bo znal rešiti tudi socialna vprašanja vasi in bo usposobljen ob sodelovanju vseh resnično kulturnih delavcev ustvarjati in ustvariti kmetsko kulturo. Spopad pred sodiščem Pretekli petek se je vršila pred novomeškim okrožnim sodiščem glavna razprava proti posestniku Janezu Jerkoviču, delavcu Francu Baniču, kovaškemu pomočniku Karlu Jalovcu, posestnikov emu sinu Jožetu Novakoviču in njegovemu bratu Andreju, vsi doma iz Šutne pri Sv. Križu na Dolenjskem. Obtoženi so bili, da so s kamenjem napadli Antrona Hribarja ter ga tako poškodovali, da je naslednji dan umrl na zadobljenih poškodbah. Obtožence je zagovarjal dr. Drnovšek iz Brežic. Spopad se je izvršil 9. decembra po shodu pri Sv. Križu. Obtoženi so izpovedali, da so bili izzvani. Popoldne je bila razglašena sodba, ki spoznava vse obtožence za krive. Obsojeni so bili Janez Jerkovič na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Fr. Banič na 5 let robije in petletno izgubo častnih pravic, Karel Jalovec na 8 mesecev strogega zapora, Alojzij Bučič ter Jože in Andrej Novakovič vsak na dve leti in 4 mesece strogega zapora. Zagovornik je prijavil priziv. kabineta. Nato so se začela posvetovanja v Belem dvoru. Utemeljitev ostavke Petorica ministrov, ki je 4. februarja podala ostavko v roke predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, je svojo ostavko takole utemeljila: Gospod predsednik! V današnji debati v narodni skupščini, zlasti v govoru g. Bogoljuba Kujundžiča, ministra prosvete, se je ugotovilo, da so v vladi različna naziranja glede ureditve vprašanja našega sporazuma s Hrvati. Mislimo, da smo dolžni ne samo v interesu izpolnitve naših programskih obljub pred volitvami glede tega vprašanja, temveč tudi iz drugih velikih državnih razlogov čim prej dokončno urediti vprašanje sporazuma s Hrvati. Mislimo, da predstavlja vlada v sedanji sestavi zapreko »a ureditev tega važnega vprašanja. Iz teh railogov nam je čast podati ostavko na mesta, ki jih gaviema-mo v vaši vladi. Izvolite, gospod predsednik tudi prf tej priložnosti sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja. Posvetovanja V soboto so bdli sprejeti pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu v Belem dvoru radi posvetovanj predsednik senata dr. Anton Korošec, predsednik Narodne skupščine Stevan Cirič, prometni minister dr. Mehmed Spaho ter minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Mandat za sestavo nove vlade Po končanih posvetovanjih v zvezi z ostavko vlade dr. Milana Stojadinoviča, je v soboto proti večeru sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle ministra za socialno politiko v ostavki Dragišo Cvetkoviea ter mu poveril mandat za sestavo nove vlade. ftcva vlada Dragiša Cvetkovič je sestavil v nedeljo popoldne naslednjo vlado: Dragiša Cvetkovič, predsednik ministrskega sveta in notranji minister. Dr. Mehmed Spaho, promet. Stevan čirič, prosveta. Dr. Miha Krek, gradbe. Dr. Džafer Kulenovie, minister brez listnice. General Miljutin Nedič, vojska in mornarica. Ante Maštrovič, minister brez listnice. Fran Snoj, minister brez listnice. Dr. Aleksander Cincar-Markovie, minister za zunanje zadeve. Dr. Viktor Ružič, pravosodje. Jevrem Tomič, trgovina in industrija. Jovan Altiparmakovič, pošta, telegraf in telefon. Ljubomir Pantic, šume in rude. Inž. Nikola Beslie, kmetijstvo. Dr. Vojislav Djurifič, finance. Milivoje Rajakovie, socialna politika. Djtira Čejovič, telesna vzgoja. Dr. Branko Miljuš, minister brez listnice. Zavedna skupščina se je sestala v petek 3. februarja. Na dnevnem redu je bilo poročilo v e ri f ika c i jsk e g a odbora. Poročilo večine je prečita! dr. MUetič, opozicije pa dr. Tupanjanin. 1 ftetranji minister Milan Ačimovič je imel pri verifikacijski debati zaključno besedo. V svojem govoru je zatrjeval, da so bile volitve svobodne in da je oblast le tam posredovala, če je kdo prekoračil mejo zakona. Sicer so pa svobodno agitirale po celi državi vse politične grupe. »Dogajalo se pa je, da so pristaši določenih strank kršili imovinske pravice svojih političnih nasprotnikov in izvajali tudi psihološki pritisk nanje. Odredil sem, da se uvede natančna preiskava v vseh takih primerih in da se vsi krivci kaznujejo. Vlada in jaz kot resorni minister želiva, da se vsakemu državljanu zagotovita red in varnost. Trudili se bomo, da se bo zakon enako izvajal v vseh krajih naše prostrane države. Oni, ki bi hoteli ta red motiti, bodo imeli proti sebi močno državno oblast, ki jih bo pri-morala k spoštovanju reda in zakonov. Eden prvih zahtev je za vlado, da zagotovi varnost, zato izjavljam, da bo vlada v tem pogledu postopala z največjo doslednostjo. To postopanje pa še ne bo pomenilo nikake spremembe politike, ki jo je vlada vodila doslej, nego samo izvajanje veljavnih zakonov zaradi ohranitve obstoječega reda.« Pogled na socialno-gosnodarski prerez vasi Kmetje smo Te mirne, vsem enako govoreče številke nam pravijo, da je bilo leta 1931. v Sloveniji 689.772 oseb, ki jim je bil glavni poklic — kmetski: poljedelstvo, gozdarstvo, ribištvo itd., ali pa so bili kmetski prevžitkarji. Ce vemo, da je imela tedaj Slovenija 1 milijon 144 tisoč 289 prebivalcev, spoznamo, da se je domala tri četrtine Slovencev preživljalo s kmetskim delom, da je torej večina Slovencev kmetov. Ako številke primerjamo med seboj, vidimo, da je kmetska večina tako veličastna, da bi jih bil vesel marsrkak parlament. Do danes je število prebivalstva pri nas sicer precej naraslo, v istem sorazmerju pa je naraslo število onih, ki se preživljajo prvenstveno s kmetskim delom. Prav zaradi tega pa imamo Slovenci pravico in sveto dolžnost zahtevati, da se ta večina v javnem življenju primerno upošteva in se ji omogoči sodelovanje, zlasti pa pogoji za tako sodelovanje. Zemljo nam! Prvi pogoj je ta, da se nam vrne zemlja, na kateri smo se rodili in ki jo obdelujemo. Po sedanjem stanju je nemogoč vsak resničen gospodarski napredek in razmah. Samo za primer bodi povedano, da je v Jeruzalemskih goricah, ki pomenijo biser našega vinogradništva, komaj 30'94°/» vinogradov v lasti domačinov, skoraj ena petina vinogradne površine je v meščanskih rokah, 17-13°/o vinogradov pa je last gospode zunaj državnih meja. Še slabše je v Halozah, kjer je komaj 27-5»/o zemlje last domačih družin. Doma in drugod Po govoru notranjega ministra so