Matlv X našl& planin: VeilcG txpod Zeleniškl^ ^pic v Kamniški^ planina^ loto J. Skeriep. 50 K volitvam prGdsedniUa Z.druxGni§ držav ();;i'oiiiiiii \(ili\iui ihoiiiiiii \ Kiilisa> ( kjer m- \ rši |l•((>^ jilaviii kdlicrcs rc|)iil)li-kiiiivkc siiiinki' \ -\ rilo (ioldiilsr |)i('(lsi)|)i(ii;(i \ družbi ilitl i )a ri^kf kralj('\^kc (Uojicr lui Ualkoim kraln'\c paiiirf. "Državlfanska vofna na KltafsKcm di\,iii dalje. (¦•fpra\ je /ailnjc rase /aiii-iiiaiijf /aiijo pri nas iickcdiko pojenjalo. Po Ti» diif\iifiu ol)lc},faMJu / i.ajiiiodoriifjšiiiii li)|>o\i (glej naše i-liko). je iiiaiiilžiiiska armada osvojila trdnjavo liolu)\. .\a Kilajskeiii se riijeta iped selioj jiil; in sever, kan-Ionska in pekin.ška vlada. Na kaiitoii-sko \ lado so imeli do /.adiijesia časa jako moeaii \pli\ boljšesiki, toda na pritisk velesil so li ssoj \|)li\ sedaj precej i/.gnbili. Sploh igrajo videsile. k. so iia poteku dogodkov gos|)odarsko jfko iiiteresirane, zaenkrat še precej odločnjcjčo vlogo. Kakšen bo konec te krvave državljanske \()jn(\ ki divja i)rav /.a prav že mnogo let. je seveda še nemogoče |)re(l\idevati. le to je gotovo, da se vzhod vedno bolj otresa evropskega jerobstva. Ix RusifG: "PGtropavlovslca trdnjava (glej sliko) je najstarejši del J'etro-grada, oziroma Ljeningrada. kakor so ga boljšpviki pivkrstili. Zgradil jo je car l'eter Veliki in je obhajala pretekli mesec 225 letjiico. Dne 23. januarja I. 1708. je nann'eč položil veliki in brezobzirni reforniatoi' Rusije na otoku ol> izlivu Neve temeljni kamen /a to trdnjavo ter s tem obenem temeljni kamen za Petrograd. ki je /rasel potem na taniošnjem tnočvir-nateni ozemlju. Ta mogočna trdnjava je služila carjem in sedaj boljševikom mdi za ječe političnih kaznjoncev. Tudi sicer je igrala trdnjava v zgodovini Ihisije precejšnjo vlogo. 51 General Oaditč naš \ojiii niiiiisK-r. ki oh |)riliki \ lijiaiiriit-iii odboru i/ja\il. dii iniiUiio SloNciui najsolidne jšd i/ohra/bo. K. napetim političnim aogoakom v Betgraau \r\cii|c prcii iiaimliui -.kii))i("iiii): \ >i('(liiii je videti i \t iMicfiu na j/iii(i/iu-.jšili iiihii'^ili niilikiiUkili |Hilitik(i\. di ja Id/aija Markov ii a. Sa zgodovinskem Kosovem polju Na znamenitem Kosovem i^olju slnži leto za letom na stotine katoliških vojakov (Slovencev in Hivatov), tam je liidi več njihovih "robov in tudi nekaj civilnih kolonistov se je že udomačilo na njem. Služba božja se je morala vršiti doslej zanje pod milini nebom in da se rešijo te stiske, so pričeli lansko leto s stavbo posel)iie katoliške cerkve. 7.t^\ je med delom zmanjkalo fr(^dslev in stavba mora prezimovati nepokrita. Odbor, ki vodi vso akcijo, se obrača sedaj na vso katoliško Jugoslavijo s prošnjo za ])omoč, da bi mogel letos stavbo vsaj toliko dovr--iti, da bi se vršila v njej služba božja. Prispevke je pošiljati na Odbor za (dizanje katoličke crkve u F'riStini. Kosovo . SlUce Ic SlovensJcGmu bioarafsKGmu iGksiKonu Gregorec Lavoslav (183'»-19J4). politik. Gregorie Alojzij (1S4>—1886). politik. Brezosšek haii i* l•s^^K) dirisciil. 