KOLOFON


Založnik: Mavrica d.o.o., Celje

Za založbo: Luka Furlan

Naslov izvirnika: BAD BLOOD

Avtor izvirnika:John Carreyrou

1. elektronska izdaja:Celje - Mavrica, 2021

Prevod:Marjan Furlan

Cobiss ID: 85705731



Zapis CIP

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 85705731

ISBN 978-961-6282-88-8 (ePUB)





Vsebina


Avtorjeva opomba

Uvod

Ambiciozno življenje

Robot za lepljenje

Zavidanje Applu

Zbogom, East Paly

Sosed iz otroštva

Sunny

Dr. J

MiniLab

Igranje z dobrim počutjem

"Kdo je LTC Shoemaker

Uničiti Fuisza

Ian Gibbons

Chiyt\Day

Gremo v živo!

Samorog

Vnuk

Slava

Hipokratova prisega

Namig

Zaseda

Poslovne skrivnosti

La Mattanza

Omejevanje škode

Cesarica je ostala brez oblačil

Epilog

Zahvale

Opombe in viri





Resnična zgodba o največji goljufiji v zgodovini Silicijeve doline





Avtorjeva opomba

Ta knjiga je nastala na osnovi več sto razgovorov z več kot 150 ljudmi, med njimi z več kot 60 nekdanjimi sodelavci podjetja Theranos. Večinoma so omenjeni s pravimi imeni, nekateri pa so me prosili, da ostanejo anonimni. Bali so se morebitnega maščevanja podjetja, obveznega sodelovanja v uradnih preiskavah sodnih oblasti, ali pa preprosto niso hoteli žrtvovati zasebnosti. Moj namen je bil čim bolj popolno in podrobno predstaviti dejstva, zato sem se strinjal, da take ljudi navajam z izmišljenimi imeni. Ne glede na to prav vse, kar pripovedujem o njih in njihovih izkušnjah, ustreza dejstvom in resnici.

Elektronska sporočila in druge dokumente navajam dobesedno. Izjave in mnenja, ki sem jih pripisal pogovorom z določenimi osebami, so povzeta po spominih so-govorcev/nic. Nekatera poglavja se opirajo na zapisnike, med njimi tudi na izjave prič. V takih primerih sem podrobno navedel vire na koncu te knjige.

Med pisanjem te knjige sem navezal stike z vsemi ključnimi osebami sage o Theranosu ter jim dal možnost za komentiranje vsake trditve v zvezi z njimi. Elizabeth Holmes je zavrnila vse moje prošnje za pogovor. Odločila se je za nesodelovanje, kar je njena pravica.





Uvod

17. november 2006

Tim Kemp je imel za svoje sodelavce dobre novice.

Kemp, nekdanji menedžer pri IBM, je vodil področje bioinformatike v Theranosu, novoustanovljenem zagonskem (start-up) podjetju, ki je razvilo zelo izviren način za analiziranje krvi. Podjetje je pravkar prvikrat v živo predstavilo svoj sistem velikemu farmacevtskemu podjetju. Elizabeth Holmes, 22-letna ustanoviteljica Theranosa, je odpotovala v Švico predstavit zmogljivosti sistema vodilnim menedžerjem podjetja Novartis, evropskega farmacevtskega velikana.

»Elizabeth me je poklicala danes dopoldne,« je Tim po elektronski pošti sporočil svoji 15-članski skupini sodelavcev. »Pošilja vam pozdrave in sporoča, da je vse potekalo izvrstno. Posebej me je prosila, naj se vsem zahvalim ter vam povem, da bo znala ceniti vaše sodelovanje. Omenila je tudi, da je pri Novartisovih ljudeh zapustila zelo dober vtis. Koncern naj bi zahteval konkretno ponudbo in omenja možnost sofinanciranja v projektu. S tem smo dosegli, kar smo hoteli.«(1) To je pomenilo prelomni trenutek za Theranos. Tri leta staro zagonsko podjetje ni več bilo le ambiciozna vizija, o kateri je sanjarila Elizabeth Holmes v študentskem stanovanju na Stanfordu; v rokah je imela realen izdelek, za katerega se je živo zanimala velika multinacionalka.

Novica o uspešni predstavitvi pri Novartisu v Švici se je bliskovito hitro razširila v prvo nadstropje, kjer je imela svoj sedež uprava male firme.

Član tega gremija je bil tudi Henry Mosley, glavni finančnik Theranosa. Mosley, star maček na tehnološki sceni Silicijeve doline, je šele pred osmimi meseci (marca 2006) naletel na Theranos. Možak je imel predirljive zelene oči, oblačil se je bolj ali manj športno, veljal je za sproščenega, družabnega človeka. Otroštvo je preživel v Washingtonu, D.C., ekonomijo (MBA) je doštudiral na Univerzi Utah. Konec 1970-ih se je preselil v Kalifornijo in ostal tam. Prvo zaposlitev je dobil pri proizvajalcu polprevodnikov Intel, eni od pionirskih firm v Silicijevi dolini. Pozneje je vodil finance v štirih drugih tehnoloških firmah, dvoje od teh je celo uvrstil na borzo. Mosley se je pred Theranosom lahko torej pohvalil z marsičim.

Mosleyja je pritegnilo zbiranje nadarjenih in izkušenih posameznikov okoli Elizabeth Holmes. Kljub mladosti ji je uspelo, da je okoli sebe zbrala resnično zvezdniško zasedbo. Za predsednika upravnega odbora je pridobila Donalda L. Lucasa, uveljavljenega investitorja tveganega kapitala. Lucas je pomagal ustvarjati danes veliko milijard vredno softversko podjetje Larryja Ellisona, sredi 1980-ih pa uvrstiti Oracle Corporation na borzo. Lucas in Ellison sta v Theranos investirala tudi lasten kapital.

Član upravnega odbora je bil tudi izredno cenjeni Channing Robertson, profesor kemije ter prodekan v School of Engineering, ugledni fakulteti na nič manj cenjeni Univerzi Stanford. Robertson je bil eden od zvezdnikov na fakulteti. Njegovo izvedensko mnenje o povzročanju odvisnosti zaradi kajenja cigaret je pripomoglo, da je morala tobačna industrija v poznih 1990-ih z državo Minnesoto skleniti poravnavo v višini vrtoglavih 6,5 milijard dolarjev. Pri redkih medsebojnih stikih Mosleyja z Robertsonom je bilo jasno čutiti, da je Robertson zelo cenil Elizabeto.(2)

Theranos je imel tudi močno skupino menedžerjev. Kemp je celih trideset let delal pri IBM. Diane Parks, direktorica prodaje, si je dvajset let izkušenj nabrala z delom v raznih farmacevtskih in biotehnoloških podjetjih. John Howard, podpredsednik za proizvodnjo, je prej vodil proizvodnjo polprevodnikov v Panasonicu.

Redko kdaj se je zgodilo, da je v majhnem zagonskem podjetju delalo toliko vrhunskih menedžerjev hkrati.

Mosley se ni ogrel za Theranos samo zaradi zasedb v upravnem odboru in menedžmentu tega podjetja. Tržišče, za katero se je specializiral Theranos, je bilo velikansko. Farmacevtski koncerni so za klinične preizkuse novih zdravil porabljali nemajhne milijarde dolarjev. Če bi se Theranos uspel v takih podjetjih izkazati kot nepogrešljiv partner in bi samo del njihovih izdatkov zmogel pridobiti zase, bi malo zagonsko podjetje dejansko ustvarjalo velikanske dobičke.

Elizabeth je prosila Mosleyja za pripravo različnih finančnih predvidevanj, ki bi jih lahko predstavljala morebitnim bodočim vlagateljem. Elizabeth ni bila zadovoljna s prvimi Mosleyjevimi izračuni, zato jih je predelal v bolj optimističnem duhu. Zaradi popravljenih izračunov je sicer občutil rahlo nelagodje, vendar je menil, da so številke še vedno v območju realno dosegljivega, če bo seveda podjetje delovalo brezhibno in učinkovito. Vlagateljem tveganega kapitala, ki so jih nagovarjala zagonska podjetja, je bilo itak jasno, da jim njihovi ustanovitelji praviloma prikazujejo pretirano uspešnost bodočega poslovanja. V določenem smislu je šlo za nepisana pravila take igre. Olepšane napovedi so za prvih nekaj let običajno prikazovale stabilne ali rahlo rastoče prihodke, pozneje pa naravnost čudežno strmo rast prihodkov iz poslovanja.

Neke stvari pa Mosley ni povsem razumel: kako je delovala inovativna tehnika Theranosa? Kadar se je v podjetju oglasil morebiten vlagatelj, ga je Mosley odvedel do Roya Shaunaka, soustanovitelja Theranosa. Shaunak je doktoriral iz kemijskega inženirstva. Z Elizabeto sta svojčas delala v Robertsonovem raziskovalnem laboratoriju na Stanfordu.

Shaunak se je pred obiskovalcem zbodel v prst ter iz ranice iztisnil nekaj kapljic krvi. Kapljice je prenesel na bel plastičen nosilec vzorca v velikosti kreditne kartice, ki so ga imenovali »cartridge«. Nosilec so nato vstavili v škatlast analizator velikosti običajnega kuhinjskega opekača, v tako imenovani »reader« – čitalec. Ta je analiziral krvni vzorec na nosilcu ter izmerjene lastnosti brezžično poslal na server, ki je obdelal podatke ter poslal izvid. To je bilo v bistvu vse.

Shaunak je vlagateljem prikazoval sistem na računalniškem zaslonu. Videlo se je, kako je kri v analizatorju stekla skozi nosilec vzorca. Mosleyju pravzaprav ni bilo jasno, kakšni fizikalni ali kemijski procesi so potekali pri tem. Sicer pa to sploh ni bila njegova naloga – zadolžen je bil za finance. Dokler je sistem dajal rezultate, je bil zadovoljen. In vedno je bilo tako.

Elizabeth se je čez nekaj dni vrnila iz Švice. S širokim nasmehom je paradirala skozi pisarne, kar je bil za Mosleyja očiten znak za uspešno opravljeno potovanje.

To ni bilo nič nenavadnega. Elizabeth je bila pogosto zelo dobre volje – kazala je brezmejni optimizem mlade podjetnice. Posebej rada je uporabljala besede kot je izredno. Predpono je zaradi poudarjanja pisala nagnjeno ter jo ločevala z vezajem. Sodelavcem in sodelavkam je tako v elektronskih dopisih poudarjala poslanstvo Theranosa. To je delovalo malce pretirano, vendar se je zdelo, da je bila o tem povsem prepričana. Mosleyju je bilo jasno, da so ustanovitelji zagonskih podjetij v Silicijevi dolini večkrat zveneli kot dobrodušni pridigarji. S cinizmom se pač ne da spreminjati sveta.

Nenavadno pa se mu je zdelo, da Elizabetini sodelavci, ki so jo spremljali na službeni poti, niso kazali podobnega navdušenja. Nekateri so bili celo precej pobiti.

Morda gre le za posledico časovne razlike, je pomislil Mosley. Kaj pa, če je za tem tičalo kaj drugega?

Spustil se je v pisarniške prostore, kjer je velika večina od 60 sodelavcev delala v majhnih nišah, medsebojno ločenih s premičnimi pregradnimi stenami. Poiskal je Shaunaka, ki bo zagotovo seznanjen z morebitno težavo, o kateri Mosley sam ni vedel ničesar.

Shaunak je najprej trdil, da ne ve ničesar. Mosleyju se je zdelo, da mu je vendarle nekaj prikrival, ter ni nehal vrtati vanj. Shaunak mu je postopoma le zaupal, da Theranos 1.0, kakor je Elizabeth krstila sistem za analiziranje krvi, ni bil vedno zanesljiv. Dejansko je le po srečnem naključju izdelal pravilen izvid. Včasih se je dalo iz naprave izvabiti rezultat, včasih pa ne.

Za Mosleyja je bilo to nekaj povsem novega. Prepričan je bil, da je sistem zanesljiv. Ali se je dogajalo, da ni deloval brezhibno, kadar ga je Shaunak predstavljal morebitnim kupcem?

No, da, zdelo se je, da deluje brezhibno, je odvrnil Shaunak. Slike na računalniškem zaslonu, ki so prikazovale pretakanje vzorca krvi skozi nosilec ter njeno zbiranje v majhnih vdolbinah, so bile nepotvorjene. Dejansko se ni dalo nikoli vedeti, ali si dobil pravi rezultat ali ne. Zato so imeli zabeležen in shranjen pravilen rezultat iz enega od preteklih uspešnih testov z napravo. Obiskovalcem so predvajali ta posnetek na koncu vsake predstavitve sistema.

Mosleyja je pošteno streslo. Ves čas je bil prepričan, da je bila analiza Shaunakovega vzorca krvi prikazana v realnem času. O tem so bili prepričani tudi potencialni investitorji, ki jih je Mosley vabil na predstavitve sistema. Kar mu je Shaunak pravkar priznal, je močno smrdelo po prevari in goljufiji. Nič hudega, če si bil pri predstavitvi vlagateljem optimističen in morda tudi pretirano ambiciozen, vendar se ni smelo prekoračiti določene meje. Mosley je menil, da so to mejo nedvomno prekoračili.

Zato se mu je zastavljalo vprašanje, kaj natančno se je zgodilo pri Novartisu?

Na to vprašanje od nikogar ni dobil določnega odgovora, vendar je domneval, da so v Švici uporabili podobno zvijačo. Mosley je imel prav. Elizabeth je v Švico prinesla dve napravi, po prihodu tja pa ena od njiju ni delovala. Njeni sodelavci so se celo noč zaman trudili, da bi jo usposobili. Naslednje jutro so pri predstavitvi težavo prikrili tako, da jim je skupina Tima Kempa iz Kalifornije v Švico po elektronski pošti poslala ponarejen rezultat.

Mosley je imel isto popoldne dogovorjen sestanek z Elizabeto. Ob vstopu v njeno pisarno se je znova zavedel njene posebne karizme. Videti je bila veliko starejša in zrelejša, kot je dejansko bila. Zaradi prodornega pogleda njenih velikih modrih oči, ki niti enkrat niso trenile, je sogovornik dobil vtis, da se mu je povsem posvetila.

Njen pogled je deloval skoraj hipnotično, njen glas pa je še okrepil tak vtis. Govorila je z za žensko nenavadno globokim baritonom.