navzoči poslanci sprejeli poročilo večine verifikacijskega odbora in potrdili mandate vseh poslancev, kateri so predložili svoja pooblastila. Nato so se vrnili v dvorano poslanci opozicije in položili predpisano prisego. Druga seja je bila sklicana za soboto dne 4. februarja z dnevnim redom: volitev predscd-ništva narodne skupščine. Sejo je otvoril Stevan Čirič, a jo je z izjavo, da je vlada podala ostavko odgodil za nedoločen čas. Prihodnjo sejo bo sklical pismenim potom z istim dnevnim redom. Seja administrativnega odbora se je vršila v soboto popoldne v narodni skupščini. Odbor je razpravljal o računih narodne skupščine. Sestanek članov Jug. nac. stranke se je vršil v Sarajevu pretekli teden. Na sestanku je poročal g. Bogoljub Jevtič. Po sestanku sta se dolgo nagovarjala Bogoljub Jevtič in dr. Juraj Šutej, predstavnik HSS. Seja opozicije V soboto zvečer so se sestali v stanovanju .Ljube Davidoviča šefi o]x>zicijskih grup. Skupščinska večina Samouprava, glasilo JRZ se je v enem izmed poslednjih uvodnikov pečalo tudi o zadržanju opozicije v narodni skupščini in zapisala pri tej priliki, da 19 njenih članov ne bo moglo preprečiti uspešno delo tri sto in nekaj delavcev, ki so prišli v narodno skupščino po zaupanju naroda, da delajo za narod in državo. Ogromna in enodušna večina Jugoslovanske radikalne zajednice v novoizvoljeni narodni skupščini, da je največja in najzauplivejša garancija, da bo narodno predstavništvo izpolnilo pričakovanja, ki jih nanj polagajo, in popolnoma izvršilo svojo dolžnost napram kralju, narodu iu državi. t Koala TimcUjevič V Beogradu je umrl pretekli teden bivši minister in senator Kosta Timotijevič. Pokojni je bil eden izmed zaslužnih prvakov demokratske stranke, ki se je 1929. leta priključila kraljevim sodelavcem pri obnovi državne ureditve. Veleposlaništvo Naš poslanik v Bukarešti Jovan Dučie je bil porisan za veleposlanika pri romunskem kralju. t škof Janez Gnidovec Iz vrst visokih katoliških cerkvenih dostojanstvenikov je 3. t. m. odšel v večnost skop-ljanski škof Janez Gnidovec, mož, ki bo ostal v svetlem spominu ne samo svojim vernikom, ampak vsem prebivalcem svoje škofije, brez ozira na njih versko ali narodnostno pripadnost. , Po rodu je bil pokojnik iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu na Dolenjskem. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih študijah je ka-planoval v Idriji in Vipavi, nato pa je odšel na Dunaj študirat klasično jezikoslovje in je bil 1. 1903. promoviran za doktorja filozofije. Po krajšem službovanju na gimnaziji v Kranju je prišel v Št. Vid, kjer je vodil pravkar ustanovljeno škofijsko gimnazijo kot njen prvi ravnatelj. Škof Gnidovec je že tedaj čutil v sebi misijonski poklic in je nato jeseni 1. 1919. tudi stopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pav-lanskega, jeseni 1. 1924. pa je bil imenovan za škofa skopljanskega s sedežem v Prizrenu. Na jugu države je versko organiziral tamkaj bivajoče Slovence, vendar ni deloval kot ozko-srčen in kratkoviden fanatik, ampak kot srčno čuteč in širokogruden apostol v najlepšem pomenu besede. Kakor rečeno, njegovo delovanje ni bilo omejeno samo na vernike rimsko katoliške cerkve, ampak je skrbel za splošen dvig naroda. Zato je bilo razmerje med škofom in prebivalstvom splošno zelo prisrčno in prijazno. Zato ga bodo prebivalci južne Srbije ohranili v legendarno lepem spominu kot dobrega, resnično srčno dobrega človeka, kar je končno ena prvih Vrlin pravega duhovnika. Kakor v slutnji bližnjega konca se je škof dr. Gnidovec pred časom vrnil na oddih v Slovenijo. Njegove telesne moči pa so bile tedaj že tako zrahljane, da mu nobena bolniška spretnost ni več mogla oteti življenja. Po daljšem bolehanju je v ljubljanskem »Leonišču« nehalo biti njegovo blago srce. K večnemu počitku so ga z velikimi častmi in ob številni udeležbi ljudstva položili v ponedeljek dopoldne. Mir mu bodi v naročju slovenske grude, narod pa mu ohrani časten spomin. Tragedija idealnega zdravnika f Primarij dr. Savič Po nedavni premestitvi iz Topolšoice v Beograd je na tragičen način preminul idealni in človekoljubni zdravnik primarij dr. Savič. Z njim je odšla v smrt njegova življenjska sodelavka, asistentka zdravnica dr. Kučerova. Dr. Savič se jo po dovršitvi zdravniških naukov in po izpopolnitvi znanja in prakse na f Asistentka dr. Kučerova raznih svetovnih univerzah specializiral za zdravljenje pljučnih bolezni. Deloval je v blagor bolnikov 20 let kot upravnik in šef zdravnik v zdravilišču Topolščica, kjer je v vsakem oziru storil nepopisno veliko dobrega. Izvrsten praktičen strokovnjak, doma in v svetu ugleden znanstve- nik je bil pokojni dr. Savič vseskozi ljudomil človekoljub, idealist, ki ni smatral svojega poklica za molzno kravo, ampak za ukaz pomagati in lajšati gorje trpečemu človeštvu. Ves čas njegovega dela mu je zvesto stala ob strani asistentka dr. Kučerova, po rodu iz Zagreba. Dr. Savič se je tako vživel v naše razmere in svoj delokrog, da si sploh ni želel nikamor več iz tega okolja. Nedavno je bil premeščen za primarija na interni oddelek beograjske bolnišnice. Nedavno se je ponoči vrgel skozi okno svojega beograjskega stanovanja v četrtem nadstropju v globino. Obležal je seveda takoj mrtev, Koj za njim je na isti način šla v smrt njegova asistentka dr. Kučerova. Tragična usoda te idealne zdravnice je globoko presunila vso našo javnost in bo brez dvoma bolestno odjeknila tudi v svetu. Strahovita potresna katastrofa je zadela ameriško republiko Chile, kjer se g presledki že dobrih 14 dni ponavljajo potresi, Doslej je katastrofa, kakršni ni zlepa primera v zgodovini, zahtevala že okrog 50 tisoč človeških življenj, kakih 80 tisoč ljudi pa je ranjenih ali jih pogrešajo. Natančno število žrtev sploh še ni ugotovljeno, ker je silno težko priti do razvalin in ruševin, ki se še vedno podirajo. Osemnajst mest je tako popolnoma uničenih, da so morali nekatera politi z bencinom in zažgati. Huda vročina, pomanjkanje vode, hrane, zdravil, obvez in zdravnikov, vse to povzroča nevarnost, da se na potresnem ozemlju razpasejo kužne bolezni. Prizori, ki se še vedno odigravajo na teh" tleh, so nepopisni v svoji tragični grozoti. Chilska vlada je poslala na pomoč vojaštvo in zdravniško osebje s potrebnim materialom in tudi vlade drugih ameriških držav