52 53 Naša nafszaslu^ULGfša Ifudshio-prosvetna ustanova Palača Družite sv. Mo^orfa v Celovcu, kjer je bil njen sedeš do prevrata. Dom Jlndreja Einsplelerfa v Celovcu, seda/ last Družbe sv. Mlo^orfa. 83 let je minulo, udkar je napravil naL veliki rodoljub Slomšek prvi poskus, da bi dobili Slovenci društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig. Dne 23. febr. 1845 je bi! vložil na vlado tozadevno prošnjo, a brez uspeha. Vlada je bila takrat pač še mnenja. • da bomo Slovenci kot narod itak prej ali slej izginili in da nam lastna knjiga samo po nepotrebnem podaljšuje narodno življenje. Šele narodom prijaznejša doba, ki jo je utemeljilo leto 1848., je omogočila 1. 1851. ustanovitev takega društva, kateremu je podaril Slomšek za začetne stroške 500 gold., za takratne čase zelo veliko vsoto. Prve knjige je izdalo društvo — imenovalo se je Društvo sv. Mohorja — 1. 1852., torej pred dobrimi 75 leti. Udov je imelo društvo prvo leto 785. Letnina je znašala 3 goldinarje. Pokazalo se pa je, da je letnina previsoka in da je pod temi pogoji širok razmah organizacije nemogoč. Število udov je začelo padati in 1. 1850. jih je bilo žc samo 263. To je pomenilo toliko kakor smrt društvu. Tedaj sta pa prišla koroška narodna delavca prolesor Jancžič in duhovnik Eirspieler na srečno misel, naj se letnina zniža na en goldinar in društvo spremeni v cerkveno družbo. Takoj leta 1860. je imela Družba sv. Mohorja — kakor se je odslej imenovala - že 1116 udov, čez 10 let (1870) že 16.175 in 1. 1919. je bila narasla že na ogromno število 90.512 udov — česar pač ustanovitelji niso pričakovali niti v najsmelejših sanjah. Žalibog pa je temu višku neposredno sledila huda katastrofa: družba je morala zapustiti Celovec, izseliti se iz lepo urejenih prostorov, bežati z vsem premičnim premoženjem, s stroji in knjigami itd. na Prevalje in nastaniti tiskarno -- v bivšem hlevu. Da je bila nesreča popolna, je izgubila družba še desettisoče članov na Goriškem in Koroškem ter v drugih krajih, ki so prišli pod Italijo in Avstrijo. Število udov je iz teh in še drugih razlogov — kajti tudi v Jugoslaviji je bila v prvih letih po vojni vnema za družbo nekoliko ponehala — padlo za več nego polovico, kar je moralo navdati s skrbjo vsakega prijatelja ljudske izobrazbe. A tudi v teh tako težavnih razmerah se je notranja moč in resnična potrebnost družbe sijajno izkazala: v zadnjih dveh letih (1926 in 1927) je narastla družba kar za 10.244 članov, tako da jih šteje danes že 48.337 in se bo v tem letu brezdvomno povzpela že znatno preko 50.000. S tem bo dosežena prva mogočna stopnja pri drugem velikem razmahu Mohorjeve družbe, ki je tembolj razveseljiv, ker posveča uredništvo družbinih knjig tudi vsebini vso pozornost. Letošnje družbine knjige -- kar devet jih je bilo s tistimi vred, ki so se dobile proti doplačilu — so našle povsod nedeljeno odobravanje. Jasno je, da družba ni smela