Mosley se je odločil, da bo šele proti koncu običajnega pogovora omenil svojo zaskrbljenost. Theranos je pravkar zaključil tretji krog financiranja. Po vseh uveljavljenih kriterijih za zagonska podjetja je bil ta krog nadvse uspešen: podjetje je od vlagateljev zbralo dodatnih 32 milijonov dolarjev k prejšnjim 15 milijonom iz prvih dveh krogov. Največji vtis pa je naredila nova vrednost podjetja: 165 milijonov dolarjev! Ni bilo prav veliko triletnih zagonskih podjetij, ki bi se ponašala s tako visoko vrednostjo.(3)

Eden od glavnih razlogov za takšno cenitev, ki jo je lahko Theranos omenjal vlagateljem, so bili sklenjeni dogovori s farmacevtskimi koncerni. Na predstavitvenem programu PowerPoint je podjetje navajalo šest sklenjenih pogodb s petimi podjetji, kar naj bi mu v naslednjih 18 mesecih prineslo med 120 in 300 milijoni dolarjev prihodkov. Omenjeno je bilo precej drugih poslov, o katerih so še potekali pogovori. Če bi prišlo do njihove uresničitve, bi se prihodki lahko povečali celo na 1,5 milijarde dolarjev, je napovedovala predstavitev.(4) Farmacevtska podjetja so nameravala uporabiti sistem za analiziranje krvi pri preizkušanjih svojih zdravil. Z njim bi lahko hitro ugotavljali odzive pacientov na uporabljena zdravila. Nosilce vzorcev in čitalnike bi med kliničnimi preizkusi namestili v stanovanjih ali hišah pacientov. Le-ti bi se zgolj nekajkrat dnevno morali zbosti v prst, čitalniki pa bi naročnikom poskusov sporočali izide krvne preiskave.

Če bi podatki pokazali neželen odziv na uporabljeno zdravilo, bi proizvajalec takoj znižal njegov odmerek, torej mu ne bi bilo treba kot do tedaj čakati na podatke vse do konca testiranja. Stroški farmacevtskih družb za preverjanje učinkovitosti posameznih zdravil bi se lahko znižali za do 30 odstotkov – tako vsaj je bilo navedeno na PowerPointu.

Mosleyjevo nelagodje se je zaradi takih navedb vse bolj krepilo, odkar je tisto jutro odkril prevaro. Prvič, po osmih mesecih odkar je delal pri Theranosu, še ni videl niti ene od omenjenih pogodb s farmacevtskimi družbami. Kadarkoli se je pozanimal glede tega, je dobil nedoločen odgovor, da »morajo pogodbe preveriti pravniki«. Drugič pa je pri polepševanju ambicioznih napovedi o zaslužku sodeloval zgolj zato, ker je bil ves čas prepričan, da je Theranosov sistem zanesljiv.

Elizabeth nikakor ni kazala znakov, da se je zavedala pomislekov. Ves čas je bila videti kot uspehov vajena, vzorno sproščena podjetnica. Posebej je bila ponosna na omenjeno vrednotenje svoje firme. Mosleyju je pojasnila, da glede na vse daljši seznam možnih vlagateljev namerava morda že kmalu v odbor poklicati nove direktorje.

Mosley je izkoristil to omembo ter ji navrgel govorice, da med obiskom v Švici ni vse potekalo gladko. Elizabeth se je strinjala, da se je tam pojavila neka težava, vendar je zgolj skomignila z rameni. Ni šlo za nič takega, česar ne bi mogli zlahka rešiti, mu je zagotovila.

Glede na vse, kar je medtem izvedel, je Mosley močno podvomil v njeno zagotovilo. Omenil je, kaj mu je bil Shaunak povedal o predstavitvah pri vlagateljih.

Mosley je vztrajal, da se jim takih prikazov ne sme predložiti, dokler ne bodo povsem verodostojni. »To je zavajanje vlagateljev. Tega ne smemo več početi.«

Elizabetino obličje se je v trenutku spremenilo. Njen vesel, sproščen videz je izginil, nadomestil ga je izrazito sovražen pogled. Ostro in hladno je premerila svojega finančnega direktorja.

»Henry, vi niste timski igralec,« mu je ledeno zabrusila. »Mislim, da bo treba oditi.«

Nobenega dvoma ni bilo, kaj je mislila s tem. Elizabeth ga ni odslovila le iz svoje pisarne. Nedvoumno mu je dala vedeti, da naj zapusti firmo – in to takoj. Elizabeth ga je pravkar odpustila.





1. poglavje





Ambiciozno življenje


Elizabeth Anne Holmes je že zgodaj v življenju vedela, kaj hoče postati: uspešna podjetnica.

Pri svojih sedmih letih je narisala model časovnega stroja, beležko pa je napolnila s podrobnimi tehničnimi skicami.

Pri devetih ali desetih letih mladosti ji je neka sorodnica med družinskim srečanjem zastavila vprašanje, kakršno dobi prej ali slej vsak fant ali deklica: »Kaj boš, ko boš odrasla?« Elizabeth ji je brez odlašanja odgovorila: »Postati hočem milijarderka.«

»Ali ne bi raje postala predsednica?« jo vpraša sorodnica.

»Ne. Toda poročila se bom s predsednikom, ker bom milijarderka.«(5) To niso bili značilni naivni odgovori otroka. Elizabeth je odgovorila z največjim prepričanjem in resnostjo, kar so potrdili tudi ostali navzoči družinski člani.

Starša sta podpirala njeno stremljenje. Christian in Noel Holmes sta gojila velika pričakovanja, podkrepljena tudi z ugledom njene družine.

Po očetovi strani je bil Elizabetin prednik madžarski priseljenec Charles Louis Fleischmann, ki je ustvaril cvetoče podjetje Fleischmann Yeast Company.(6) Podjetje je bilo tako uspešno, da so Fleischmannovi na začetku 20. stoletja spadali med najpremožnejše ameriške družine.

Bettie Fleischmann, Charlesova hči, se je poročila z danskim zdravnikom Christianom Holmesom, osebnim zdravnikom njenega očeta. Holmes je postal Elizabetin praded. S pomočjo političnih in poslovnih zvez bogate družine svoje žene je dr. Holmes ustanovil bolnišnico Cincinnati General Hospital ter Medicinsko fakulteto na Univerzi Cincinnati.(7) Ponuja se domneva, da je Elizabeth od njega podedovala ne le poslovne, ampak tudi medicinske gene.(8) Prav to domnevo so pozneje navajali v predstavitvah ponudnikom tveganega kapitala, ki so se zbirali v ulici Sand Hill Road v bližini univerzitetnega naselja Stanford.

Tudi Elizabetina mama Noel se je ponašala z bogato družinsko tradicijo. Njen oče je diplomiral na vojaški akademiji West Point ter se je pozneje v Pentagonu povzpel na zelo ugleden položaj. Na njem je v začetku 1970-ih ukinil obvezno vojaško službo ter oblikoval profesionalno vojsko ZDA.(9) Družina Daoust je svoje družinske korenine lahko našla tja do maréchala Davousta, enega najpomembnejših Napoleonovih generalov.

Toda ljudi so očarali predvsem uspehi in dosežki Elizabetinih prednikov po očetovi strani. Chris Holmes si je vedno prizadeval, da je Elizabeti jasno predočal ne le izjemne uspehe svojih družinskih prednikov, ampak tudi neuspešnost mlajših rodov. Tako njegov lastni oče kot tudi ded sta bila razuzdanca; njuni življenji so zaznamovale napačne odločitve, propadli zakoni in alkoholizem. Chris je smatral, da sta bila odgovorna za zapravljeno družinsko bogastvo.

»Odraščala sem ob takih pripovedih o naši veličastni družinski zgodovini,« je več let pozneje Elizabeth povedala v intervjuju za revijo The New Yorker.(10) »Pa tudi ob zgodbah o ljudeh, ki niso vedeli, kaj bi počeli z lastnim življenjem. Že zgodaj sem se zavedela, kako vplivajo take odločitve na značaj in kakovost življenja.«

Elizabeth je otroštvo preživela v Washingtonu, D.C., kjer je njen oče zasedal različne položaje v oblastnih strukturah – od Zunanjega ministrstva do Agencije za mednarodni razvoj, ameriškega urada za razvojno sodelovanje. Njena mati je bila zaposlena v Kongresu, a je pozneje pustila službo, da se je lahko posvetila svojima otrokoma, Elizabeti in njenemu mlajšemu bratu Christianu.

Noel se je v poletnih mesecih z otrokoma večkrat odpravila v Boca Raton na Floridi, kjer sta imela bivališče s čudovitim razgledom na Intracoastal Waterway Elizabetina teta in stric, Elizabeth in Ron Dietz. Njun sin David je bil tri leta in pol mlajši od Elizabete ter poldrugo leto mlajši od Christiana.

Brat in sestra ter njun bratranec so spali na navadnih penastih vzmetnicah na podu. Takoj zjutraj so odhajali na obalo in plavali. Popoldneve so pogosto preživljali z igranjem monopolija. Tudi kadar je bila Elizabeth v veliki prednosti, kar se je zgodilo največkrat, je vztrajala pri nadaljevanju igre do bridkega konca. Na njeni strani igralnega polja so se kopičile hiše in hoteli, dokler David in Christian nista bankrotirala. Vsake toliko je tudi izgubila igro in takrat je besno odvihrala iz hiše.

Nekajkrat je zdirjala ven kar skozi mrežo pred mrčesom, napeto na vhodnih vratih. To so bili zgodnji znaki njene tekmovalnosti.

Elizabeth v srednji šoli ni spadala med kolovodje. Njen oče se je takrat zaposlil pri firmi Tenneco, dobavitelju na področju avtomobilske industrije, zato se je družina preselila v Houston, Teksas. Holmesova otroka sta obiskovala tamkajšnjo najuglednejšo zasebno šolo St. John‘s. Elizabeth, takrat suhljato in dolgonogo dekle z velikimi modrimi očmi, si je pobelila lase, da je sledila modnim smernicam. Nekaj časa je imela tudi težave s prehranjevanjem.

V drugem letniku se je posvetila učenju. Pogosto se je učila pozno v noč, postala je odlična dijakinja. To je bil začetek dnevnega urnika, kakršnega je zadržala tudi pozneje: veliko dela in malo spanja. Čeprav je izstopala kot zelo uspešna dijakinja, se je vse bolj uveljavljala tudi na socialnem področju. Začela se je družiti s sinom cenjenega houstonskega ortopeda. Z njim je celo odpotovala v New York, kjer sta na trgu Times Square pričakala začetek novega tisočletja.

Ko se je bližal vpis na kolidž, je Elizabeth vrgla pogled na Stanford. Za izvrstno dijakinjo z izrazitim zanimanjem za naravoslovne vede in informatiko je bil Stanford logična izbira, saj je poleg tega sanjarila o podjetniški karieri. Univerzo Stanford je konec 19. stoletja ustanovil železniški tajkun Leland Stanford kot majhno kmetijsko univerzo, pozneje pa je postala neločljivo povezana z vzponom Silicijeve doline. Razmah medmrežja ter nekatere največje zvezde interneta, na primer Yahoo, so nastali in se razvili v okviru te univerze. Med Elizabetinim študiranjem na Stanfordu sta dva doktoranta te univerze pritegnila pozornost z zagonskim podjetjem po imenu Google.

Elizabeth je dobro poznala Stanford. V poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih je njena družina prebivala v kalifornijskem Woodsidu, oddaljenem le nekaj kilometrov od Stanforda. Takrat je prijateljevala z Jesse Draper, ki je stanovala v sosednji hiši. Njen oče Tim Draper je spadal v tretjo generacijo ljudi, ki so se ukvarjali s tveganim vlaganjem kapitala. Takrat je bil na najboljši poti, da postane eden najuspešnejših vlagateljev v zagonska podjetja v Silicijevi dolini.

Elizabeth je bila še na en način povezana s Stanfordom, s kitajščino. Njen oče je pogosto poklicno potoval na Kitajsko ter si je zabil v glavo, da se morata njegova otroka naučiti mandarinskega jezika. Najel je učitelja, ki je vsako sobotno jutro poučeval otroka na njihovem domu v Houstonu. Ko je bila Elizabeth na polovici srednje šole, ji je uspel vpis na poletni tečaj mandarinščine na Stanfordu.(11) Študij je bil sicer namenjen samo študentom kolidža, vendar je Elizabeth s svojim znanjem mandarinščine naredila na vodjo programa tako dober vtis, da je pri njej naredil izjemo. Prvih pet tednov so tečajnike poučevali v Stanfordovem kampusu v Palu Altu, nato pa so sledili štirje tedni šolanja v Pekingu.

Elizabeth so spomladi 2002 dovolili vpis kot »President‘s Scholar« na Stanford; to priznanje so dobivali samo izjemni dijaki in dijakinje. V program je spadala tudi štipendija v višini 3.000 dolarjev. Ta denar naj bi ji omogočal neoviran razvoj njenega umskega potenciala.

Oče ji je vedno dopovedoval, kako pomembno je v življenju stremljenje.(12) Chris Holmes je med opravljanjem svoje državne službe vodil tudi nekatere humanitarne projekte. Leta 1980 je iz kubanskega pristanišča Mariel na primer omogočil odselitev v ZDA več kot 100.000 Kubancem in Haitijcem. V hiši Holmesovih so visele fotografije, ki so ga kazale pri nudenju pomoči v državah, ki so se znašle v vojni. Vse to je Elizabeti sporočalo nekaj pomembnega: Če hoče v tem svetu nekaj doseči, ne sme stremeti samo k bogastvu, ampak mora ustvariti nekaj, kar bo koristilo širši skupnosti.(13) Biotehnologija ji je ponujala perspektivo za dosego obojega. Odločila se je za študij kemijskega inženirstva, področja, ki skoraj samodejno odpira vstop na področje biotehnologije.

Na fakulteti za kemijsko inženirstvo na Stanfordu je blestel Channing Robertson. Bil je karizmatična osebnost, lepega videza in imel je smisel za humor. Na univerzi je predaval od leta 1970 dalje in se je odlično razumel s študenti, kar za profesorje ni bilo posebej značilno. Njegovi svetli lasje so postopoma začenjali siveti, usnjeni jopiči, ki jih je nosil na predavanjih, pa ne le da so ga pri njegovih takrat 59 letih starosti pomladili za kakih deset let, ampak so pripomogli tudi k slovesu najuglednejšega člana profesorskega zbora.