skušajo omiliti in olajšati strašni udarec. Slinavka in parkljevka Po zadnjem uradnem izkazu o stanju živalskih kužnih bolezni sta na območju naše banovine slinavka in parkljevka prenehali v tehle okrajih: Celje, Ljutomer, Novo mesto, Murska Sobota in Šmarje pri Jelšah. Obstojata pa še vi sledečih krajih: Okraj Brežice: Mihalovec obč. Dobova. Okraj Črnomelj: Vukovci obč. Adlešiči; Gradac, Krasinc, Prilozje obč. Gradac; Križevska vas, Metlika obč. Metlika-mesto; Grabrovec, Železniki obč. Metlika-okolica; Krvavčji vrh obč. Semič; Drenovec, Preloka, Sečje selo, Učakovci, Vinica, Vukovei, Zilje obč. Vinica. Okraj Ljubljana (okolica): Dobrova obč. Dobrova; Daljna vas občina Rudnik. Okraj Ljubljana (mesto): Štepanja vas-Ljubljana. Okraj Maribor desni breg: Zrkovci obč. Pobrežje. Okraj Maribor levi breg: Dobrenje obč. Pesnica. Nemška oporišča v Španiji V zadnjih mesecih je zgradila Nemčija V Španiji pet podmorničnih oporišč, kar je zlasti Angležem razburilo živce. Tri oporišča so zgrajena v Kantabrijskem morju blizu Francije, dve. pa blizu Gibraltarja v Sevilli in na Malagi, Oporišča so moderno zgrajena in opremljena ter imajo tudi delavnice za popravilo podmornic. Montirani so težki topovi in pa protiletalski topovi kalibra 88 mm in 37 mm. Angleži so zdaj v skrbeh za varnost potf skozi Rokavski preliv (Calais) in še bolj za po* skozi njih življenjski živec — Gibraltar. Nekateri celo sodijo, da so se Angleži zdramili nudi prepozno. Kaj se gcdi pc svefu i ! ===1MB— Amerika govori Po vsem svetH je vzbudila v silen odmev ttooseveltova izjava na konferenci s člani ameriškega vojaškega odbora v parlamentu, šlo je za sodelovanje Žedinjehih držav z zapadnimi evropskimi velesilami v primeru nove vojne. Listi 2e v naslovih poudarjajo, da je ne le angleška, nego tudi ameriška meja na Renu. Roosevelt je v svojem govoru v parlamentu zagovarjal dobavo omenjenih, letal, da je ne glede na ameriški nevtralnostni zakon nujno potrebna, da je vlada Zedinjenih držav sklenila najtesneje sodelovati z Veliko Britanijo in Francijo in ju podpreti poseono v borbi proti vsem imperialističnim načrtom drugih velesil. Roosevelt je v svojem govoru obeležil mednarodni položaj, ki je nastal po govoru Chaniberlaina v Birminghamu in Hitlerja v nemškem državnem zboru. Poudaril je, da je položaj preveč resen, da bi se mogel odbor sploh spuščati v debato o povsem postranskih vprašanjih Demantiral je vse vesti, ki so se razširile iz nekaterih evropskih držav in po katerih naj bi nastala nova vohunska afera v zvezi z gradnjo vojnih letal za Francijo. Francosko naročilo letal v Ameriki bo znatno povečalo produkcijo in zaposlitev v raznih ameriških letalskih tovarnah, ameriškim graditeljem pa bo dalo priliko, da si pridobe nove izkušnje v proizvodnji vojnih letaL Na novinarski konferenci v Beli hiši je Roosevelt izjavil, da dve leti pospešuje izvoz letal, da bi na ta način povečal produkcijo ameriških tovarn za letala in jiL s tem obenem usposobil za primer vojne, ko bo ameriška državna obramba v velik' meri odvisna od kapacitete in produkcijske sposobnosti domačih tovarn. Na konferenci s člani vojaškega odbora senata je R^^eveP izjavil, da smatra dobavo vojnih l"*al Angliji in Franciji za tem bolj važno in utemeljeno, ker predstavlja oborožitev ev-ronskHi '•©mokraličnih držav sestavni del ameriškega obrambnega načrta. Roosevelt je trdno odločen podpreti evropsko demokracijo in je v tem pogledu prevzel že primerne obveznosti. Veliki manevri francoske in angleške vojne mornarice se bodo vršili v Sredozemskem morju, ameriške pa na Atlantskem in Tihem oceanu. To razlagajo mnogi kot odgovor na rohnenje in rožljanje sil iz nasprotnega tabora. Tako se zdi, da je palmova vejica, ki jo nosi tongel miru, prav v resni nevarnosti, v Špansko vprašanje že ni rešeno in se evropski problemi vedno bolj aaostrujejo. Spričo premoči, s kakršno general Franco razpolaga, se seveda njegova ofenziva v Kataloniji nadaljuje. Po zadnjih poročilih so njegove čete že zavzele tudi Gerono. Republikanci so mesto zapustili brez boja in se umaknili. Število onih, ki se iz Španije pred prodira-Jočimi nacionalističnimi četami umikajo v Francijo, vedno bolj narašča in znaša sedaj že nad 100 tisoč oseb. Večina med njimi je žensk, otrok in starcev. Iz Španije prevažajo v Francijo tudi umetnine, zlasti slike, dela največjih španskih in tujih slikarjev. Zadnje dni je bilo čuti zopet nekaj glasov o morebitnem premirju. Kakor pa kažejo dogodki, trenutno ni mogoče misliti na to, da bi kaka stranka res pristala na premirje, dokler nj nasprotna stranka popolnoma strta in pogažena. Republikanci še vedno mislijo na odpor. General Miaja je namreč ukazal ob vsej sedanji meji republikanske Španije zgraditi več kilometrov širok utrdbeni pas. . Med Rusijo in Madžarsko so bili nedavno prekinjeni diplomatski odnošaji. Madžarski poslanik je odpoklican iz Moskve, ruski iz Budimpešte, niti na tej niti na oni strani pa niso o tem koraku izdali nobenih uradnih pojasnil. Med obema državama je vladalo že dolgo precej napeto razmerje, zadnji sunek pa je po vsej priliki zadal pristop Madžarske k protiko munističnemu paktu. Ameriški predsednik Roosevelt je najmočnejši up svetovne demokracije Na mandžurski meji je prišlo nedavno, do spopada med ruskimi in mandžursko-japonskimi obmejnimi stražami. Po rusikih poročilih so incidente izzvali japonski obmejni stražniki, ki so vdrli na rusko ozemlje. Nekdanji kajzer \V i 1 h e 1111 II. je po zlomu nemških armad moral zapustili cesarski prestol. Nedavno je obhajal SOletnico in pravijo poročila, da jc sedaj cesarske posle zamenjal z manj nevarnim opravilom. Mož namreč rad žaga drva V Belgiji so konservativci dejansko napadli predsednika vlade Spaaka, ko se je vračal iz parlamenta v svoje stanovanje. Spaak je bil lahko ranjen. Med demonstranti je bil tudi grof De Lalen-gue, ki ga je policija seveda takoj aretirala. Amerika — Francija Kakor je razvidno iz objavljene izjave ameriškega predsednika Roosevelta, hoče Amerika na vsak način podpreti evropsko demokracijo. Amerika bo zato dobavila Franciji 1000 najmo- dernejših in najboljših vojaških letal in bodo to dobavo tudi financirala finančna podjetja za izravnavo valute. Ker bo s tem pomagano tudi ameriški industriji in delavstvu, vsa javnost brea pridržka odobrava prezidentovo