ostali i-.a skritih in oddaljenih Prcvaljah, ako se je hotela približati svoji poprejšnji višini. V začetku je bilo opravičeno, da je ostala v bližiri svojega pravega doma, ker nam pač srce ni dalo verovati, da se res ne bo mogoče v doglednem času vrniti v Celovec. A to čakanje ni smelo trajati predolgo tega trajno ne preneseta ne uprava tako velikega podjetja in ne duševno vodstvo. Po hudih, čeprav nepotrebnih bojih - ki jih pa ni zakrivila družba! — se je družbi posrečilo, da se je koncem leta 1927. preselila v Celje, v tisto mesto, ki leži še najbliže zemljepisnemu središču slovenskega ozemlja. Nam bi bilo sicer najljubše, če bi bila prišla kar v kulturno središče slovenskega naroda, v Ljubljano. Toda tudi v Celju ji bo dana možnost vsestranskega razvoja. Takoj v prvem letu svojega bivanja v Celju se bo izkazala s prvovrstnim književnim darom: izdala bo sedmi zvezek Zgodovine slov. naroda, obsegajoč zanimivo francosko dobo, Koroščcvo knjigo: Kako smo se uje-dinili, izvirno povest N. Velikonje: Višarska polena, Koledar in Življenje svetnikov, poleg tega pa še tri knjige za doplačilo. Med knjigami sta torej dve, brez katerih pač ne more biti noben izobražen Slovenec: to sta Koroščeva knjiga in Zgodovina slov. naroda. Radi tega si dovoljujemo s tem toplo povabiti zlasti vse naše izobražence brez razlike, da pristopijo k družbi, ako še niso njeni člani. Že lansko leto je izkazala družba lepo uslugo slovenski znanstveni knjigi s tem, da je pričela izdajati svojo Znanstveno knjižnico in omogočila slovenski inteligenci nabavo prvovrstne znanstvene knjige — Pita-mičeve Države — po skrajno zmerni ceni, lahko rečemo: mnogo ceneje, nego je to mogoče celo pri velikem narodu. Pa tudi brez ozira na to more biti vsakemu izobražencu le koristno, če tudi on pozna knjige, ki postajajo od leta do leta bolj last vsega naroda, knjige, ki so vtisnile našemu človeku pečat. Nikdo se ne more brez škode odtujiti narodu, iz katerega je izšel. Rok za naročanje bo potekel dne S. marca t. 1. Poslopfe "Drušbe sv. Mofiorfa v CelfU, kamor sc jc preselila meseca (lecenihra I. k; spodaj sla pisarna in knjigarna, zgoraj stanovanjski prostori, /a tiskarniški obrat si je pa zgradila na dvorišču posebno poslopje. Družbina stavnica v sedanjem novem poslopju v Celju. Družbina j^iSa na Prevalja^ kjci je imel od prevrata do lani streho njen urad. PoselsRo poslopje jrrofov Haenckel-Donnersniark na Prcvaljah, kjer je poslovala Družbina tiskarna od jidija 1919 do decembra 192". Ur. Fr.Culcala stolni kanonik in ravnatelj škofijsk. (iuli. semenišča v Mariboru, sedanji predsednik Družbe sv. Mohorja. Strojnica Mto^orjeve tiskarne v Celju. Knjigoveznica Mohorjeve tiskarne^ Kakor jc ra/vidno i/ -^lik. obrat ni velik, vendar je poslala Družba doslej že nad 20 milijonov izvodov kiiji? med naše ljudstvo: 54 Moderna bala Pfiiio hodi pivil-vsein piiiktično. lo nesporno naJA ažnejše načelo veljnj za inio-vite. še bolj pa za neimovite nt'ves te, kajti brez