Elizabeth je poslušala njegova uvodna predavanja o kemijski tehniki ter obiskovala seminar o nadzorovanem odmerjanju zdravil. Poleg tega ga je pregovorila, da ji je dovolil sodelovati s skupino raziskovalcev v njegovem laboratoriju. Robertson jo je dodelil nekemu doktorandu, ki je raziskoval najučinkovitejše encime v pralnih sredstvih.

Kljub velikemu številu ur, ki jih je Elizabeth prebila v laboratoriju, je bila tudi zelo dejavna v družabnem življenju. Udeleževala se je zabav v naselju ter hodila s starejšim študentom po imenu JT Batson. Batson je bil doma iz manjšega mesta v Georgiji. Fanta sta prevzela njeno prefinjeno obnašanje in svetovljanstvo, zdela pa se mu je tudi nezaupljiva in vase zaprta. »Elizabeth nikoli ni bila resnično odprta,« se spominja. »Nikomur ni dovolila pogledati v njene karte.«

Elizabeth se je v prvem letniku študija vrnila domov v Houston praznovat božič in novo leto s svojima staršema in Dietzevimi, ki so pripotovali iz Indianapolisa.

Čeprav je na univerzi prebila komaj nekaj mesecev, je že začenjala razmišljati o prekinitvi študija. Med božično večerjo ji je oče čez mizo vrgel papirnato letalce, na čigar krilo je napisal začetnice P.H.D. – precej zgovoren znak, da od nje pričakuje titulo doktorja znanosti.

Družinski član, ki je sedel za mizo, se spominja Elizabetinega popolnoma neolepšanega odgovora: »Ne, oči, prav nič me ne zanima doktorat. Zaslužiti hočem veliko denarja.«

Nekega pomladnega dne se je oglasila v Batsonovi študentski sobi ter mu oznanila, da končuje razmerje z njim. Ustanoviti je nameravala lastno podjetje, čemur bo morala posvetiti ves svoj čas. Batson, ki še nikoli prej ni bil dobil košarice, je bil osupel. Spominja se, da je nenavadna utemeljitev za razhod malce omilila njeno običajno ostrino.

Elizabeth je šele naslednjo jesen, ko se je vrnila s poletnega praktikuma v inštitutu Genome v Singapurju, opustila študij na Stanfordu. Azijo je na začetku leta 2003 zajela do tedaj neznana bolezen, hud akutni dihalni (respiratorni) sindrom (angleško Severe Acute Respiratory Syndrome, SARS, op. prev.). SARS je povzročal hude težave pri dihanju. Med prakso je morala Elizabeth z običajnimi postopki pacientom jemati vzorce krvi in brise nosne sluznice zaradi preverjanja morebitne okuženosti z virusom SARS. Po teh izkušnjah je postala prepričana, da mora obstajati boljši način testiranja.(14)

Po vrnitvi domov se je usedla k računalniku ter delala pet dni zapored. Spala je le po eno ali dve uri dnevno ter jedla, kar ji je mati na pladnju prinašala v sobo.

Na praksi in v Robertsonovem laboratoriju se je seznanila z različnimi postopki; na osnovi teh spoznanj je pripravila patentno prijavo za izdelavo posebnega obliža, s katerim bi se dalo ne samo postaviti diagnozo bolezni, ampak jo obenem tudi zdraviti.(15)

Elizabeth je pomanjkanje spanca nadomestila v avtu med vožnjo iz Teksasa v Kalifornijo, kamor jo je mati odpeljala na študij v drugem letniku. V kampusu je Robertsonu ter tedanjemu doktorandu po imenu Shaunak Roy, pri katerem je bila asistentka, pokazala svojo prijavo patenta.

Več let pozneje se je Robertson med svojim pričevanjem na sodišču spominjal, kako močan vtis je pri njem pustil Elizabetin iznajditeljski duh: »Nekako ji je uspelo povezati elemente znanosti, inženirstva in tehnologije na način, kakršnega se niti sam nisem domislil.« Prevzelo ga je, kako zagnana je bila in odločena uresničiti svojo zamisel. »Med več tisoč študenti, s katerimi sem imel opravek, še nikoli nisem naletel na tako študentko,« je dejal. »Opogumljal sem jo, naj sledi svojim sanjam.«(16)

Shaunak je bil bolj zadržan. Sin indijskih priseljencev je odraščal v Chicagu, daleč od pompa in dirke za uspešnostjo v Silicijevi dolini. Vedno se je imel za pragmatičnega in preprostega človeka, Elizabetina zamisel se mu je zato zdela premalo oprijemljiva. Toda pritegnila sta ga Robertsonovo navdušenje in misel na ustanovitev zagonskega podjetja.

Elizabeth se je lotila urejanja dokumentacije za ustanovitev podjetja, Shaunak pa je dokončal zadnji semester študija. V maju 2004 se je kot prvi sodelavec pridružil startupu in postal manjšinski lastnik nove firme. Robertson je privolil, da kot svetovalec postane član upravnega odbora.

Elizabeth in Shaunak sta za nekaj prvih mesecev najela majhno pisarno v Burlingamu, dokler nista našla večjih pisarniških prostorov v Menlo Parku. Menlo Park, majhno mesto ob zalivu San Francisco, je bil znan ne le po nadpovprečno velikem številu akademsko izobraženih ljudi, ampak je malo pozneje postal tudi glavni sedež Facebooka. Elizabetini novi pisarniški prostori so sicer bili v tem priljubljenem mestu, vendar niso bili prav nič blesteči. Nahajali so se v umazanem industrijskem predelu na vzhodnem robu Palo Alta, kjer je pogosto prihajalo do streljanja.

Elizabeth je neko jutro prišla v službo s črepinjami v laseh; nekdo je streljal na njen avto in krogla skozi stransko steklo na voznikovi strani je le za nekaj centimetrov zgrešila njeno glavo.

Elizabeth je registrirala svoje podjetje pod imenom Real-Time Cures. Zaradi tipkarske napake pri navedbi imena (»Real-Time Curses«, kar pomeni »Kletvice v realnem času«, namesto »Ozdravljenje v realnem času«, op. prev.) na prvih plačnih čekih sodelavcev je pozneje spremenila ime podjetja v Theranos, skovanko iz besed therapy in diagnosis.

Za zbiranje začetnega denarja je uporabljala družinske zveze.(17) Prepričala je Tima Draperja, očeta Jesse Draper, prijateljice iz otroštva in sosedstva, da je investiral milijon dolarjev. Ime Draper je imelo veliko težo in z njim se je povečala tudi Elizabetina verodostojnost. Timov ded je v poznih 1950-ih ustanovil prvo podjetje za tvegana kapitalska vlaganja v Silicijevi dolini, Timovo lastno podjetje DFJ pa je zaslovelo po donosnih investicijah v podjetja kot je bilo Hotmail, ponudnik spletne pošte.(18)

Victor Palmieri je bil še ena zveza po zaslugi Elizabetine družine. Palmieri, stari prijatelj njenega očeta, je bil svojčas specialist za okrevanje podjetij, ki so zašla v težave in jih je bilo treba reorganizirati in preoblikovati. Chris Holmes ga je spoznal v poznih 1970-ih, ko je v obdobju predsedovanja Jimmyja Carterja delal v zunanjem ministrstvu, Palmieri pa je bil posebni odposlanec, zadolžen za begunske zadeve.

Elizabeth je s svojo prekipevajočo energijo ter z vizijo o uporabi nano- in mikrotehnologije na področju diagnostike prevzela in Draperja in Palmierija. V 26 strani obsegajočem dokumentu,(19) ki ga je sama pripravila za pridobivanje novih vlagateljev, je opisala samolepilni obliž, ki bi z uporabo mikronskih iglic omogočal neboleč odvzem krvi skozi kožo. Thera-Patch, kot ga je imenovala v dokumentu, bi vseboval potom mikročipa voden senzor za analizo krvi. Na osnovi analize bi sistem izračunal »kontrolno odločitev«, kakšen naj bo odmerek določenega zdravila.

Sistem naj bi tudi brezžično posredoval podatke lečečemu zdravniku. Dokument je vseboval tudi barvni prikaz obliža ter njegovih sestavnih delov.

Predstavitev pa ni prepričala vseh. Elizabeth se je nekega jutra v juliju 2004 sestala s predstavniki MedVenture Associates, podjetja za tvegana kapitalska vlaganja, specializiranega za investicije na področju medicinske tehnike.(20) Mlada ženska se je za konferenčno mizo srečala s peterico pretkanih partnerjev omenjenega podjetja. Govorila je hitro in s prepričljivimi besedami blagoglasno predstavljala možnosti njenega postopka za dobrobit človeštva. Nato pa so partnerji MedVenture Associates začeli vrtati vanjo z vprašanji o podrobnostih njenega sistema z mikročipom. Hoteli so na primer vedeti, v čem se njen sistem razlikuje od podobnega postopka, ki ga ja razvilo podjetje po imenu Abaxis, ter je bil že v prodaji. Elizabeth je postala vidno živčna, v prostoru je bilo čutiti naraščanje napetosti.

Ko je približno po eni uri ugotovila, da ne more odgovoriti na nadležna tehnična vprašanja sogovornikov, je vstala ter užaljeno odvihrala iz prostora.

MedVenture Associates nikakor ni bilo edino podjetje za tvegane kapitalske naložbe, pri katerem se je opekla 19-letna Elizabeth, »falirana« šrudentka.(21) Toda ta izkušnja je ni mogla zaustaviti. Do konca leta 2004 je od pisane in resnično naključne skupine vlagateljev uspela zbrati skoraj šest milijonov dolarjev. Poleg Draperjevih in Palmierijevih vložkov(22) si je zagotovila tudi investicijska sredstva starega vlagatelja po imenu John Bryan ter Stephena L. Feinberga, nepremičninskega posrednika in vlagatelja zasebnega kapitala, ki je bil tudi član upravnega odbora klinike za zdravljenje raka MD Anderson Cancer Center v Houstonu. Uspela je prepričati tudi Michaela Changa, enega od študijskih kolegov s Stanforda, da je investiral v njeno mlado podjetje. Chang ni bil kar tako: njegova družina je nadzorovala več milijard dolarjev težko verigo dobaviteljev izdelkov visoke tehnologije na Tajvanu. Tudi nekateri bližnji in manj bližnji sorodniki družine Holmes, med drugimi Noelina sestra Elizabeth Dietz, so stavili na Elizabetin startup.

Medtem ko se je v podjetje stekalo vse več denarja, je Shaunaku postopoma postajalo jasno, da gre pri majhnem obližu, ki naj bi zmogel vse, kar je Elizabeth obljubljala vlagateljem, prej za znanstveno fantastiko kot pa za nekaj uresničljivega. Teoretično bi bilo sicer izvedljivo, enako kot so teoretično možni tudi poleti s človeško posadko na Mars. Toda vrag je tičal v podrobnostih. Da bi bila zamisel bolj uporabna, so najprej poskušali funkcije skrčiti samo na diagnostičen del, vendar se je izkazalo, da je tudi to neverjetno tehnično zahtevno.

Na koncu so naredili križ čez obliž ter se osredotočili na nekaj, kar je bilo podobno priročnemu aparatu za merjenje krvnega sladkorja pri diabetikih. Elizabeth je hotela izdelati aparat, ki bi ga enako kot napravo za merjenje sladkorja v krvi lahko prenašali v ročni torbici, obenem pa je hotela, da bi Theranosova naprava poleg sladkorja lahko izmerila tudi vsebnost več drugih snovi v krvi – a to je pomenilo, da bo naprava morala biti ne le bolj zapletena, ampak tudi večja in težja.

Kompromis je bil sistem, sestavljen iz nosilca vzorca ter dejanskega merilnega aparata. V njem so bila povezana področja mikro pretokov in biokemije. Pacient bi se pičil v prst ter vzorec krvi prenesel na nosilec, imenovan »cartridge«, ki je bil videti kot debelejša kreditna kartica. Nosilec bi nato vstavili v večji aparat, ki so mu pravili »reader« – čitalec. Majcene črpalke v tej napravi bi potiskale kri skozi prav tako drobne kapilare v majhne vdolbine v nosilcu, katere so bile prevlečene s proteini (tako imenovanimi protitelesi). Na poti do vdolbinic bi filter ločeval trdne snovi v krvi, rdeča in bela krvna telesca, od krvne plazme, ki bi nato sama nadaljevala pot. Ko bi plazma prišla v stik s protitelesi, bi kemijska reakcija sprožila signal, le-tega bi čitalec »prebral« ter ga spremenil v izvid.

Elizabeth si je zamišljala, da bi pacienti pri sebi na domu imeli analizno napravo, s katero bi lahko sami opravljali redne preiskave krvi. S pomočjo radijske antene v čitalniku bi se izvidi preko centralnega serverja prenašali na računalnik lečečega zdravnika. Zdravnik bi se lahko zelo hitro odločal za morebitne spremembe odmerkov predpisanih zdravil, namesto da čaka na izvide iz laboratorija ali na naslednji pacientov obisk.

Konec leta 2005, osemnajst mesecev po vstopu Shaunaka v podjetje, se mu je zazdelo, da so se pokazali prvi znaki napredka. Razvili so prototip, ki so mu dali oznako Theranos 1.0, firma pa je zaposlovala že skoraj 25 sodelavcev. Poleg tega so tedaj imeli poslovni model, za katerega so upali, da bo začel prinašati prve prihodke: Theranos je načrtoval prodajo licenc farmacevtskim podjetjem za uporabo svojega sistema krvnih preiskav. Ta tehnologija naj bi farmacevtom pomagala med kliničnimi preizkusi njihovih novih zdravil zelo hitro zaznavati morebitne neželene učinke.