politiko in vidi v tem edini način, kako naj Amerika podpre evropsko demokracijo. Japonske Izgube Nedavno je kitajski maršal Čangkajšek izjavil, da je imela Japonska v začetku vojne 3. Kitajsko na teh bojiščih samo 30% svojih voja-i škili oddelkov, zdaj pa ima na kitajskih bojiščih dvakrat več ljudi kakor se je skraja pričakovalo. Japonske izgube so silno velike, medtem ko jei na kitajski strani v bojih z Japonci doslej padlo i ali bilo ranjenih vsega skupaj 700 tisoč vojakov in častnikov. Čeprav vojna traja že tal« o dolgo, je dejal maršal, je kitajska gospodarska moč še vedno velika, kar je v prvi vrsti zasluga kitajskega, kmetijstva. Iz tega vidimo, tla je kmet povsod steber družbe in da se te resnice zavedajo največji sinovi vseh narodov. Kaf pravilo ? Celjska »Nova doba« piše v eni zadnjih številk med drugim to-le: »Ako uvažujemo naraščanje draginje v zadnjih letih in njen nesorazmerni skok v poslednjih mesecih, vidimo, da so plače nameščencev in mezde delavcev sramotno nizke in nezadostne za življenje. Na novo izvoljena narodna skupščina bo sedaj v lahkem položaju, da bo ugodila upravičenim zahtevam nameščencev in uredila njihov položaj.« Nedeljski »Večerni k< pravi, kako je pri nas kljub veliki pismenosti še vedno malo zavednosti in treznosti. Med drugim izvaja: »Pravijo, da bi bil prirodni prirastek v naši državi naravnost silovit, če ne bi bila umrljivost otrok tako velika. Vsa ta smrtnost doka-zaju našo veliko bedo. Beda pa ne bi bila manjša, če bi se umrljivost zmanjšala in število prebivalstva povečalo! V naši državi je prostora vsaj za še enkrat toliko ljudi kot jih je danes. Prostora že, vendar ne pod današnjimi pogoji. Kaj nam pomaga ves ogromen prirastek, ko pa je beda vsak dan večja. Najprej je treba ljudem dati kruha, potem se je šele treba veseliti prirastka. Pri nas v Sloveniji, kjer je za sedem okrajev premalo kruha doma, je narava sama poskrbela, da se je znižal prirodni prirastek. Dokler ne postanejo številke nevarne za obstoj naroda, jih ne smemo jemati tragično, pozorni pa moramo biti, da do te skrajne meje nevarnost ne pride. Ni v našem interesu odlivati našo kri po svetu in tlačaniti za majhen denar drugim bogatejšim narodom. Saj naši ljudje v tujini itak opravljajo najnižje posle, ki se jih tamkajšnji domačini branijo. Ali je vredno hvaliti se z velikim prirodnim prirastkom, če vemo, da bo ves ta prirastek hodil tujcem tlačanit? Najprej izboljšati stanje doma, to bodi naša naloga. Mi smo majhna država, ki že zaradi tega ne more imeti imperialističnih stremljenj. Naše stremljenje pa je doseči vsaj del one blaginje, ki jo poznajo razne zahodnoevropske in skandinavske države.« »Kočevski Slovenec« kliče v narodno skupnost s temi besedami: »Le poskusimo odmisliti si slovenstvo, — in še hrvatsko, — kaj nam otane. Ali je ostanek sam zase res pravi izraz jugoslovanske misli? Ne! Torej nikar se upirati slovenstvu, saj smo Jugoslovani v višjem etniškem smislu samo tedaj, če smo res popolni Slovenci!« Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahteva te o vsakem gostilniškem lokalu., kamor Kmetska mlad i na Govorniški tečaj v Ljubljani Ljubljansko Okrožje kmetskih fantov in deklet je priredilo v dneh 80. in 31. januarja in 1. februarja t. 1. prvi govorniški tečaj za kmetske fante in dekleta. Tečaj se je vršil v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Po točno izdelanem načrtu sla tovariš predsednik Ivan Kronovšek in tovariš tajnik Ivan Nemce, v svojih predavanjih podala in razložila vso potrebno snov, ki jo mora obvladovati dober govornik. Tečajniki so z veliko vnemo sledili predavanjem in o vsaki tvarini živahno debatirali, ter se pričeli vežbati v praktičnih nastopih. Vsak tečajnik je moral nastopiti s tremi govori, in sicer je imel dva po svobodni izbiri, enega pa po diktatu. Najbolj živahno in zanimivo pa je bilo zadnji dan, ko so morali nastopajoči prestati težko preizkušnjo. Morali so .nastopiti pred polno dvorano občinstva, ki je govornike motilo z raznimi vprašanji in medklici. Toda tovariši govorniki so se popolnoma zavedali svojega položaja in se niso dali zapeljati od občinstva. Zato lahko smelo trdimo, da je tečaj v večini rodil popoln uspeh in nam odkril veliko fiovih govorniških talentov, ki so bili do sedaj skriti v naših vaseh. Tečaj je zaključil predsednik ljubljanskega Okrožja tov. Ivan Dovč, ki je tečaj tudi vodil. Pozval je vse tečajnike, da gredo sedaj, ko so absolvirali s takimi lepimi uspehi govorniški tečaj, pridno ter pogumno na delo in da z živo besedo širijo od vasi do vasi idejo kmetsko-mladinskega gibanja, katero prinaša v slovenski vasi slogo in napredek. Ivan Dovč. Št. Pavel pri Preboldu Prosimo tovariša urednika mladinske strani, da objavi naš članek o dramatičnem delovanju Društva kmetskih fantov in deklet v Št. Pavlu. Po minimalnem načrtu smo sicer stavili v program samo »Veliko puntarijo«, »Hlapec« in o V borbo za novo življenje«. Sedaj smo razširili dramatični program in v soboto, dne 4. II. ter nedeljo dne 5. II. priredili šavljivo igro »Harem gospoda Vrbka«. Skušali bomo tudi v naprej vsestransko gojiti dramatiko, ki služi vsem tovarišem in tovarišicam kot dobršen del vzgoje. V kratkem bomo tudi poročali o našem delovanju v drugih panogah kulturnega udejstvovanja. Tajnik. Duplje V nedeljo je naše Društvo kmetskih fantov in deklet polagalo obračun letnega dela in na svojem II. rednem občnem zboru izvolilo novi odbor za prihodnje delovanje. Občnega zbora se je udeležilo 35 starih in 9 novih članov, ki so z zanimanjem sledili poročilom posameznih funkcionarjev. Poročila so bila po daljši debati z odobravanjem vzeta na znanje, na kar je dobil stari odbor razrešnico. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik tov. Štular Ciril; podpredsednik tov. Per-ne Lovro; tajnik tov. Teran Mirko; namestnik tajnika Pavlin Franc; blagajnik Teran Franc; namestnik Ahčin Ciril. Odborniki so sledeči tovariši in tovarišice: Klpč Viktor, Šparovec Peter; Ahčin Ivanka, Strakar Marica. Revizorji so: Teran Stanislav, Verdir Alojzij, Boncelj Martin. Delegati so: Štular Ciril, Teran Valentin, Papov Ivanka, Rakov ec Franc. Po zaključenem občnem zboru smo priredili za člane kmetsko večerjo. Novi odbor je sprejel minimalni načrt, ki obsega: '20 debatnih večerov ob ponedeljkih; 1 igro, 1 prireditev iz kmetskega dela in 1 poučni izlet. Skušali bomo delovanje vsestransko usmeriti, da bo naš delovni člavek res vstal lz mučne teme. Teran Mirko. Iz Zveze Pozivam vsa tovariška društva, da nemudoma predložijo svoje minimalne načrte. Najkasneje do 20. februarja motajo biti vsi načrti pri Zvezi. Ne pozabite. . . • ; tajnik. Grahovo Tudi pri nas kmetska mladina živi in krepko deluje. Dasi imamo tudi pri nas težave, nag to ne moti. Zato bo v nedeljo dne 19. II. 1939. naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo dramatično prireditev, in sicer Golarjevo »Dve nevesti«. Pričakujemo obilne udeležbe od vseh prijateljev kmetske mladine, ki radi vidijo pošteno kmetsko igro. Krepko naprej do vstajenja našega podeželja. Tajnik. Tečaj v Novem mestu Vsem tovariškim društvom ponovno sporočamo, da se vrši fantovski tečaj našega okrožja, dne 10., 11. in 12. februarja v dvorani pri Win-diseherju. Dekliški tečaj pa se vrši, dne 26., 27. iu 28. februarja. Vse tovariše in tovarišice pozivamo, da se v tečaj pravočasno priglasijo. Imeli boste priliko slišati najrazličnejša važna vprašanja, ki so potrebna pri vzgoji kmetske mladine. Krepko naprej! — Jog. IJdovič. Bizeljsko Prosvetno organizatoričen tečaj na Bizelj-skem se vrši v dneh 17., 18. in 19.. februarja. Pozivamo kmetsko mladino našega okrožja, da se polnoštevilno udeleži tečaja ker brez izobrazbe ne bomo mogli ustvariti vseh onih ciljev, ki si jih želimo. Prosvetno-organizatoriČnega tečaja še v našem okrožju nismo imeli, zato pomeni to velik korak naprej v borbi za dvig našega kmetskega ljudstva. Stanko lljaž. • ' Beričevo Halo! Halo! Kdor se hoče prav iz srca nasmejati, naj pride v nedeljo 12. t. m. v Kmetski dom v Beričevo, kjer diletantje Društva kmetskih fantov in deklet ob pol 4. popoldne zaigrajo veseloigro M i c i k i j« treba moža. Pridite tndi vi! vam kliče Društvo kmetskih fantov in deklet, Beričevo. Sv. Peter na Medvedjem selu Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 12. februarja t. 1. gledališko predstavo »Crnošolee«, drama v 5 dejanjih. Društvo je zadnje čase pridno na delu ter si je nabavilo Šivalni s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke — Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj! is trina Ttf?$gva cesta 36 (rtas pesti Gosjudarske zveze) Sargov I #JmM»KIJ proti zobnemu kamnu • t"-: . ■ 4 tudi več novih kulis. Predstava »Črnošolec« se vrši ob 3. uri popoldne v šoli. Začetkom marca pa priredi društvo »Desetega brata« pod skrbno režijo in deloma novi insceuaciji, nakar že danes opozarjamo zlasti okoličane, da z obilnim obiskom podpro naše agilno društvo. Sicer manjka še marsikaj, toda volja je dobra! Vabljeni! Dopisi Iz Dobove Od kapi zadet je umrl ugleden mož in gospodar. V torek je zatisnil za vedno oči Andrej Vidmar, posestnik v Gaberju pri Dobovi, v visoki starosti 82 let. Na svečnieo smo ga položili k večnemu počitku zraven žene, ki je umrla pred tremi leti. Pokojnik je bil že od začetka naročnik »Kmetskega lista«. Rodom je bil iz bližnjih Kapel iz ugledne ■ Vidmarjeve rodovinei. Zapustil je dva sinova. Starejši Andrej je usluž-ben v zagrebškem gledališču. Ima tudi prevozno podjetje; vrlo skrben si je zgradil hišo v Zagrebu. Mlajši Ivan je naslednik obširne kmetije. Kot samski je osnoval Društvo kmetskih fantov in deklet. Oba sta podedovala vrline svojega očeta. Oba sta se udeležila svetovne mo-ritve. Mlajši je izgubil v vojni eno nogo, kar je očeta grozno potrto. Vsi bližnji ln daljni smo izgubili dobrega soseda, odnosno prijatelja, a sinovi skrbnega očeta. Iskreno sožalje! ! 9g pri Ljubljani V nedeljo, dne 29. januarja t. 1. je imela naša Prostovoljna gasilska četa na Igu svojo 56. redno letno skupščino. Četa ima čez sto Članov, kar dokazuje kako močno je utrjena na ižanskem gasilska misel. Četo vodita tovariš Ivan Tominc in Alojzij Šteblaj. Iz poročil orodjarja posnemamo, da ima četa motorno in 2 ročni brizgalni ter svojo lastno godbo, katere kapelnik je tovariš Franc Krašnja, občinski delovodja na Igu. Ža bodoči razvoj gasilstva ima četa v načrtu postaviti letos tudi nov gasilski dom, ker dosedanji potrebam na Igu ne odgovarja več. V ta namen se bo vršila letos v maju na Igu velika tombola, za katero se vrše že sedaj priprave. Za tombolo je predvideno več visokovrednih dobitkov, med katerimi bo eelo motorno kolo, več bicikljev in nešteto število drugih praktičnih predmetov nakar okoličane od blizu in daleč že sedaj opozarjamo. Iz naših krajev X V Studencih je zaradi odprave telesnega plodu umrla komaj 191etna Anica Žagar. Nastalo je namreč zastrupljenje krvi. Pred smrtjo je Žagarjeva opisala žensko, ki je izvršila splav. Opis se je strinjal z 411etno kleparjevo ženo Rozalijo Nerat iz Studencev, ki pa je pri zaslišanju tajila vsako krivdo. Pač pa je priznala, da je 5 ali 6 drugim ženskam, za katerih imena ne ve, odpravila telesni plod. Epilog te zadeve je bil pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča, ki je sicer Neratovo oprostil glede obto/jbe državnega tožilca, da je povzročila smrt pokojne Anice Zagarjeve, a jo obsodil na osem mesecev strogega zapora, ker je po lastnem priznanju 5 ženskam odpravila plod. X V Gjcvgjeliji je nekdanja gledališka igralka Vera Jovanovičeva iznašla zdravilo, ki bojda prav uspešno zdravi jetiko. V priznanje za svoje zdravilo je doslej prejela že nad 5000 zahvalnih pisem. Sedaj zahteva Jovanovičeva, da se njeno zdravilo znanstveno preišče in preizkusi. X Sladkor za pomladno krmljenje čebel. Zveza gorenjskih čebelarskih podružnic Antona Janše v Kranju opozarja člane podružnic, ki so včlanjene v tej zvezi, da se čimprej odločijo za nakup sladkorja za krmljenje čebel in izročijo denar za sladkor, kolikor ga nameravajo za svoje čebele (po 5 kg na en panj) naročiti, tajniku svoje podružnice. Tajniki podružnic se v interesu članov naprošajo, da izvrše spiske naročnikov sladkorja enako kakor je bilo to podružnicam že svojčas sporočeno. Zaključene spiske je dostaviti zvezi, denar pa odvesti odnosno poslati Zadružni gospodarski banki, podružnici v Kranju, pod označbo »za sladkorni sklade najkasneje do 10. februarja. X V Bosanskem Novem je izbruhnil požar v hiši bolue kmetice Vidosave Kravičeve. V obupu je preplašena inati prijela svoja dva sinčka, da bi ju rešila. Preden pa je mogla priti iz hiše, so jo objeli plameni in