praktičnosti so svila, morje čipk in najfinejše tkanine brez viednosii. Vskr])i polni clohi pripravljanja hale fiaj veljajo nevesii naslednja na\odila: Prva skih ji [jodi nabava telesnega perila, to je sraje in hlač. Število teli določajo seveda denarne razmere, ioda vedno je bolje manj. pa lisio iz dobre tkanine, po meri in pravilno prikrojeno, lično izdelano in oknsno olepšano. Isto Aclja tudi za vse drtifio jerilo. \ ažno je zlasti primerno število nočnih sraje: poloviea teh naj bo z doljiimi, rokavi za slučaj oolezni. Zadoščajo pa tudi jo))iee. tako zvane bolniške joj)iee, ki so časih eelo pripravnejše od nočnih sraje. Sedaj šele se pobrigajmo za različne kondiinacije. Posebno pri))ravna je kombinaeija. kakor jo kaže slika 5. ker oblikuje spodnji del kompletne hlače, ki odgovarjajo slehernemu pregibu života, kai-sitiži zlasti dobro za šport in izlete. - Po\ ojka na sliki 4 in 3 je enostavnejša od kombinežnih hlač: je to t)blačilo. ki pride v poštev izrecno le v hndi vročini. Ce je povojka slabo oblikovana v koraku, ni deeentna. pač pa kvarljiva ženskemu zdravja. Ker pa je j^ovojka danes s|)lošno modno perilo, si jo voli vsaka nevesta, bo naj pa iz linejše bele tkanine: lazlično barvani batisti in satini niso baš prijioročljivi iz zdravstvenih oziroA in niso pralni. Tudi moda se je otresla barvastih batistov. jjridržala si je le svilo A najpestrejših baivah. Isto velja za povojno krilo, to je srajea. hlače in krilo v enem samem kontadu. Dobro služi tudi kondiinežno krilo, ki je lahko barvasto, ker se nosi vrh srajee in hlač ter ne pride v dotiko z životom, /a one. ki potujejo, je priporočljiva tudi spalna obleka, ker preprečuje dotik telesa s pogosto nečisto posteljnino prenočišč, /.n zimo naj bo iz polflanelc. za poletje iz vzorčastega eefira. - še nekaj dolgih životeev za ()0(l vsakdanjo blnzo. pa je telesno perilo gotovo. — Drugi flel bale je posteljno in namizno perilo. Nevesta naj si. če ji dovoljujejo razmer«', nabavi 6, če ne 12, pristno platnenih spodnjih rjuh. Prevleke za odeje in blazinice naj bodo iz krepkejše tkanine, ki. kakor tudi damast za namizno perilo, nikakor ni več draga. — Pretežni del vse bale si pa lahko pridna nevesta sama sešije v Ljubljani, pri tvrdki. pri kateri so bile posnete naše slike. M. \. Vse slfke so bile posnete v de-lavMilci perila Marije Alešovčeve, Efuhlfana, Cankarfevo nabreife. 55 Kriškem Slovenije Jsc iGiošnfe sezone na Sledu že več let nismo beležili tako krasnega solnčnega vremena, tako izvrstnega ledu na jezeru in tako malo zanimanja za elegantni drsalni spori, kakor letos. Obisk drsalcev pojenjava, odkar teče državna meja že nad Bohinjem. To odvrača Goričane in Trž.a-čane od r.a.ših krajev, ki so tudi njim najprikladnejši za zimski šport. Ljubljančani in Zagrebčani so pri-liajali prva leta po vojni v prav lepem številu ~ sedaj je pa izostalo do malega vse. Tako izkoriščajo vso ledeno ploskev blejskega jezera le domači drsalci. Najbolj vneti in številni so pa b^linarji na ledu. Ob nedeljah je med temi skupinami prav posel)no živahno. .lezero .)e zamrznjeno že od novega leta. Nekaj dni je talil led jug. kar ga je pa le izgladilo, tako da je .sedaj izvrsten za drsanje. ni'tii jf/fiii. Ziidiij otok. /.