Malo podjetje je medtem začenjalo zbujati precejšnjo pozornost. Elizabeth je na sveti večer vsem sodelavcem poslala voščilo z naslovom »Vesele, vesele praznike!« Zaželela jim je vse najboljše ter jim omenila intervju, ki ga je imela za tehnološko revijo Red Herring. (23) Elektronski dopis je končala z »Nazdravimo najbolj vročemu startupu v Dolini!«(24)





2. poglavje





Robot za lepljenje


Edmond Ku je imel na začetku 2006 razgovor z Elizabeto Holmes o možnosti zaposlitve. Takoj ga je prevzela njena vizija, ki mu jo je podrobno orisala. Opisovala je svet, v katerem bo po zaslugi Theranosove tehnologije za analiziranje krvi možno najbolj natančno odmerjati zdravila za vsakega posameznega bolnika. Za ponazoritev svoje trditve je navedla celebrex, protibolečinsko sredstvo, nad katerim so se že zgrinjali črni oblaki; domnevalo se je, da povečuje tveganje za infarkte in možgansko kap. Pojavile so se govorice, da naj bi bil proizvajalec Pfizer prisiljen sredstvo kmalu umakniti iz prodaje. Elizabeth je razložila, da bi s Theranosovim sistemom lahko odpravili neželene učinke celebrexa. Milijoni ljudi, ki jih muči artritis, bi še naprej uporabljali to sredstvo ter se uspešno rešili bolečin. Elizabeth je navrgla še dejstvo, da po ocenah vsako leto umre 100.000 Američanov zaradi neželenih učinkov zdravil. Theranosov sistem bi odpravil te pojave, je dejala, dobesedno bi reševal človeška življenja.

Edmond, ki so ga vsi klicali Ed, je začutil privlačnost mlade ženske, ki mu je sedela nasproti in ga predirljivo gledala. Poslanstvo, ki mu ga je opisala, se mu je zdelo vredno občudovanja.

Ed je bil miren inženir, ki je v Silicijevi dolini veljal za zaupanja vrednega strokovnjaka. Tehnološka zagonska podjetja so ga večkrat zaposlila, če so se znašla pred težko rešljivim tehničnim problemom in niso videla poti naprej. Ed je večinoma našel rešitve za težave. Rojen je bil v Hongkongu. Ni še dopolnil trinajst let, ko se je njegova družina preselila v Kanado. Tako kot veliko Kitajcev, ki so imeli angleščino za svoj drugi jezik, se je tudi on navadil govoriti v sedanjiku.

Eden od članov Theranosovega upravnega odbora ga je pred kratkim vprašal, če bi bil pripravljen v podjetju prevzeti vodenje konstrukcijskega oddelka. Njegova naloga bi bila nadaljnji razvoj prototipa Theranos 1.0 v tržno sprejemljiv proizvod.

Ko je poslušal Elizabetino navdihujočo predstavitev, se je odločil sprejeti službo.

Ni minilo veliko časa, ko je Ed že ugotovil, da je Theranos 1.0 najbolj zahteven tehnični izziv, ki se ga je bil kdajkoli lotil. Njegove poklicne izkušnje so bile omejene na elektroniko, o medicinskih napravah ni imel pojma. In prototip, ki ga je takrat »podedoval«, v resnici ni deloval. Šlo je za približek naprave, kakršno si je zamišljala Elizabeth. Dobil je torej nalogo, da iz tega približka izdela uporaben aparat.

Pokazalo se je, da je največja težava v Elizabetinem vztrajanju pri uporabi skrajno majhnih količin krvi. Od svoje matere je podedovala določen strah pred injekcijami; Noel Holmes se je že ob pogledu na injekcijsko iglo onesvestila. Elizabeth je zahtevala, da mora Theranosova naprava delovati že z eno samo kapljo krvi iz drobnega vboda v prst. Pri izpolnitvi tega pogoja je vztrajala tako trmasto, da se je hudo ujezila, ko je sodelavec Theranosa za sejemsko predstavitev dal izdelati nekaj vrečk rdečih »kapljic krvi« iz umetne pene ter jih opremil z logom podjetja.

Elizabeti se je zdelo, da so bile plastične kapljice mnogo prevelike; ljudem bi z njimi ne predstavljali dejanske majhnosti vzorcev krvi, potrebnih za analizo.

Njena obsedenost z majhnostjo ni bila omejena zgolj na kri, ampak tudi na nosilec vzorca, tako imenovani »cartridge«. Elizabeth si je zamišljala, da se mora prilegati vsaki dlani, kar je dodatno oteževalo Edovo nalogo. S skupino sodelavcev je več mesecev ustvarjal različice, vendar mu ni uspelo, da bi pri različnih testiranjih istega vzorca krvi dobil vedno enake izide.

Količina krvi, s katero so smeli delati Ed in njegovi konstruktorji, je bila tako majhna, da so za zaželeni volumen morali kri razredčiti z raztopino soli. Tako se je iz kemijske naloge, ki naj bi bila precej rutinski postopek, pojavil večji izziv.

In to še niso bile vse težave, ki so zapletale postopek. Kri in solna raztopina namreč nista bili edini tekočini, ki sta morali teči skozi nosilec. Reakcije, ki so potekale po vstopu krvi v vdolbinice, so zahtevale posebne reagente; le-ti so bili shranjeni v ločenih, drobnih žepkih.

Vse te tekočine so morale v izjemno natančnih zaporedjih teči skozi nosilec vzorca. Zato je bilo treba vgraditi drobne ventile, ki so se v natančno določenih intervalih zapirali in odpirali. Ed in njegovi sodelavci so dolgo časa spreminjali in preizkušali izdelavne načrte, eksperimentirali so s časovnim krmiljenjem ventilov ter s hitrostjo, s katero so različne tekočine črpali skozi nosilec.

Dodatna težava je bila, kako različne tekočine medsebojno ločiti ter preprečiti, da ne bi prihajalo do kontaminacije med njimi. Preizkušali so različne oblike, smeri in dolžine drobnih pretočnih kanalov v nosilcu, da bi čim bolj onemogočili medsebojna onesnaženja. Opravili so ogromno število testov z živilskimi barvili, da bi ugotovili, kam so tekle različne barve in kje je prihajalo do kontaminacije.

Opravka so imeli z zelo zapletenim, medsebojno večkratno soodvisnim sistemom, ki so ga morali umestiti v izjemno majhnem prostoru. Eden od Edovih konstruktorjev je našel ustrezno primerjavo: zavozlan klobčič gumijastih elastik. Ko si potegnil kakšno od elastik, je prišlo tudi do raztezanja ostalih v klobčiču.

Vsak nosilec vzorca je stal več od 200 dolarjev in ga je bilo možno uporabiti le enkrat. Vsak teden so jih preizkusili več sto. Elizabeth je že nabavila dva milijona dolarjev vredno avtomatizirano pakirno linijo – v pričakovanju dneva, ko bodo začeli napravo razpošiljati naročnikom –, toda zdelo se je, da je bil ta dan še nekje daleč v prihodnosti. Theranos je že »pokuril« prvih šest milijonov dolarjev.(25) Za dodatno polnjenje blagajne v podjetju so razpisali drugi krog financiranja, s katerim so uspeli pridobiti dodatnih devet milijonov dolarjev.

Druga skupina strokovnjakov, samih biokemikov, se je ukvarjala s kemijskimi procesi. Sodelovanje te skupine z Edovimi konstruktorji je bilo vse prej kot optimalno. Obe skupini sta bili neposredno podrejeni Elizabeti, ki ju ni spodbujala k medsebojnemu sporazumevanju. Elizabeth si je prizadevala za ločevanje informacijskih tokov, tako da je le ona imela celovit pregled nad dogajanjem.

Posledično Ed ni bil prepričan, kje so bili vzroki za težave, s katerimi se je ukvarjala njegova skupina; jih je bilo treba pripisati procesom pretakanja, za katere je bil zadolžen on, ali kemijskim reakcijam, s katerimi ni imel nobenega opravka?

Glede ene reči si je bil popolnoma na jasnem: Imeli bi veliko več možnosti za uspeh, če bi jim Elizabeth dovolila uporabljati večje vzorce krvi. Toda ona o tem ni hotela ničesar slišati.

NEKEGA DNE, KO JE ED delal še pozno zvečer, se je Elizabeth oglasila pri njem v pisarni. Bila je razočarana zaradi počasnega napredka ter je hotela, naj Edova skupina konstruktorjev dela ves teden brez premora. Ta zamisel se je Edu zdela prav bedna. Njegov oddelek je že sicer ves čas delal nadure.

V tistem obdobju je Ed opazil, da je bila v podjetju zelo živahna fluktuacija delovne sile, kar se ni dogajalo zgolj z navadnimi sodelavci. Tudi vodilni kader očitno ni zdržal prav dolgo. Henry Mosley, finančni direktor, je nekega dne nenadoma izginil. V pisarni so se razširile govorice, da naj bi ga ujeli pri poneverjanju denarja.

Nihče ni poznal resnice, saj njegov odhod enako kot odhod nekaterih drugih zaposlenih ni bil ne najavljen ne pojasnjen. Takšni dogodki so med delavci povzročali napeto, živčno ozračje. Kolega ali kolegica je normalno prihajal(a) na delo, naslednji dan pa je (ga) več ni bilo. Nihče ni izvedel vzroka za to.

Ed je takoj zavrnil Elizabetino nenavadno drzno zahtevo. Tudi če bi vpeljal izmensko delo, njegovi konstruktorji ne bi dolgo zdržali tako napornega delovnega ritma, ji je pojasnil.

»To me ne briga! Kadarkoli lahko zamenjamo ljudi in najamemo nove. Pomembna je zgolj firma.«

Ed je najprej pomislil, da ni mislila tako surovo, kot se je izrazila. Toda Elizabeth je tako stremela po doseganju svojih ciljev, da je sploh niso zanimale praktične posledice njenih odločitev. Ed je na njeni pisalni mizi videl citat, ki ga je pred kratkim izrezala iz časopisnega članka o Theranosu. Izviral je od Channinga Robertsona, profesorja na Stanfordu in člana upravnega odbora v firmi:

»Prej ali slej bomo ugotovili, da imamo tu morda opraviti z novim Billom Gatesom ali Stevom Jobsom.«(26)

Elizabeth si je s tem zelo visoko dvignila letvico, je pomislil Ed. A po drugi strani, če je kdo, ki bi jo lahko preskočil, potem je to vsekakor ta mlada ženska. Ed še nikoli prej ni srečal tako zagnane in neumorne osebe. Ponoči je spala le po štiri ure, čez dan pa je goltala s čokolado oblita kavna zrnca, da je ob pomoči kofeina lažje zdržala naporen delovni ritem. Poskušal jo je prepričati, da potrebuje več spanca in da mora bolj zdravo živeti, vendar se ni zmenila za njegove nasvete.

Ed je kljub njeni trmoglavosti vedel, da obstaja nekdo, ki mu Elizabeth prisluhne: skrivnosten moški po imenu Sunny. Elizabeth je nekajkrat omenila to ime, zato je Ed izvedel nekaj osnovnih podatkov o njem. Sunny je bil Pakistanec, bil je starejši od Elizabete in bila sta par. Sunny je menda s prodajo deleža njegove koncem 1990-ih let ustanovljene internetne firme zaslužil celo bogastvo.

Sunny se ni pojavljal v Theranosu, očitno pa je igral pomembno vlogo v Elizabetinem življenju. Decembra 2006 je bila Elizabeth na božičnem praznovanju v neki restavraciji v Palu Altu tako okajena, da ni hotela sama oditi domov. Poklicala je Sunnyja in ga prosila, naj pride ponjo. Ed je ob tisti priložnosti izvedel, da živita prav blizu tiste restavracije v skupnem stanovanju.

Sunny ni bil edini starejši moški, ki je svetoval Elizabeti. Don Lucas jo je vsako nedeljo povabil na pozen zajtrk k sebi domov v Atherton, neznansko bogato enklavo v severnem delu Pala Alta. Nanjo je vplival tudi Larry Ellison, s katerim jo je seznanil Don Lucas. Lucas in Ellison sta sodelovala v drugem krogu financiranja (v Silicijevi dolini imenovan »Series B«) Theranosa.(27) Ellison se je vsake toliko oglasil s svojim rdečim poršejem, da bi se pozanimal o stanju svoje investicije.

Elizabeth je neredko začenjala stavek z »Larry pravi,...«

Ellison je s svojim neto premoženjem okoli 25 milijard dolarjev spadal med najbogatejše ljudi na svetu, sicer pa ni bil najbolj idealen predstavnik uspešnega poslovneža. Njegova značilnost je bila, da je v prvih letih Oracla pretirano poveličeval svoj softverski sistem; v nekaterih njegovih inačicah je kar mrgolelo pomanjkljivosti.(28) V medicinskih napravah se kaj takega ne bi smelo pojavljati.

Težko je bilo ocenjevati, v kolikšni meri so bile Elizabetine ključne odločitve samo njene in koliko so nanjo vplivali Ellison, Lucas ali Sunny. Eno je bilo vendarle jasno: Nikakor je ni razveselilo, ko se je Ed uprl, da bi morala njegova skupina konstruktorjev delati cel teden po 24 ur dnevno. Takrat so se odnosi med njo in Edom vidno ohladili.

Ed je kmalu opazil, da je Elizabeth začela zaposlovati nove konstruktorje, ki pa mu niso bili podrejeni. Bolj kot ne so sestavljali ločeno skupino, rivalsko njegovi.

Počasi se mu je posvetilo, da je Elizabeth ustvarjala njegovi skupini konkurenčno zasedbo – sposobnejša od njiju naj bi preživela.

Ed si ni vzel časa, da bi se posebej ukvarjal z nastalim položajem, ker se je moral nujno posvetiti drugemu problemu: Elizabeth se je s farmacevtsko družbo Pfizer dogovorila za preizkus Theranosovega sistema v pilotnem projektu v Tennesseeju. V skladu s sklenjeno pogodbo bi aparature Theranos 1.0 namestili v domovih poskusnih oseb, ki bi z njimi vsak dan analizirale lastno kri. Izvide bi brezžično pošiljali v Theranosovo centralo v Kalifornijo, kjer bi jih analizirali ter rezultate posredovali Pfizerju. Pred začetkom te študije je bilo treba rešiti vse težave Theranosovega analiznega postopka. Elizabeth je že rezervirala potovanje v Tennessee, kjer naj bi nekaj pacientov in zdravnikov usposobili za uporabo sistema.

Ed je na začetku avgusta 2007 spremljal Elizabeto na poti v Nashville. Sunny ju je s svojim poršejem odpeljal na letališče. Ed je takrat prvič srečal Sunnyja. Šele ob tej priložnosti je ugotovil, kako velika razlika v letih je bila med njima; Sunny je bil v zgodnjih štiridesetih, torej okroglih 20 let starejši od Elizabete. Njuno razmerje je bolj kot ne zaznamovala hladna poslovna dinamika. Sunny se od nje na letališču ni poslovil recimo s »Se kmalu vidiva« ali »Prijeten let«, ampak s hladnim »Zdaj pa pojdi nagrabit denarje!«

Nosilec in čitalnik, ki sta ju prinesla s seboj v Tennessee, nista delovala brezhibno. Ed je preživel noč tako, da ju je na postelji v hotelski sobi razstavil ter znova sestavil. Do jutra mu je dejansko uspelo, da so nato na neki onkološki kliniki lahko vzeli vzorce krvi dvema pacientoma in nekaj zdravnikom ter medicinskim sestram.