je z otrokoma vred zgorela. X Ministrstvo za socialno politiko je s posebnim odlokom preložilo na mesec inaj volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev. X V Zagrebu so neki vlomilci odnesli iz blagajne Zaloge šolskih knjig lepo vsoto din 26.000'—. Izginili so brez sledu. X V Brežicah so zopet dovoljeni svinjski in živinski sejmi. Prvi svinjski sejem je bil preteklo soboto, veliki letni živinski in kramarski (Valentinov) sejem pa dne 14. t. m. Splošno pričakujejo močan dogon, na kar opozarjamo kupce. X V Travniku je na izredno tragičen način izgubila življenje 371etna kmetica Fata Muziečva, mati 7 nepreskrbljenih otročičev. V domačem mlinu je mlela koruzo, pri čemer so se ji odpele kite. Zapletle so se v vreteno, ki ji je kite zadrgnilo okrog vratu, da se je reva zadušila. Ko je čez malo časa prišel v mlin pogledat hlapec, je bila gospodinja že mrtva. X V Bakovcih je Leopold Tratnjak s kolom ubil svojega soseda Antona Buzetija, očeta 7 ■otrok. Za to dejanje je bil sedaj v Murski Soboti obsojen na 6 let ječe. Zločin je tako dve družini oropal hraniteljev. Tudi Tratnjak je moral sedaj zapustiti doma ženo s tremi malimi otročiči. X V Vavti vasi je bolehna Marjana Bele-tova pred časom prala na Krki perilo. Medtem jo je obšla slabost in je ženska omahnila v va-lovje narasle reke. Njeno truplo so našli šele na svečnico v neki votlini, kamor ga je potegnil vodni vrtinec. Motil Ha pocitMcaU Mati: »?---?« Sin: »Mama, nikar me več ne izprašuj! Saj ves, da sem pravkar prejel brzojavko, da ni ta teden nič novega.« X V žabcu je nedavno loletna Milena Sto-janovic obupala nad življenjem. Izpila je večjo količino oetove kisline in v silnih mukah izdihnila. Za obupni korak se je nesrečna deklica odločila, ker bi bila morala čez dva meseca postati nezakonska mati. X Slavonski Brotl se lahko ponaša s čudnim rekordom: ima namreč najstarejšo — samomorilko. Pred kratkim je namreč tam 851etna Eva Grčičeva prostovoljno dala življenju slovo. Skočila je v vodnjak in se ubila. X Kuponi vojne škode. S 1. februarjem t. L je Poštna hranilnica in njene podružnice (Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Podgorica in Sušak) in vse pošte v državi začela izplačevati kupone št. 20 obveznic 2% ne vojne škode. Pošte bodo izplačevale dnevno največ po 50 kuponov eni osebi, a nad to število bo izplačevala Poštna hranilnica ali katerakoli njena podružnica. X V Mostarju so se v tamkajšnjem rudniku smrtno ponesrečili trije rudarji. Vsi trije so se v rovu zastrupili z monoksidom. Med žrtvami je tudi Slovenec Miha Kunštek, doma iz laškega okraja. X V Dašini blizu Petrinje se je Stevo Janjič zaljubil v lepo, a siromašno Konstantino Dmitra-šinovič in jo je hotel vzeti za ženo. Mati bi bila rajši videla bogato snaho in je Stevu odsvetovala poroko s Konstantino. Jela sta se prepirati, ko pa je mati rekla sinu, da Konstantine kot snahe ne pusti v hišo, se je ta silovito razjezil in sedemkrat zabodel mater s kuhinjskim nožem, da je reva kmalu po prevozu v bolnico izdihnila. X Na zadnji svinjski sejem v Ptuju so pripeljali 200 svinj, od katerih je bilo prodanih 59. Prolenki stari od 6 do 12 tednov so se prodajali po 110 do 250 din za komad, debele svinje po 8 do 8'50 in plemenske svinje po 6'50 do 8'25 din za kg žive teže. X V Gač.niku pri Jarenini so neznani tatovi posestniku Avgustu Frajcmanu odpeljali iz nezaklenjenega hleva 3000 din vredno, lepo, ple-.mensko kravo. X Na Jesenicah je obupal nad življenjem tovarniški delavec KID Nikolaj Spendler, star 26 let. Ustrelil se je s samokresom sam. Pravi vzrok obupnega koraka ni znan. X V Sepčinu je neki kmet našel zaklad. V svojem vinogradu je izkopal 7 kg težak lonec, poln rimskega denarja. Tajne Daljnega vzhoda (Konec.) Japonska je s svojo napredno industrijo, s številnimi tovarnami, mehanizacijo, serijsko proizvodnjo, z naglico v proizvodnji iu trgovskim duhom na eni plati, na drugi pa s starodavnimi šegami družbe, ki vidi v svojem vladarju boga, dežela čudovitih nasprotij; njeno dušo hkratu prevevata srednji vek in sodobni amerikanizem. Njeno hrepenenje je v tem, da bi prekosila Ameriko v gospodarskem napredku, a da se kljub temu ne bi izneverila tradiciji prošlosti. Američan itna seveda vsega dovolj. Dovolj ima prostora, medtem ko se Japonec duši na zemlji, ki jo ljubi kakor le sploh more kak narod ljubiti svojo zemljo. Ta mu čedalje manj nudi hrane, poleg tega pa je podvržena stalno potresom. Amerika ima za .svojo industrijo več ko dovolj surovin. Japonska jih nikakor nima. Bombaž mora kupovati v Britski Indiji in Zedinjenih državah, volno v Avstraliji, gumi v Malajski oblasti, petrolej na Sundskih otokih in v Ameriki, da ne govorimo o mnogih potrebščinah, lci jih dobiva na Kitajskem in v Indokini. Popolnoma ji primanjkuje jekla. V Mandžuriji je sicer res pridobila nova ležišča premoga, toda ta premog je slab. Japonska je samo zavoljo tega, da bi prišla do odličnega premoga in jekla v Šansiju ter do prosa in volne na severnem Kitajskem, hotela prisiliti Kitajsko, da bi sprejela njene pogoje. Hkratu seveda tudi zato, da bi s postopno zaporo tujih trgov odprla sebi na Kitajskem tržišče, brez kakršnega japonska industrija ne more uspevati. Tu so Japonci naleteli na kitajski nacionalizem, ki je prav tako hotel organizirati in izkoriščati lastno kitajsko bogastvo, toda samostojno. Prvi pogoj za dosego tega cilja je bila kitajska osrednja vlada, ki naj bi postopoma obrzdala pokrajine, organizirala močno, številno in odporno vojsko v modernem duhu, gradila ceste in železnice, ki naj bi spajale posamezne predele te neizmerno prostrane dežele. Osrednja vlada naj bi zidala čim več šol, kjer bi vzgajali mladino v nacionalnem duhu. Za vse to pa bi morala dobiti denar ali kredit, ki ga ji lahko nudijo samo bele sile. Te velikanske naloge se je lotil Čankajšek, kakor hitro so pojenjali krči revolucionarnih komunističnih napadov. Vse je kazalo, da se mu bo delo posrečilo. Tako početje pa je seveda bilo združeno z rizikom, ki ga je malokdo opazil, čeprav je bil viden. Kot moderna država bi dobro oborožena in industrijsko razvita Kitajska z neštetimi viri pri rodnega bogastva in velikanskim številom prebivalstva pomenila motnjo in oviro za japonsko ekspanzijo. Še več! Preden bi dosegla to stopnjo razvoja, bi za premaganje Japonske zadoščala