^.»iij: SRuptna ble/sIcfS drsalcev SHuplna domačij balinarfev na samrainfenem bJefsRem fcseru. Ribniški ±upan Ivan Novak z\t'st delavec \ vrstah .SI.S in naš dolgoletni naročnik. \ krogu svojo družine ob priliki svoje srebrue poroke, ki jo je obhajal pred kratkim. Izvirne platnice /a »Mladiko«. Založila knjigovezu, k.T. D. (Jugoslov. tiskarna), cena z ve/uvo -tO Din. 56 Načrt xa ureditev Ijublfanslcega mestnega Uopališča v Koleziji kakor Sla ^'a projektirala ing. 1 rehše iii iiig. Kotlušek: bivši srerciiiski svet se je obširno. I)a\il s teiu uačrioiu, odloeilev pa iaka se\e(la novi obeiiiski svet. RKŠITEV uganke št. 8 se glasi: Sveenica snežena, bo cvetna nedelja lepa, /elena. — Pravilnih icSitev je prispelo 2~b, i/žrebanu pa sta bila: /a 1. nagrado Jožef Novak, invalid, Jkmovci |>ri Ljutomeru: /a 2. nagi-ado Pleterski jakioa, Ljubljana. .Navpično: 1 trdnjava, /.nana iz 2. nieseiiske vojn«'. 2 razdobje v razvoju zemlje. > najmanjši del snovi. 4 kratica evropske države, 3 žensko ime. 6 niesto v Italiji. 7 moško ime. 8 pokrajina v Afriki, 9 Sliakes])eare-ievk. 42 predlog, 44 matematična enota. 45 kem. znak vin'tlji\ega elementa. 46 kem. znak žvepla. 47 kem. znak plina. 48 kratica velike države. 51 kem. znak |)lina. 52 izraz pri kartah. 53 kem. znak strupenega elementa, 54 doba. 57 kem. znak negorljivega plina. 58 elektrotehniško podjetje (kratica). 61 letni čas, 62 drama, igrana v Ljubljani. 64 mreža. 66 kem. znak kovine, 67 figura pri čctvorki, 69 kem. znak plina, 70 insekt. 73 kem. znak elementa. 74 zimmka žarnic. 76 pesnik, ki si ga lastita dva naroda. 79 kratica za enoto sile. 81 italijanska členica. 82 pesniška oblika. S3 teolog in znan nasprotnik Lutra. 85 .solia, 86 drevo. 87 kljuka, 89 mazilo. 90 francoska členica, 91 del obleke. 94 kralj ob preseljevanju narodov. 96 produkt gorenja. 97 roditelj. 99 ljub priinu-k. 100 spakedranka za okvir, 102 tržišče. 103 rastlina. 104 izumrla ptica. 105 gora v zasedenem ozendju, 106 kem. znak grafita. 107 kemični znak redke kovine. 109 kem. znak redke kovine. 110 kem. znak elementa, ki ga je mnogo. 111 nemška členica, 112 podloga logaritnuiv, 113 vzpodbujevalui vzklik. 114 kem. znak plina, 115 število. 116 reka v Nemčiji. 117 nota, 119 žensko im(\ 120 kratica pri naslovih, 121 osebni praznik, 122 keu). znak plina. 125 okrožje (srb.-hrv.). 127 otočje»v lihem oceanu, 151 milo. 157 psevdonim znanega ugankarja. 159 črevljarska potrebščina. 140 spremlja strele. 141 moško ime. 142 znan jugoslov. radio-strokovujak. 143 mesto na Japonskem, 144 žensko ime. 145 vladar. 146 žensko inu-. 1. nagrada: flumek, PRiVKTlčNI S.4UJ.\R (vezano); 2. nagrada: .šarabon, GO,SPODARSk.\ GE()(;HAFIJ.\. Balarotisic Jugoslovanske tiskarne v Cfubljani