Bolnika sta bila videti zelo bolna. Ed je izvedel, da sta imela raka v zadnji fazi. Dajali so jima zdravila, ki naj bi upočasnila rast tumorjev ter jima za nekaj mesecev podaljšala življenje.

Po vrnitvi v Kalifornijo je Elizabeth potovanje znova označila za zelo uspešno.

Sodelavcem je razposlala razveseljivo e-sporočilo:(29)

»Zapustili smo izreden vtis,« je zapisala. »Bolnika sta takoj razumela delovanje sistema. Ko srečaš take ljudi, občutiš njihove strahove, upanja in bolečine.«

Sodelavci Theranosa, je dodala, lahko zdaj »tečejo zmagovalni krog.«

Ed ni občutil takega zmagoslavja. Zdelo se mu je povsem neumestno, da bi različico Theranos 1.0 uporabljali za tako študijo; posebej zato, ker je zdaj vedel, da bodo pri njej sodelovali bolniki v zadnjem stadiju raka.

ZA SPROŠČANJE JE ED ob petkih zvečer odhajal s Shaunakom popit vrček piva v zelo glasen športni bar Old Pro v Palu Altu. Večkrat se jima je pridružil Gary Frenzel, vodja skupine kemikov.

Gary je bil družaben možak iz Teksasa. Rad se je spominjal in pripovedoval o svojih doživetjih na rodeo prireditvah. Po večkratnih zlomih kosti se je nehal ukvarjati z jahanjem ter presedlal na študij kemije. Rad je imel trače in rad je pripovedoval šale, ob katerih se je Shaunak znal gromko nasmejati. Shaunakov smeh se je Edu zdel nekaj najbolj nenavadnega. Trojica se je na teh srečanjih spoprijateljila.

Nekega dne je Gary nehal zahajati v Old Pro. Ed in Shaunak sprva nista imela pojma, zakaj se jima več ni hotel pridružiti – toda kmalu jima je postalo jasno, v katerem grmu je tičal zajec.

Konec avgusta 2007 so zaposleni dobili elektronsko pošto z vabilom, naj nujno pridejo na sestanek v zgornje nadstropje. Do takrat se je število zaposlenih povečalo na 70 ljudi. Vsi so nehali delati in so se zbrali pred Elizabetino pisarno v prvem nadstropju.

Ozračje je bilo resno in napeto. Elizabeth je z nagrbančenim čelom in vidno jezna stopila pred sodelavce/ke. Ob njej je stal Michael Esquivel, po modi oblečen in zelo zgovoren odvetnik ene od vodilnih odvetniških pisarn v Silicijevi dolini, Wilson Sonsini Goodrich & Rosati. Esquivel je že nekaj mesecev delal kot Theranosov pravni svetovalec.

Večinoma je govoril Esquivel. Theranos je tožil tri nekdanje sodelavce zaradi kraje intelektualne lastnine. Obtoženi so bili Michael O‘Connell, Chris Todd in John Howard. Howard je bil vodja celotnega razvoja in raziskav; Ed se je z njim pogovarjal pred prihodom v Theranos. Todd je prej delal na Edovem položaju in je vodil načrtovanje prototipa 1.0. O‘Connel je sodeloval pri razvoju »cartridge« – nosilca; podjetje je zapustil prejšnje poletje.

Od zdaj naprej so prepovedani vsi stiki s temi ljudmi. Shranjevati morate vso elektronsko pošto in dokumente, je Esquivel poučil zaposlene. Osebno bo ob podpori Wilsona Sonsinija izpeljal obsežno preiskavo za zbiranje dokazov. Nato je dodal nekaj, kar je kot bomba udarilo med zaposlene.

»V zvezi s to zadevo smo za sodelovanje poklicali FBI.«

Ed in Shaunak sta domnevala, da je prav to prestrašilo Garyja, ki je prijateljeval z Edovim predhodnikom Chrisom Toddom. Gary je pet let delal v dveh podjetjih skupaj s Toddom in se je za njim pridružil Theranosu. Po Toddovem odhodu julija 2006 iz Theranosa sta bila pogosto v stiku, tako telefonsko kot po e-pošti. Esquivel in Elizabeth sta morala izvedeti za to in verjetno sta Garyju napela levite. V vsakem primeru je bil Gary prestrašen.

S Toddom je prijateljeval tudi Shaunak, ki mu je zdaj postalo jasno, kaj se dogaja.

O‘Connell, ki se je zaposlil na Stanfordu kot postdoktorski raziskovalec, je bil prepričan, da je uspel rešiti težave z majhnimi pretoki, ki so Theranosu povzročali take preglavice. S Toddom sta nameravala ustanoviti lastno podjetje. Imenovala naj bi ga Avidnostics. O‘Connel se je o tem pogovarjal tudi s Howardom; ta mu je sicer obljubil pomoč in svetovanje, ni pa hotel biti udeležen v novem podjetju. Avidnostics je bil podoben Theranosu, le da je svoj izdelek nameraval tržiti na področju veterine. Pobudnika sta namreč domnevala, da bi zakonsko predpisana dovoljenja za njuno napravo lažje pridobila za preiskave krvi živali, ne ljudi.

Postopek sta neuspešno predstavila nekaterim vlagateljem tveganega kapitala. O‘Connell je na koncu obupal ter je Elizabeti poslal e-dopis, v katerem ji je ponudil odkup licence za njegovo tehnologijo.

Huda napaka!

Elizabeto je ves čas skrbelo, da bi znanje lahko odtekalo iz podjetja, a njeni protiukrepi so bili močno pretirani. Dosledno spoštovanje zaupnosti je zahtevala od svojih sodelavcev, pa tudi od vsakogar, ki je prestopil prag njenega podjetja ali je imel poslovne odnose s Theranosom. Znotraj firme je uvedla dosleden nadzor vseh komunikacijskih tokov.

O‘Connellovo delovanje je potrdilo njene najhujše strahove. V nekaj dneh je pripravila podlago za sodni proces. Theranos je 27. avgusta 2007 vložil 14 strani obsegajočo tožbo pri kalifornijskem sodišču.(30) Sodišče je pozval k začasni nepravnomočni obsodbi trojice nekdanjih sodelavcev. Poleg tega naj zadolži zunanjega izvedenca, »ki naj se prepriča, da nekdanji sodelavci tožnika niso uporabili ali tretjim osebam posredovali njegovih poslovnih skrivnosti«. Theranos je poleg tega zahteval primerno odškodnino v petih različnih točkah.

V naslednji tednih in mesecih je postajalo ozračje v Theranosu vse bolj napeto in moreče. Zaposleni so v svojih e-poštnih predalih redno prejemali pozive za shranjevanje vseh dokumentov; Theranos se je v nekem oziru povsem zaprl. Vodja oddelka za IT, računalničar po imenu Matt Bissel, je vpeljal varnostne ukrepe, ki so med vsemi zaposlenimi vzbujali občutek, da jih nenehno nadzorujejo. Brez Bisselove vednosti se ni smelo vtakniti USB ključka v računalnik. Enega od zaposlenih so zasačili pri tem – pri priči je dobil odpoved.

MEDTEM, KO SE JE ODVIJALA TA DRAMA, se je zaostroval konkurenčni dvoboj skupin konstruktorjev. Novo skupino, ki jo je zaposlila Elizabeth, je vodil Tony Nugent.

Tony je bil osoren, stvaren Irec, ki je 11 let delal pri podjetju Logitech, proizvajalcu računalniške opreme. Krajši čas je nato delal pri podjetju Cholestech, ki je izdelovalo enostavnejšo inačico naprave, kakršno je poskušal izdelati Theranos. Ta priročen aparat, Cholestech LDX, je v majhnih vzorcih krvi, odvzetih iz prsta, določal vsebnost treh vrst holesterola in glukoze.

Tony je prišel v Theranos najprej kot svetovalec na priporočilo Garyja Hewetta, ustanovitelja Cholestecha. Tudi Hewett sam je bil kot podpredsednik za raziskave in razvoj dejaven v Theranosu, vendar je že po petih mesecih dobil odpoved. Njegovo mesto je nato zasedel Tony.

Ob prihodu v Theranos je bil Hewett prepričan, da se s tako majhnimi vzorci krvi ne bo dalo opravljati zanesljivih krvnih preiskav. Imel je premalo časa, da bi lahko razvil uporabne inačice; tako je moral to nalogo prevzeti Tony.

Tony je ugotovil, da bi ugledu podjetja koristilo, če bi uspel avtomatizirati vse korake, kar so počeli tudi kemiki ali medicinci pri laboratorijskih preiskavah krvi.

Po Tonyjevem mnenju bi bil za tako avtomatiziranje uporaben robot. Tony ni hotel tratiti dragocenega časa za načrtovanje povsem novega robota, zato je za 3.000 dolarjev pri firmi Fisnar v New Jerseyju naročil robota za nanašanje lepil. Ta robot je postal srce novega Theranosovega sistema.

Omenjeni robot je bil v bistvu precej preprosta naprava. Sestavljen je bil iz mehanične roke, pritrjene na majhnem ogrodju, ki mu je dovoljevalo le tri vrste premikov: desno in levo, naprej in nazaj, gor in dol. Tony je na robotovo roko namestil pipeto – ozko, prozorno cevko, s katero je možno odmerjati ali prenašati majhne količine tekočin –, ter robota programiral tako, da je zmogel opravljati najosnovnejše gibe kemika v laboratoriju.

S pomočjo še enega konstruktorja, Davida Nelsona, ki so ga zaposlili pred kratkim, je Tonyju končno uspelo izdelati manjšo inačico robota za lepljenje, ki se ga je dalo namestiti v aluminijasto ohišje, ki je bilo sicer malo širše, zato pa tudi malce nižje od običajnega pokončnega namiznega računalnika. Tony in Dave sta si nekaj sestavnih delov sposodila iz Theranosa 1.0, na primer dele elektronskih vezij in softver, ter jih prenesla v njuno novo škatlo, ki je tako postala novi čitalnik – »reader«.

Novi nosilec je bil nekakšen pomanjšan pladenj, na katerega so bile pritrjene majhne plastične cevke ter konici dveh pipet. Enako kot njegov predhodnik je bil novi nosilec uporaben samo enkrat. Vzorec krvi so kapnili v eno od cevčic ter nosilec vstavili v čitalnik skozi pokrov, ki se je odpiral navzgor. Nato se je robotska roka v čitalcu lotila svojega dela v zaporedju, kakršno bi opravil kemik.

Roka je najprej prijela eno od konic pipet ter vzorcu krvi dodala razredčilo iz ene od drugih cevk v nosilcu. Nato je prijela drugo konico pipete in pripravila razredčeno kri. Druga konica je bila prevlečena s protitelesi, ki so se vezala na molekule, potrebne za določeno analizo, ter tako tvorila tako imenovan »mikroskopski sendvič«.

Zadnji korak, ki ga je opravil robot, je bilo dodajanje reagentov iz ene od cevk v nosilcu. Ob stiku reagentov s »sendviči« je stekla kemijska reakcija, ki je oddajala svetlobni signal. Naprava v čitalniku, katero so imenovali »cevka za ojačanje svetlobnega signala«, je svetlobni signal pretvorila v električni impulz, sorazmeren z jakostjo prepuščene svetlobe.

Na osnovi jakosti električnega sunka se je torej dalo izmeriti koncentracijo molekul v krvi – tisto, kar se je pričakovalo od meritve.

Taka analiza krvi se je imenovala imunološka preiskava na osnovi kemoluminiscence (v laboratorijskem žargonu je izraz »assay« sinonim za analiziranje krvi).

Tovrstni način analiziranja krvi sicer ni bil nov.(31) V zgodnjih 1980-ih ga je razvil neki profesor na Univerzi v Cardiffu. Toda zdaj ga je Tony avtomatiziral ter prenesel v napravo, ki je bila sicer večja od Theranosa 1.0 (ta je bil velik kot navaden opekač), vendar še vedno dovolj majhna, da je ustrezala Elizabetini viziji, da bi jo pacienti lahko uporabljali doma. In za analizo je bilo potrebnih približno 50 mikrolitrov krvi. To je bilo sicer bistveno več od mejne količine 10 mikrolitrov, pri kateri je Elizabeth sprva vztrajala – toda še vedno le ena kapljica krvi.

Septembra 2007, štiri mesece po tem, ko se je Tony lotil načrtovanja, je imel na razpolago delujoč prototip. Njegov model je bil daleč zanesljivejši od težkega in okornega sistema, s katerim se je z drugo skupino v Theranosu ukvarjal Ed Ku.

Tony je vprašal Elizabeto, kako želi imenovati novo napravo.

»Poskušali smo vse mogoče in nam ni uspelo. Zato jo bomo imenovali Edison,« je odgovorila.

Kar so nekateri sodelavci posmehljivo začenjali imenovati »robot za lepljenje«, je nenadoma postal nov aparat prihodnosti. In dobil je veliko uglednejše ime, ki ga je navdihnil mož, ki velja za daleč največjega ameriškega izumitelja.

Odločitev, da se prejšnji sistem mikro pretokov nadomesti z Edisonovim sistemom, je bila v bistvu ironija, če se je upoštevalo, da se je Theranos pravkar spustil v tožbo zaradi zaščite intelektualne lastnine, uporabljene pri starem sistemu. Odločitev je bila seveda slaba tudi za Eda Kuja.

Nekega jutra dva tedna pred zahvalnim dnem so enega za drugim v eno od sejnih sob poklicali Eda in njegove konstruktorje. Ko je prišel na vrsto Ed, je za mizo zagledal Tonyja, Taro Lencioni iz kadrovskega oddelka in odvetnika Michaela Esquivela. Povedali so mu, da mora zapustiti firmo, ker se podjetje razvija v novo smer, kamor ne spadajo stvari, s katerimi se je ukvarjal on sam. Podpisal naj bi novo zavezo o zaupnosti, če je hotel prejeti odpravnino. Lencioni in Esquivel sta ga pospremila do njegovega delovnega prostora, kjer je pobral osebne stvari, nato pa sta ga pospremila iz poslopja.