že številna, dobro izvežbana in oborožena kitajska vojska. Zato je bilo jasno, da jo bo Japonska, ki jo je oplašil nevzdržni napredek Kitajske, skušala prehiteti in jo v ugodnem trenutku postaviti v precep: ali da sprejme njene pogoje, ali pa se spusti v vojno. Podoba je, da kitajska vlada ni pravočasno izmerila velikosti tega rizika. Preveč se je zanašala na svojo nepremagljivost in verjela v simpatije, ki jih je bila deležna v Ameriki, Angliji, v Rusiji, pri Društvu narodov, pa celo v Nemčiji. To bi bilo tudi pravilno, ako ne bi bile potekale te simpatije samo iz medsebojne tekme med temi državami. Poleg tega nobena izmed teh ni mogla čez določeno mejo, nikakor pa ne v vojno. V najugodnejšem trenutku, ko so bile evropske sile v medsebojnih sporih in notranjih težavah vezane na raznih drugih krajih, je Japonska zahtevala od Kitajske, da voli med vazalstvom in vojno. Spori Anglije in Italije na Sredozemskem morju, nemško-ruska napetost, neredi v ruski vojski, socialistična agitacija in denarno razvrednotenje v Franciji, ponovna politična in gospodarska kriza v Zedinjenih državah, vse to je osamilo Kitajsko pred njeno grabežljivo sosedo. Vojna je izbruhnila in še traja. Ta vojna bo katastrofa za belo raso. Oni, ki računajo drugače, bodo bridko razočarani. Blazno je pričakovanje, da bodo Japonci morda kaj poklonili tej ali oni evropski državi, ki smatra zdaj za primerno, da se ji laska. Kitajska po drugi strani seveda tudi ne bo nikoli pozabila, da je bila goljufana, ko je verovala v varstvo belih. (Konec) X V Cestah pri Rogatcu se je odigrala pretresljiva žalolgra. Delavec Anton Jutrisa s Huma ob Sotli se je zaljubil v posestnikovo hčerko, komaj 18 letno Mkoslavo Beletovo, ki pa mu ni hotela vračati ljubezni. To je Jutrišo tako potrlo in zbegalo, da je na Beletovem domu ustrelil Miroslavo in njeno 19 letno sestro Ljudmilo, ki sta bili takoj mrtvi. Ju hiša je nato odšel iz hiše proti domu. Spotoma je v neki gostilni popil četrt litra vina, nakar je še sebi pognal ob Sotli kroglo v glavo in izdihnil. X »Totega lista« 23. številka je pravkar izšla. S prihodnjo številko se konča 1. letnik. Naročniki naj zato pravočasno obnove naročnino na naslov uprave: Maribor, Cvetlična 12. cfe tujine ■ Tudi Kanada se oborožuje. Kanadska vlada je določila 50 milijonov dolarjev za oboroževanje, kar predstavlja najvišjo vsoto po svetovni vojni. Od te vsote bo porabljeno največ denarja za vojno zrakoplovstvo. ® Poljska vojna mornarica. Poljski vojaški krogi zahtevajo povečanje vojne mornarice in mornarskega moštva. ■ Volkovi raztrgali pastirja. Pastir Jožo Ankrijevič iz bosanske vasi Pešpelja je po-kladal ovcam seno. V tem trenotku se je pri-podila do ovčje ftaje Čreda lačnih volkov, ki se je zapodila na pastirja in med ovce. Volkovi so raztrgali pastirja in deset ovc. Kmetje so divje zveri nato odpodili, toda pastir je bil že mrtev. ■ Namesto k poroki — v ječo. Mato Šuljak, kmet iz okolice Belovara, je bil vdovec. Hotel se je drugič poročiti. V proslavo srečnega dogodka je Šuljak pred poroko povabil k sebi svoje prijatelje in znance. Bilo je veselo in kmalu so se sprli. Gostitelj je udaril po glavi soseda Slavka Vuka, da se je ta mrtev zgrudil na tla. Ženina so odgnali v ječo. ■ Epidemija liripe je izbruhnila na Poljskem, kjer je v nekaj dneh obolelo na stotisoče ljudi. Samo v Varšavi je v treh dneh obolelo 100 tisoč oseb. Gledališča so zaprta in tudi državni uradi poslujejo z zamudami, ker je bolnih nad polovico uradnikov. Smrtni primeri so doslej redki. ■ Japoncem nič. Ameriške tvornice letal so sklenile, da ne bo v bodoče nobena več dobavljala japonski vojski vojnih letal, ker je bombardirala nezaščitena mesta na Kitajskem. strm, da sem končno res bil potreben naslona. Rinem naprej in skoraj butnem z glavo v ogromno skalo, ki je visela čez breg. Ozrem se kvišku in zapazim na veliki kamenini čredo ovac, ki so z največjo skrbnostjo pulile travo. Na desni zapazim v duplji desetletnega fantka, ki je počasi jemal iz pisane in strgane torbe kos ovse-njaka in nekaj ovčjega sira. Fantek je bil prijazne zunanjosti in lepo raščen; njegovo nagoto je pokrivala samo ena hlačnica, če to oblačilo tako imenujem. Na zgornjem telesu je imel raztrgano srajco iz domačega platna, čez pas pa je bil privezan z neko debelo vrvjo. V desnici je trdno stiskal pastirsko palico, z levico pa črni ovsenjak. Zvezdavo je gledal v mojo uniformo in pri tem hlastno požiral sir in ovsenjak. Gde su ti ovce, čobanče? ga vprašam. Neka njih, nek pasu, se mi odreže. Ali se ne bojiš, da bi ti katera padla v prepad? Vala neče! — Nisem še izgovoril zadnje besede, ko je za mano nekaj čofnilo. Evo jih, kako skaču! se mi zarezi Mladen. In res — kar po vrsti so se spuščale po skali in pri tem napravljale pravcate vratolomne skoke. Mladen se je s polnimi ustami ovsenjaka smehljal in krohota! moji presenečenosti. Ovce in koze so pa po vrsti druga za drugo skakale od skale do skale in z neverjetno hitrostjo iskale osmojeno travo. Tu in tam je štrlela kakšna rastlina iz kamenitih razpok, ki so jih te živali pobirale s tal o natančnostjo, da sem moral molče strmeti v Mladenovo čredo. Imel sem posebne občutke, ker se mi je zdela vsaka suha travka tako grenka tem drobnim živalicam kakor Mla-denu ovsenjak. Pogledal sem v lice pastirja, ki je izražalo zadovoljstvo, veselje, nobene grenkobe ni bilo v njem. Stal sem pred ovčjo čredo in fantičem; motilo me je siromaštvo in raztrga-r.ost dečka, gole skale, ki so tako mačehovsko delile hrano ovčji in kozji družini. Vedno bolj sem strmel v veselo poskakovanje črede; zdelo se mi je, da vsako ovco vodi neka nevidna sila, da je privezana na vrvici nekje v ozračju — kajti skakale so po tistih štr-lečih skalah kot cirkuški akrobatu Skakale so in objemale ostro kamenje, drobna gubica je z bliskovito naglico iskala posamezne osamljene travke. Kakor bi trenil je zavrtelo živalco v skoku do prihodnje skale. V skokih so se zlasti od- Iv. Nemec: Sandiah do 2*levlfce čobanče,* kje so ti ovce Prijazno je grelo avgustovsko sonce in marsikoga zvabilo na izprehod. Tudi jaz sem pogledal čez gole hribine proti manastiru Sv. Trojice in mahnil tja, kjer so se sončni žarki najbolj lesketali. Počasi sem dvigal noge od kamna do kamna, oprt z rokami ob kolena, da se mi je pri dvigu koraka vse telo pregibalo. Breg je bil vedno bolj * čobanče — pjmieui pastirčka. Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lanene tropine ter vse v fo stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju Medic " Paniki iovarna © Ija, lakov in bavv družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medič Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah KMETJE! Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v svojem »Kmetskem listu" I Cena malim oglasom je samo 1 din za besedo Kmetovalci, sadjarji, vinogradniki! Nabavljajte vse svoje potrebščine pri Kmetijski družbi, katera ima na zalogi poleg sadnega drevja in trtnih cepljenk pri svojih skladiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Slov. Konjicah in Brežicah tudi vse sadjarske potrebščine, različna sredstva za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju in trsu, razne škropilnice, Kundejevo orodje, umetna gnojila, krmila itd. Razne slamoreznlce, trijerje, žitočistilnike, Sackove pluge, brane, mlatilnice, sadne mline, gnojnične sesalke ter sploh vse vrste strojev in poljsko orodje dobite v zajamčeni kakovosti in priročni izdelavi vedno pri Kmetijski dražbi, r. z. z 0. z. v Ljubljani, Novi trg 3 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice res. zadr. z neom. zavezo V Ljubljani, Tyrševa cesta 18 Nov© vloge 4% Za vse vloge nudi popolno varnost. — Otvarja 4. . ..__tZOI tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. — Vlagajte svoje Vloge proti O0POVetevem- koncu jame je bil .Jeos obdelane njive. 'Ovce so pridno pobirale""Ostanke žetve,' da: ni bilo skoraj,drugo opaziti kakor tu' in tain osani-ijenostra* Večerno, .-sonce je pošiljalo zadnje žarke tam izza Dupmitorja, pastirčka pa ala se-jela pripravljati proti douni. Dekletce je nosilo obnošeno in raztrgano obleke! iz domačega platna v črni barvi, fantek pa je imel muslimansko oblačilo z umazanim fesom na, glavi. Čez hrbet mu je visela pisana torba, iz katere je molela pisana ruta in opanki iz sirove ovčje kože. Pastirčka sta bila bosa. Izza velike skale sem gledal to družino planincev, v prvi vrsti me je zanimalo kako bosta ta bosa reveža skakala čez te ostre EMHiH#H r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hišii Telefon interurban 25-06 Dobavlja rse deželne pridelke, kakor: p&enloo, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Hlevske "delte: p&e-ai&ti zdrob, pšanltao moko, ržeuo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdi ob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšeoiSna otrobe, ješprenj, kašo. Poljake pridelke: krompir, fižol, zelja, eadje, seno in slamo. Stalna aaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomaaove žlindre, n i trofostala, ap-nenega duSika. čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno nstopstv* ta Slovenijo opekarne »Ilo-T»e<. Karlovac. za vee vrsta zidne to strešne opeke. skale. Kot po navadi, ovce naprej, v stisnjeni gruči, za njimi pastirja, ki sta odločno stopala bosa po ostrem kamenju, kakor razvajen otrok po blazinah. Požrl sem sline — strmel v otroka narave; strmel sem in občudoval to poldivjo lepoto! — Ali si ti Daro-Kosovka zapustila tem ljudem to-liko sile? V moji duši so mrgolele misli in ves utrujen sem položil glavo na kamenino. (Dalje.) Na$veti za hišo in dom Meso se prej omehča, ako prideneš med kuhanjem nialfce jedilne sode. Pohištvo, ki ga je začel, uničevati črv, ohraniš, če zaliješ vse luknjice s parafinom. Treba je opraviti to delo vestno in natančno, pa uspeh gotovo ne izostane. Parafiti namreč črva zanesljivo umori." Če hočeš jabolk« prav tanko olupiti, ga deni prej nekaj časa v vročo, za tem pa takoj v mrzlo vodo. Potlej lahko potegneš z njega samo tanko kožico, vrhnji olupek, medtem ko vse drugo, ki sicer z debelim lupljenjem gre v nič, ostane. Z mokrimi rokami ne hodi nikoli na piano, zlasti pa ne, če je vreme vetrovno, ker ti sicer koža razpoka, kar povzroča bolečine iri lahko Vmntol/i liet" >z!iaJa vsako sredo.'Naročnina znaša „IVniGidAi 1101 letno 30 din. polletno 15 din, za inozemstvo letno 5» din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Kačun pri poštni hranilnici št, 14.194. tudi gnojno vnetje. Ako pa ti je že koža razpoka! a, roke ftmij v mlačni vodi, osuši in si jih nateri z glicerinom. To ponavljaj, dokler se razpoke ne začelo. Sejmi 12. februarja: v Motniku. 13. februarja: v Višnji gori, Središču. 14. februarja: v Kamniku, Dobu pri Kamniku, Št. Lambertu, Žirovnici, Žalcu, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Brežicah, Ponikvi, Dolnji Lendavi, Sevnici. -1.5. februarja: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Bogojim. 16: februarja: v Šmihelu-Stopičah, Šoštanju, Sedlarjevem v Polju, Turnišču, Dolnji Lendavi. 17. februarja: v Mariboru. 18. februarja: v Brežicah, Celju, Trbovljah. Živinski sejmi Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so prevladovale tele cene: voli od -4 do 5'50, telice od 4'50, do 5, krave od "> do 4'50, teleta cd 7 do 8, prašiči pršutarji od 8 do 8*50, domači »peharji 9, hrvatski prašiči špeharji pa od 9 do 15'50 din za i kg žive teže; ! . V Mariboru so veljale tele cene: voli od 3'75 do 5, plemenski biki od 4 do 5, biki za klanje od 3 do 4, krave od 2 do 4'50, junci od 4 do 5, teleta pa od 4 do 6 din za 1 kg žive teže. Na sejem so prignali 7 konj, 9 bikov, 80 volov, 250 krav in 8 telet. Približno iste cene kakor v Ljubljani so veljale tudi na zadnjem živinskem sejmu v Dravogradu, le cena za teleta se je bolj približevala mariborskim cenam. Proti Škodam na Vaši lastnini in na Vašem življenju Vas za-nesliivo zavaruje SLAVSJA €€ Telefon št. 21-76 i« 22-7« jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v LfuMjanl Ekspoziture v Mariboru in Celju — Podružnice v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadil, Osjeku Giavni sedež .v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telefon št. 21-76 in 22-76 ISKOVI N E vseli vnlt irjevske, miw, reklame, tac«* plce, Injif«, ve&arvai tok Viite tm peceali ISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva hI. 23 TEIEF«! SlEY.25.5i ..., *«.«.. ,„„. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzoja/i: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje metlice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle ■cž o- op •i Zaupaite denar domačemu zavodu!