Približno eno uro pozneje je Tony pogledal skozi okno in videl Eda, ki je še vedno stal pred zgradbo. Čez roko je imel obešen suknjič, videti je bil odsoten. Izkazalo se je, da se Ed tisto jutro v službo ni pripeljal z avtom, tako da je bil zdaj nekako izgubljen, zmeden. Takrat se še ni pojavil Uber. Tony je vedel, da sta bila Ed in Shaunak prijatelja, zato je odšel do Shaunaka in ga prosil, naj Eda odpelje domov.

Shaunaka so dva tedna pozneje pospremili iz podjetja, čeprav ob bistveno prijaznejši spremni glasbi. Edison je bil v bistvu preurejen robot za lepljenje ter je močno zaostajal za visoko letečimi načrti, s katerimi je Elizabeth pred leti pritegnila Shaunaka k sodelovanju v podjetju. Nadaljnji razvoj Edisona je sicer trpel tudi zaradi nenehnih kadrovskih zamenjav ter histerije, ki se je zaradi sodnega postopka razširila med zaposlenimi. Po dobrih treh letih in pol je Shaunak začutil, da je napočil čas za spremembo. Elizabeto je obvestil, da se bo vrnil na univerzo; zedinila sta se, da nadaljujeta vsak po svoji poti. Elizabeth je njemu v čast celo organizirala poslovilno zabavo v pisarni.

Theranosov izdelek morda ni bil pionirski dosežek, futuristična tehnologija, o kateri je sanjarila Elizabeth, toda njena predanost podjetju in delovna zagnanost se zato nista prav nič spremenili. Dejansko je bila nad Edisonom tako navdušena, da ga je skoraj takoj po dokončanju že začela predstavljati zunaj podjetja. Tony je v šali dejal Davu, da bi morali izdelati še en primerek, preden bi ji to povedali.

Tony se je sicer znal pošaliti, vendar se zaradi Elizabetine prenagljenosti ni počutil najbolje. Opravil je nekaj preprostih preizkusov, da bi se prepričal, da naprava ne bo koga z električnim sunkom spravila s sveta, a to je bilo pravzaprav vse. Niti tega ni vedel, kakšno nalepko bi nalepil na aparat. Odvetniki, ki jih je povprašal, mu niso znali pomagati, zato se je sam lotil pregledovanja ustreznih predpisov agencije FDA. Kmalu je sklenil, da bo najbolj primerno na nalepko napisati »Uporabljati samo za raziskave«.

Navsezadnje Edison ni bil dokončan izdelek in Tony je menil, da nihče ne bi smel pomisliti, da gre za dodelan aparat.





3. poglavje





Zavidanje Applu


Mladim podjetnikom v Silicijevi dolini veliko časa ni uspelo stopiti iz dolge sence Steva Jobsa. Že pred letom 2007 je ustanovitelj Appla zagotovo postal ne le legenda v svetu tehnologije, ampak tudi v ameriški družbi, potem ko mu je uspelo s proizvodi iMac, iPod in z multimedijsko platformo iTunes pred propadom rešiti proizvajalca računalnikov. In potem je januarja tisto leto na konferenci MacWorld v San Franciscu osuplemu občinstvu predstavil svoj najnovejši izum, iPhone.(32)

Kdor je vsaj bežno spoznal Elizabeto, je takoj ugotovil, da je naravnost oboževala Apple in Jobsa. Tako je občasno tudi rada imenovala Theranosov sistem za krvne preiskave za »iPod medicinske vede« in napovedovala, da se bo njena aparatura natanko tako kot Applovi izjemni izdelki nekega dne nahajala v vsakem gospodinjstvu.

Poleti 2007 je svoje občudovanje Appla prignala še korak dlje: od Appla je k sebi zvabila več njegovih sodelavcev. Mednje je spadala tudi Ana Arriola, oblikovalka produktov, ki je sodelovala pri nastajanju iPhona.(33) Ana in Elizabeth sta se prvikrat srečali v Coupa Café, priljubljenem bistroju v Palu Altu, kamor je Elizabeth najraje zahajala med delovnimi premori. Ani je najprej pripovedovala o svojem poreklu in potovanjih v Azijo, nakar ji je razložila svojo vizijo: Theranosov sistem za krvne preiskave bo omogočal izdelavo neke vrste bolniškega kartona za vsakega posameznika. Njeno podjetje bo potem v stanju rekonstruirati bolezen kot je na primer rak. Iz analiz pridobljene podatke se bo dalo obdelati z uporabo matematičnih modelov, in tako bo praktično možno predvideti nadaljnji razvoj tumorjev.

Na Ano, ki se ni spoznala na medicino, je Elizabetin opis vizije naredil velik vtis – tehnologija, ki bi lahko prinesla velike spremembe v svetovnem merilu. Elizabeth se ji je zdela naravnost sijajna osebnost. Toda Ana bi se v primeru, če bi pustila delo pri Applu, morala odpovedati 15.000 Applovim delnicam, zato se je najprej hotela posvetovati s svojo soprogo Corrine. Njeni zadnji dvomi so se razblinili, ko je Elizabeth očarala tudi Corrino.

Ana je kmalu začela delati kot glavna oblikovalka v Theranosu. Postala je odgovorna predvsem za zunanji videz in haptiko Edisona. Elizabeth je hotela imeti podoben zaslon na dotik, kot ga je imel iPhone, in tudi na zunaj naj bi bil aparat eleganten in vitek kot njegov vzornik. Hotela je ohišje, pobarvano z dvema med seboj ostro ločenima diagonalnima površinama, natančno po vzoru iMaca, le da ne bi bilo prosojno. Edison bi moral namreč skrivati svojo notranjost – robotsko roko in vse ostale sestavne dele.

Ana je osnutke za oblikovanje ohišja naročila pri švicarskem industrijskem oblikovalcu po imenu Yves Béhar, čigar slavo je v Dolini malce presegal le legendarni Jony Ive iz Appla. Béhar je razvil eleganten črno-bel dizajn, ki pa ga je bilo težko izdelati. Tony Nugent in Dave Nelson sta porabila ogromno ur, da sta kovinske sestavne dele prilagodila ohišju aparata.

Toda ohišje ni moglo zadušiti glasnega šumenja robotske roke. Ana je kljub temu verjela, da ima vsaj napravo, ki jo bo Elizabeth lahko pokazala na predstavitvah sistema.

Ani se je zazdelo, da bi tudi Elizabeth nujno morala spremeniti svoj zunanji videz; oblačila se je poudarjeno staromodno. Najraje je nosila široke hlačne kostume ter brezoblične pletene puloverje, v katerih je bila videti kot kaka stara vaška knjižničarka. Nekateri ljudje v njenem ožjem krogu, kot sta bila Channing Robertson in Don Lucas, so jo že primerjali s Stevom Jobsom. Ana ji je navrgla, da bi se morala začeti vsaj primerneje oblačiti, in Elizabeth je sprejela njeno kritiko. Od takrat dalje je nosila črne pulije in črne hlače.

Ani sta se pri oblikovanju v Theranosu kmalu pridružila dva novinca, Justin Maxwell in Mike Bauerly. Delala sta na oblikovanju Edisonovega softvera in drugih delov sistema, s katerimi bi pacienti prihajali v neposreden stik, na primer na embalaži nosilca. Ana in Justin sta sodelovala že pri Applu, Mika pa sta poznala preko njegove prijateljice, prav tako znanke iz Appla. Prišleki iz Appla so kmalu ugotovili, da sta Theranos in Elizabeth nekaj posebnega. Ana se je vsako jutro zgodaj oglasila pri Elizabeti in jo seznanjala s problematiko oblikovanja. Ko se je z avtom ustavila na parkirišču pred zgradbo, je pogosto zagledala Elizabeto, ki je prihrumela v Infinity-SUV z glasno donečo hip-hop glasbo in z vihrajočimi prameni las v vetru.

Nekega dne, ko je Justin prišel v Elizabetino pisarno, mu je razburjeno pomignila, naj stopi bliže, rekoč, da mu mora nujno nekaj pokazati. Pokazala je na njen okoli 20 cm velik obtežilnik za pisma, na katerem je bil vgraviran napis: »Kaj bi storili, če bi vedeli, da vam ne more spodleteti?« Obtežilnik je postavila na mizo tako, da je imela napis vedno pred očmi – očitno zaradi navdiha.

Sploh ni bilo slabo, imeti za šefico idealistično žensko, če ne bi imelo delo v Theranosu tudi drugih, manj prijetnih značilnosti. Ena od slabih strani je bila, da so bili na dnevnem redu prepiri z Mattom Bisselom, vodjem informacijskega oddelka, ter z njegovim pomočnikom Nathanom Lortzem. Bissel in Lortz sta računalniško omrežje firme razdelila v nekakšne informacijske silose, kar je izredno oteževalo sporazumevanje med sodelavci in oddelki. Onemogočena je bila na primer takojšnja izmenjava nujnih informacij med kolegi, dostopi do klepetalnic pa tudi niso bili možni. Seveda se je vse to dogajalo zgolj zaradi varovanja poslovnih skrivnosti podjetja, gledano v celoti pa so zaradi tega izgubljali veliko dragocenega časa.

Položaj je postal tako moreč, da je Justin nekega večera po koncu delovnega časa Ani to težavo omenil v e-dopisu.

»Iz vida smo izgubili poslovni cilj podjetja. Ali ta firma samo zato pripelje ‚skupino ljudi v neki prostor, da jim ne bo padlo na pamet početi nekaj nelegalnega‘, ali pa hoče ‚z najboljšimi ljudmi in čim prej je mogoče ustvariti nekaj senzacionalnega‘?« se je razburjal.(34)

Justinu in Miku se je vse bolj dozdevalo, da sta Bissel in Lortz vohunila za njima ter sta njune izsledke posredovala naravnost Elizabeti. Neprestano sta ju spraševala, katere programe imata nameščene na računalnikih, občasno pa sta bila vpadljivo prijazna, kar sta si Justin in Mike razlagala kot slabo prikrite poskuse, da bi odkrila kakšno puntarsko čvekanje. In vohljanje ni bilo omejeno samo na informacijska možakarja. Elizabetini asistenti so se na Facebooku spoprijateljili z drugimi zaposlenimi v Theranosu, nato pa so ji poročali o početju sodelavcev na FB.

Eden od teh asistentov je natančno beležil prihode sodelavcev na delo ter njihove odhode z dela, tako da je Elizabeth vedno natančno vedela, koliko delovnih ur so ljudje opravili. Poskušala jih je zadržati na delu, tako da je vsak večer naročila večerjo, a so jo dostavili šele ob 20h ali celo pozneje. To je pomenilo, da so z delom končali ob 22h ali še pozneje.

Ozračje odtujevanja v podjetju je postalo še bolj čudno, ko je prišel čas za četrt-letni sestanek upravnega odbora. Pred sestankom so sodelavcem/kam naročali, naj bodo videti čim bolj zaposleni s svojim delom, ter da naj članom upravnega odbora, če bodo ti šli skozi pisarne, ne gledajo naravnost v oči. Elizabeth je upravni odbor vedno odvedla naravnost v veliko sejno dvorano, ki je bila s stekleno steno ločena od ostalih pisarniških prostorov, ter je takoj velela spustiti žaluzije. Videti je bilo, kot bi tam potekal sestanek tajnih agentov CIA z agentko pod krinko.

Ana in Justin STA NEKEGA VEČERA na poti domov v San Francisco v avto vzela enega od konstruktorjev. Aaron Moore je doktorski študij o mikro pretokih na inštitutu MIT prekinil in se septembra 2006 zaposlil v Theranosu; za delo se je prijavil, ko je odkril kratek razpis v specializirani reviji. V firmi je delal že skoraj leto dni, ko sta se v njej zaposlila Ana in Justin. Aaron, bister mladenič, je bil hipster: razmršeni lasje, tri dni stara brada in uhani v ušesih. Tudi zabaven je bil. Oba prebežnika iz Appla sta se takoj dobro razumela z njim.

Ana, Justin in Aaron so živeli v San Franciscu in so se vsak dan vozili na delo z avtom ali vlakom. Med omenjeno vožnjo proti domu je Aaron novima kolegoma povedal, kaj ga moti v Theranosu. Morda še nista bila opazila, ampak tam kar naprej odpuščajo ljudi. Pravzaprav sta tudi Ana in Justin to že opazila. Pred kratkim so napodili Eda Kuja, z njim vred je delo izgubilo še 20 ljudi. To se je zgodilo tako na hitro, da je Ed v firmi pustil kup orodij, med drugim tudi zelo lepo zbirko X-Acto preciznih nožev, ki jo je Justin našel v košu za smeti.

Aaron je tudi omenil, da mu raziskava z rakavimi bolniki v Tennesseeju povzroča težave. Theranos do takrat ni niti na pol uspel zagotoviti zanesljivega delovanja mikro pretokov, zagotovo pa ne v taki meri, da bi sistem smeli preizkušati na bolnikih. Toda Elizabeth je vztrajala pri nadaljevanju študije. S prehodom na novo napravo, ki jo je izdelal Tony, so dosegli izboljšanje, vendar je Aaron menil, da dotedanji dosežki še niso zadostovali. Ljudje iz konstrukcije se niso pogovarjali z onimi iz oddelka za kemijo. Oboji so preizkuse opravljali le z deli naprave, za katere so bili odgovorni, nihče pa do takrat ni opravil celovitih preizkusov.

Ani je ob poslušanju Aarona postajalo vse bolj neprijetno. Do takrat je domnevala, da je Theranos svoj sistem krvnih analiz toliko izpopolnil, da je bil primeren za uporabo pri bolnikih. Zdaj je od Aarona izvedela, da je bil ves sistem praktično še v razvoju. Vedela je, da pri študiji v Tennesseeju sodelujejo rakavi bolniki v zadnji fazi. Ni se mogla sprijazniti z mislijo, da so jih izrabljali kot človeške poskusne zajce, da bi na njih preizkušali morda neuporabno medicinsko napravo.

Toda Ana in Aaron nista vedela, da rezultatov preiskav, ki jih je Theranos dobival iz krvi rakavih bolnikov, niso uporabljali za spreminjanje njihovega zdravljenja.

To bi morda deloma ublažilo zaskrbljenost mladih sodelavcev. Rezultati testiranja so bili uporabljeni samo za potrebe raziskovanja; farmacevtski družbi Pfizer so pomagali bolje oceniti zmogljivost Theranosove tehnologije. Večini Theranosovih sodelavcev to ni bilo pojasnjeno, ker jim Elizabeth ni razkrila pogodbenih določil.

Ana je naslednje jutro poklicala nekdanjega sodelavca pri Applu, Avia Tevaniana, ki jo je bil opozoril na Theranos. Avie je sedel v upravnem odboru Theranosa, on je pripravil prvo srečanje Ane z Elizabeto. Ana se je zdaj srečala z Aviem ter mu povedala, kaj je izvedela od Aarona Moora. Skrbelo jo je, da je Theranos s študijo v Tennesseeju prekoračil etično mejo. Avie jo je pozorno poslušal ter ji je priznal, da so se tudi v njem začeli pojavljati nekateri dvomi v Theranos.

AVIE TEVIAN JE BIL EDEN od najstarejših in najtesnejših prijateljev Steva Jobsa.

(35) Sodelovala sta pri NeXT, softverskem podjetju, ki ga je ustanovil Jobs, ko so ga sredi 1980-ih izrinili iz Appla. Ko se je Jobs leta 1997 vrnil v Apple, je s seboj pripeljal Avia ter mu zaupal vodenje razvoja softvera. Po morilsko napornem desetletju je Avie odšel iz Appla. V tem obdobju je zaslužil toliko denarja, da ni več vedel, kam bi z njim, ter je hotel več časa preživeti z ženo in otrokoma. Nekaj mesecev po zgodnji upokojitvi ga je nagovoril neki lovec na kadre, ki je iskal nove direktorje za Theranos.

Tako kot Ana je tudi on opravil prvi razgovor z Elizabeto v Coupa Café. Njegov prvi vtis je bil dober: pametna mlada ženska, ki je strastno verjela v svoje početje, torej imela lastnosti, kakršne se pričakuje od ustanoviteljice startupa. Njene oči so se dobesedno zasvetile, ko ji je omenil nekaj menedžerskih modrosti, ki se jih je naučil pri Applu, njegovo poznanstvo z Jobsom pa jo je povsem prevzelo. Po srečanju se je Avie strinjal, da postane član upravnega odbora. Poleg tega je pri dodatnem zbiranju kapitala proti koncu leta 2006 vložil v podjetje svojih 1,5 milijona dolarjev.

Prvi dve seji upravnega odbora z Aviejevo udeležbo sta minili brez posebnosti, pri tretjem zasedanju pa je zaznal določen vzorec Elizabetinih vse bolj rožnato obarvanih poslovnih napovedi. Te so počivale na poslih, o katerih se je Theranos pogajal s farmacevtskimi podjetji, prihodkov iz tega naslova pa ni bilo. Prav tako ni kaj dosti pomagalo, da so odpustili finančnega direktorja Henryja Mosleyja kmalu po vstopu Avia v upravni odbor. Na zadnjem zasedanju upravnega odbora je Avie zahteval odgovore na njegova vprašanja o poslih s farmacevtskimi firmami. Dali so mu vedeti, da morajo pravniki podrobno pregledati pogodbe. Ko je zahteval vpogled v pogodbe, je Elizabeth trdila, da prav tedaj ni imela pri sebi nobenih kopij.

Uvajanje izdelka na tržišče se je prav tako vedno znova prelagalo. Vedno so na dan prihajale nove razlage o dodatnih spremembah naprave. Avie ni trdil, da kaj dosti ve o preiskavah krvi, možak se je spoznal na softver. Toda če naj bi bil Theranosov sistem tik pred rešitvijo nekaterih malenkosti, kot so mu trdili, zakaj so potem vsake tri mesece navajali nov tehnični problem kot razlog za preložitev trženja?

Avie je konec 2007 sodeloval na seji odbora za financiranje v okviru upravnega odbora. Don Lucas, predsednik upravnega odbora, je navzočim pojasnil, da Elizabeth zaradi davčnih olajšav načrtuje ustanovitev fundacije. Odbor je naprošala za odobritev posebnega svežnja delnic, ki bi se ga uporabljalo kot kapital fundacije.

Avie je že prej opazil Donovo veliko občudovanje Elizabete. Donu, staremu 70 let, je bila Elizabeth kot vnukinja. Don je bil postaven sivolas možak, ki je rad nosil širokokrajne klobuke. Spadal je med starejšo generacijo vlagateljev tveganega kapitala, kateri so investirali v podjetja kot v zasebnem klubu. Larry Ellison je bil slaven podjetnik, ki ga je bil podpiral Don Lucas. Očitno je verjel, da lahko tudi Elizabeth postane podobna zgodba o uspehu.

Avie je menil, da Elizabetina prošnja ni v skladu z dobrim upravljanjem podjetja. Če bi nadzorovala fundacijo, bi nadzorovala tudi glasovalne pravice novih delnic, s čimer bi se povečala teža njenih glasovalnih pravic. Avie je smatral, da povečevanje moči v rokah ustanoviteljice firme ni v interesu drugih lastnikov deležev v podjetju. Odločil se je nasprotovati.

Dva tedna pozneje ga je poklical Don in ga povabil na pogovor. Avie se je odpeljal do pisarne starega gospoda v Sand Hill Road. Don mu je povedal, da je Elizabeth zelo nesrečna. Njegov – Aviejev – odnos na zasedanjih upravnega odbora jo je zelo motil, zato je smatrala, da naj ne bi več bil njegov član. Don ga je vprašal, ali ne bi raje odstopil. Avie ni skrival presenečenja. Opravljal je zgolj dolžnosti direktorja, mednje je spadalo tudi postavljanje vprašanj. S tem se je strinjal tudi Don in dejal, da Avie izvrstno opravlja svoje delo. Avie si je izprosil nekaj dni za razmislek.

Avie si je po vrnitvi domov vzel čas za natančen pregled vseh dokumentov, ki jih je dobil po vstopu v upravni odbor. Med njimi so bili tudi podatki o investicijah, ki jih je dobil pred nakupom Theranosovih delnic. Ob natančnejšem branju je zdaj ugotovil, de se je tekom enega leta v podjetju praktično vse spremenilo; Elizabeth je celo zamenjala vso vodstvo. Te dokumente moram pokazati Donu, je pomislil.

MEDTEM JE TUDI ANO navdajal vse bolj nenavaden občutek. Vedno se je zlahka razburila zaradi česarkoli že. Zelo hitro je govorila in je bila zelo dejavna, vihrava oseba. Svojo pozitivno energijo je znala po večini učinkovito prenesti na delo, toda včasih se ji je spremenila v stres, strah in pretiran odziv.

Po srečanju z Aviejem v kavarni sta ostala v stiku in tako je izvedela, da ga namerava Elizabeth izriniti iz upravnega odbora svojega podjetja. Ana sicer ni vedela, kaj je povzročilo ta razdor, vendar se ji je zdelo, da tak razvoj ne pomeni nič dobrega.

Tudi njen odnos z Elizabeto se je poslabšal. Elizabeth ni rada videla, če ji kdo ni izpolnil želje, in prav to je Ana storila nekajkrat, če je menila, da Elizabetine zahteve niso bile smiselne. Ani tudi ni ugajal ves cirkus v zvezi z varovanjem poslovnih skrivnosti. Kot oblikovalka v majhni firmi sicer ni bila tako pomembna kot kak konstruktor ali kemik, vendar je bilo nujno, da je ostajala seznanjena z dogajanjem pri razvoju izdelka, če je hotela dobro opravljati svoje delo. Toda Elizabeth jo je držala na razdalji in jo je seznanjala samo s stvarmi, ki naj bi jih nujno morala vedeti.

Ana je med enim od njunih jutranjih sestankov seznanila Elizabeto s tem, kar ji je Aaron Moore povedal o težavah Theranosovega postopka. Ali ne bi bilo bolje prekiniti študije v Tennesseeju, dokler ne razrešijo vseh kočljivih tehničnih problemov? Obnovili bi jo takoj, ko bo naprava brezhibno delovala, je menila Ana.

Elizabeth je v celoti zavrnila Anin predlog. Pfizer in drugi veliki farmacevtski koncerni hočejo imeti njen sistem za krvne preiskave, in Theranos se bo razvil v veličastno podjetje, ji je razložila. Če Ana s tem ni zadovoljna, naj premisli, če je Theranos pravo mesto zanjo.

»Malo premisli in mi sporoči, kaj nameravaš storiti,« ji je na koncu sestanka dejala Elizabeth.

Ana se je vrnila k svoji pisalni mizi ter nekaj ur zavzeto premišljevala. Enostavno se ni mogla otresti pomisleka, da študije v Tennesseeju ne bi smeli nadaljevati tako, kot je tekla do tedaj. Zaskrbelo jo je tudi dejstvo, da je Elizabeth zdaj nameravala iz upravnega odbora izločiti tudi Avia. Ana je zaupala Avieju, v katerem je videla prijatelja. Če sta si šla Avie in Elizabeth na živce, se je Ana v takem sporu bolj nagibala na Aviejevo stran.

Ana se je tisto popoldne odločila. Napisala je kratko odpoved in natisnila eno kopijo za Elizabeto ter eno za kadrovski oddelek. Elizabete ni bilo v njeni pisarni, zato je kuverto potisnila pod vrata. Preden je odšla, ji je še napisala kratko elektronsko sporočilo z obvestilom, kje bo našla odpoved.(36) Že čez pol ure ji je Elizabeth odgovorila z e-dopisom ter jo prosila, naj jo pokliče na mobitel.(37) Ana se ni zmenila za to. Zanjo je bila zgodba s Theranosom zaključena.

D0N LUCAS NI UPORABLJAL ELEKTRONSKE POŠTE. V svoji dolgoletni karieri je preživel preveč pravnih sporov, med drugim cel val kolektivnih tožb, ki so bile v 1990-ih naperjene proti Oraclu. V nobenem primeru ni hotel za seboj puščati elektronskih sledi, ki bi se jih nekega dne dalo proti njemu uporabiti na sodišču. Don je hotel videti, kaj je Avie odkril, zato mu je moral dokumente dostaviti osebno. Avie je v Donovem uradu zaprosil za datum sestanka.

Avie je na pogovor prinesel kopije vseh dokumentov, s katerimi je bil seznanjen kot direktor v Theranosu – nekaj sto strani. Donu je razložil, da je v dokumentih opazil celo vrsto nesmislov. Upravni odbor naj bi se nahajal pred veliko težavo. Avie je sicer menil, da bi se težave dalo rešiti, toda prav gotovo ne, če bo Elizabeth vodila podjetje, kot ga je bila vodila do tedaj. Predlagal je, naj Elizabeti dodelijo izkušeno osebo za nadzornika.

»No, da,« je odvrnil Don, »jaz pa mislim, da bi morali Vi odstopiti.« Nato je hitro dodal: »Kaj hočete doseči z vsemi temi papirji?«

Donovo mnenje in vprašanje sta ga osupnila. Ali stari gospod sploh ni hotel vedeti, kaj mu je poskušal razložiti? Zdelo se je, da je Dona zanimalo samo to, če bo Avie zadevo gnal naprej ter obvestil celoten upravni odbor. Po kratkem razmisleku se je Avie odločil odstopiti. Tudi iz Appla ni odšel brez razloga in ni si hotel nakopati dodatnih neprijetnosti.

»Okay, odstopil bom. Dokumenti naj ostanejo pri vas.«

Ko se je že namenil oditi iz pisarne, je Don dejal, da se morata pogovoriti še o eni zadevi. Roy Shaunak, prvi sodelavec in de facto soustanovitelj je nameraval zapustiti Theranos ter Elizabeti prodati večji del svojega ustanoviteljskega deleža.

Ona je hotela, da se upravni odbor odreče predkupni pravici za delnice. Avie je menil, da to ni najbolje, vendar naj odbor o tem glasuje brez njega, ker odstopa.

»Še nekaj je, Avie,« je nadaljeval Don. »Želim, da se tudi Vi odrečete predkupnim pravicam.«

Zadeva ga je polagoma začenjala jeziti. Ta zahteva je bila precej huda. Avie ni obljubil ničesar, dejal je le, naj mu Michael Esquivel, Theranosov pravni svetovalec, na vpogled pošlje osnutek potrebnih dokumentov.

Avie je skrbno prebral prejete dokumente. Ugotovil je, da če bi se podjetje odreklo predkupni pravici do Shaunakovega deleža, bodo imeli Avie in ostali lastniki deležev pravico za prevzem nekaterih Shaunakovih deležev. Opazil je tudi,(38) da si je Elizabeth izpogajala prijateljski posel: Shaunak je bil očitno pripravljen svoj delež v višini 1,13 milijona prepustiti za 565.000 dolarjev. S tem je bila cena delnice 50 centov, kar je pomenilo 82-odstotni popust na ceno delnice, ki so jo pred dobrim letom plačali Avie ter ostali investitorji v zadnjem krogu financiranja Theranosa.

Določen popust je bil sicer upravičen, ker je šlo pri Shaunaku za navadne delnice, medtem ko je imel Avie prednostne delnice. Toda o tako visokem popustu Avie še nikoli ni slišal.

Avie se je odločil, da bo uveljavil svoje pravice in je odpisal Esquivelu, da hoče pridobiti delež od paketa Shaunakovih delnic, kakršen mu pripada. To nikakor ni bilo dobro sprejeto. Moža sta si začela izmenjavati ostre elektronske dopise, kar se je vleklo tja do božiča.

Na sveti večer ob 23.17 je Esquivel z e-dopisom obdolžil Avieja, da je njegovo ravnanje »zlonamerno«.(39) Posvaril ga je, da Theranos resno razmišlja o vložitvi tožbe zoper njega zaradi kršitve lojalnosti kot člana upravnega odbora ter javnega žaljenja podjetja.

Avie je bil povsem osupel. Ne le zato, ker nič od tega ni storil, ampak tudi zato, ker v vseh letih delovanja v Silicijevi dolini niti zdaleč ni zašel v tak položaj, da bi mu grozili s tožbo na sodišču. V vsej Silicijevi dolini je bil znan kot prijazen človek.

Nežna duša. Nobenega sovražnika ni imel. Za kaj je zdaj pravzaprav šlo? Poskušal je navezati stike z drugimi člani upravnega odbora, vendar se na njegove klice nihče ni odzval.

Postajal je vse bolj negotov, zato se je odločil poklicati prijatelja odvetnika. Avijevo osebno premoženje, pridobljeno v času zaposlitve pri Applu, je bilo večje od Theranosovega, zato ga morebiten drag sodni spor niti ni posebej skrbel. Toda ko je vse dogajanje in svoj položaj opisal prijatelju, mu je ta zastavil vprašanje, ki je spremenilo Avijeve poglede: »Glede na vse, kar zdaj veš o tem podjetju, ali resnično hočeš povečati svoj lastniški delež v njem?«

Ko je Avie razmislil o tem, se je njegov odgovor glasil »Ne«. Itak se je praznovalo božič in bil je čas obdarovanj in veselega druženja. Sklenil je, da zadeve ne bo nadaljeval ter da bo Theranos zanj končana zgodba. Pred tem je Donu še napisal poslovilno elektronsko pismo, ki ga je poslal njegovemu pomočniku. Dodal je kopijo izjave o odstopu svojih pravic, k čemur ga je sililo podjetje.

Surova taktika, s kakršno so ga prisilili k odstopu njegovih pravic, je napisal Avie, je potrdila nekatere od njegovih »najhujših bojazni«, kakršne je omenil Donu v zvezi z vodenjem podjetja. Dodal je, da Esquivelu ničesar ne zameri, saj je bilo očitno, da je odvetnik zgolj ravnal v skladu z navodili od zgoraj. Na koncu je zapisal:

Upam, da boste ostale člane upravnega odbora v popolnosti seznanili z dogajanji v podjetju. Zaslužijo si izvedeti, da vsak, ki se 100-odstotno ne strinja »s programom«, tvega maščevanje podjetja/Elizabete.(40)

S prisrčnimi pozdravi

Avie Tevanian





4. poglavje





Zbogom, East Paly


Theranos je na začetku leta 2008 preselil pisarne in laboratorij v novo zgradbo v Hillview Avenue v Palu Altu. V Silicijevi dolini je to predstavljalo nekaj podobnega kot selitev iz južnega Bronxa v središče Manhattna.

Zunanji videz je v Dolini izjemno pomemben, in Theranos je tri leta deloval nekako na »napačni strani ceste«. V tem primeru je mišljena Route 101, imenovana tudi Bayshore Freeway. Ta cesta ločuje Palo Alto, eno najbogatejših ameriških mest, od revnejšega predela East Palo Alto, ki je v 1990-ih užival dvomljiv sloves mesta z največjim številom umorov v ZDA.

Stari prostori Theranosa so se nahajali ob neki mehanični delavnici ter nasproti krovca na drugi strani ceste – v takem okolju se premožni vlagatelji tveganega kapitala niso radi razkazovali. Novi sedež firme je bil blizu Stanfordovega študentskega naselja. Takoj za ovinkom je stala razkošna upravna zgradba Hewlett-Packarda. Novi Theranosovi prostori so bili zelo dragi; nakazovali bi naj, da je firma napredovala v višjo ligo.

Don Lucas se je veselil preselitve. Tonyju Nugentu je omenil svoj prezir do prejšnje lokacije. »Lepo, da je Elizabeth končno odšla iz East Palyja,« mu je dejal.

Preselitev je padla na ramena Matta Bissela, za katerega to ni bil mačji kašelj. Bissel, eden Elizabetinih najtesnejših zaupnikov, se je že leta 2005 kot sodelavec št. 17 pridružil Theranosu ter ni bil odgovoren samo za informacijsko tehnologijo, ampak tudi za varovanje podjetja. Prav on je opravil forenzične preiskave računalniških podatkov za obtožbo O‘Connella.

Večmesečne priprave na selitev so Mattu vzele večji del njegovega delovnega časa. V četrtek 31. januarja 2008 se je končno zdelo vse pripravljeno; selitveni tovornjaki naj bi zgodaj naslednje jutro začeli odvažati stvari.

Toda dan pred tem so Matta ob 16h poklicali na sestanek. Michael Esquivel in Gary Frenzel sta bila že v sejni sobi. Elizabeth se jim je pridružila v telefonski konferenci, ker je bila v Švici, kjer je predstavnikom Novartisa drugič predstavljala svoj analizni sistem – 14 mesecev po prvi neuspeli predstavitvi, ki je bila povod za odpustitev Henryja Mosleyja. Elizabeto so pravkar obvestili, da je lastnik dotedanjih prostorov od Theranosa zahteval plačilo dodatne mesečne najemnine, če se podjetje ne bo odselilo do polnoči. Tega nikakor ne bo prenašala, je sporočila trem moškim.

Mattu je naročila, naj pokliče selitveno podjetje, ki naj takoj pripelje svoje tovornjake. Matt je dejal, da to najverjetneje ne bo izvedljivo, vendar je privolil, da se bo vsaj poskušal dogovoriti. Stopil je pred vrata sejne sobe in poklical selitveni servis. Direktor podjetja se mu je dobesedno posmehoval. Ne, gospod, selitve celotne firme se ne da prestaviti tik pred zdajci, mu je povedal.

Tak odgovor ni naredil nobenega vtisa na Elizabeto. Mattu je ukazala, naj pokliče drug selitveni servis, s katerim je nekoč že delala, ter naj nanj prenese naročilo. Za razliko od prvega servisa delavci drugega niso bili sindikalno organizirani.

Elizabeth je bila zato prepričana, da bodo bolj prožni od prvega. Toda ko jih je Matt poklical ter jim razložil položaj, mu je sogovornik svetoval, naj zadevo raje takoj pozabi. V vseh sindikalno organiziranih špedicijah imajo glavno besedo bande, mu je človek pojasnil. Če bo Theranos vztrajal pri tem, bo zelo verjetno prišlo do hujših spopadov.

Tudi ko je slišala to pretresljivo pojasnilo, Elizabeth ni odnehala. Matt in Gary sta jo poskušala spametovati z navajanjem dodatnih ovir. Gary je navrgel vprašanje, kaj se bo zaradi prenagljene selitve zgodilo s shranjenimi vzorci krvi. Tudi če uspejo dobiti novo posadko za selitev, bi ljudje vso kramo na novem naslovu raztovorili lahko šele naslednji dan, ji je pojasnil. Kje in kako naj na ustrezni temperaturi do takrat shranijo vzorce krvi? Elizabeth je suho odvrnila, naj jih prenesejo v tovornjake s hladilniki, ki naj z vključenimi motorji počakajo čez noč na parkirišču.

Po nekaj urah razpravljanja je Mattu vendarle uspelo spametovati Elizabeto. Pojasnil ji je, da četudi bi se uspeli izseliti do 23.59, to še ne bi bilo vse. Stare prostore bi namreč morali pregledati s predstavniki oblasti, da so v skladu s predpisi odstranili vse nevarne snovi in materiale. Navsezadnje je bil Theranos biotehnološko podjetje. Takšne preglede je bilo treba naročiti več tednov vnaprej; dokler inšpekcije ne opravijo svojega, se novi najemnik itak ne bo mogel vseliti.

Na koncu so selitev opravili naslednji dan, tako kot je bilo prvotno načrtovano. To je bila za Matta zadnja kapljica v že prepolnem sodu. Po eni strani je Elizabeto občudoval. V njegovih očeh je bila ena od najbistrejših oseb, kar jih je kdajkoli spoznal. Znala je navdihniti in spodbujati ljudi. Po drugi strani pa je težko prenašal njeno nepredvidljivost ter nenehno zmešnjavo v podjetju.

Matt se je počutil vse bolj neprijetno tudi zaradi druge zadeve. Elizabeth je od sodelavcev zahtevala popolno zvestobo firmi, in takoj ko bi začutila, da ji nekdo ni več popolnoma predan, se je spremenila v zagrizeno nasprotnico. V dveh in pol letih pri Theranosu je bil Matt priča, kako je odpustila okoli 30 sodelavcev, pri čemer niti ni upošteval 20 ljudi, ki so izgubili službe ob odslovitvi Eda Kuja.

Kadarkoli je Elizabeth koga odpustila, jo je moral Matt podpreti. Včasih je to pomenilo več kot le deaktiviranje gesla za sodelavca/ko za dostop do spletne strani firme in spremljanje osebe iz poslopja. V nekaterih primerih ga je prosila, naj pripravi dosje dotične osebe, katerega bi Elizabeth po potrebi uporabila kot pritisk nanjo.

Matt je posebej v nekem primeru obžaloval, da ji je pri takem početju pomagal, namreč pri odpustitvi finančnega direktorja Henryja Mosleyja. Ko ga je Elizabeth odpustila, se je Matt lotil zavarovanja datotek v Mosleyjevem firminem namiznem računalniku ter shranjevanja na server. Pri tem je naletel tudi na pornografsko vsebino. Elizabeth je to z veseljem izkoristila ne le kot utemeljitev za odpoved Mosleyju, ampak mu je tudi odrekla pravico do njegovih delnic.

Matt je bil podrejen Mosleyju ter je vedno menil, da je Mosley izvrstno opravljal svoje delo – Elizabeti je pomagal pridobivati kapital za Theranos. Seveda na firminem računalniku ne bi smel shranjevati pornografskih filmov, toda Matt v tem ni videl smrtnega greha, in vsekakor ne kot nekaj, za kar bi ga smela Elizabeth izsiljevati. In tudi sicer je Matt odkril tiste datoteke šele po tem, ko je bil Mosley že odpuščen. Zato v nobenem primeru ne bi smele biti razlog za njegov odpust.

Mattu tudi ni bil pogodu postopek z Johnom Howardom. Ko je natančneje pregledal dokaze, ki so jih zbrali proti Michaelu O‘Connellu, ni našel niti enega dokaza, da je Howard storil kaj neprimernega. Res je bil Howard v stikih z O‘Connellom, vendar je zavrnil vstop v njegovo podjetje. Toda Elizabeth je ostajala pri svojem in je tako povezala določene točke, da je lahko tožila tudi Howarda – kljub temu, da je bil eden prvih, ki so ji pomagali, ko je študij na Stanfordu obesila na klin. Na razpolago ji je celo dal kletno etažo svoje hiše v Saratogi, kjer je delala prve poskuse. (Theranos je pozneje odstopil od tožb zoper tri bivše sodelavce, ko je O‘Connell izrazil pripravljenost, da svoj patent prenese na Theranos.) Matt je že dolgo načrtoval ustanovitev lastnega svetovalnega podjetja za informacijske tehnologije. Zdaj je tudi zanj napočil trenutek, da zapusti Theranos in gre končno na svoje. Ko je Elizabeti sporočil svojo odločitev, ga je gledala povsem zbegano in nejeverno. Enostavno ni razumela, da bo zapustil delo v podjetju, ki bo sprožilo revolucijo v medicinski znanosti ter spremenilo svet, ter se spustil v nekaj tako negotovega. Poskušala ga je pregovoriti s povišanjem plače in napredovanjem, vendar jo je zavrnil.

V zadnjih dveh tednih pri Theranosu je Matta doletelo natanko isto, kar so izkusili že mnogi drugi sodelavci. Elizabeth z njim ni spregovorila niti besedice in ga ni več niti pogledala. Mattovemu kolegu Edu Ruizu je ponudila izpraznjeno delovno mesto, če bi bil pripravljen prečesati Mattove datoteke in elektronsko pošto. Ed je bil Mattov prijatelj in se je obotavljal. Sicer se itak ni dalo ničesar najti, ker je bil Matt povsem »brezmadežen«. V nasprotju z Mosleyjem je Matt lahko obdržal svoje delnice. Februarja 2008 je zapustil podjetje in ustanovil lastno firmo. Ed Ruiz se mu je pridružil nekaj mesecev pozneje.

NOVI SEDEŽ THERANOSA v Palu Altu je bil sicer prijeten, vendar za start-up podjetje prevelik, sploh potem, ko so odpustili Eda Kuja z njegovim moštvom in je bilo zaposlenih le še okoli 50 ljudi. Glavno nadstropje je bil dolg pravokoten prostor.

Elizabeth je hotela imeti vse delovne niše razporejene vzdolž eno ob drugi, tako da je bila druga polovica prostora povsem prazna. Aaron Moore je enkrat ali dvakrat poskušal zapolniti to praznino z igranjem dvoranskega nogometa s sodelavci.

Po Aninem nenadnem odhodu se je Aaron zbližal z Justinom Maxwellom in Mikom Bauerlyjem. Ana ni obvestila te dvojice, da bo dala odpoved; nekega dne je preprosto odšla in se ni vrnila. To je posebej ujezilo Justina, ker ga je Ana pregovorila, da je zapustil Apple in se pridružil Theranosu. Toda v celi zadevi je poskušal videti tudi kaj pozitivnega. Če si je podjetje lahko privoščilo nove poslovne prostore v Palu Altu, je vendarle moralo delati kaj pametnega, mar ne?

Kmalu po preselitvi sta Aaron in Mike poskušala izpeljati neuraden pregled v zvezi s človeškim dejavnikom pri delu z obema prototipoma Edisona, ki sta ju skonstruirala Tony Nugent in Dave Nelson. Pojem »človeški dejavnik« spada v žargon konstruktorjev ter zajema psihične, kognitivne in socialne dejavnike, ki vplivajo na razmerje med človekom in strojem. Aaron in Mike sta konkretno hotela ugotoviti, kako bi se poskusne osebe znašle pri uporabljanju njihovih naprav. Aaron je z velikim zanimanjem opazoval, kako so se ljudje pikali v prste ter kako jim je uspevalo prenesti majhno količino krvi na nosilec vzorca. On sam se je med internim preizkušanjem tolikokrat pičil v prste, da je v konicah prstov že izgubil občutek.

S Tonyjevim dovoljenjem sta naložila oba Edisona v prtljažnik Aaronove Mazde in se odpeljala v San Francisco. Njuni prijatelji so tam imeli nekaj zagonskih podjetij; Aaron in Mike sta načrtovala poskuse z zaposlenimi v tamkajšnjih majhnih firmah. Pred tem sta se na kratko ustavila v Aaronovem stanovanju v Mission Districtu v San Franciscu. Napravi sta postavila na leseno mizo v dnevni sobi ter se prepričala, da sta imela s seboj vse potrebno: nosilce, lancete za odvzem krvi, ter majhne injekcije, imenovane »paličice za prenos«, ki so bile namenjene prenosu vzorca krvi v nosilec – cartridge.

Aaron je z digitalno kamero naredil nekaj posnetkov za dokumentiranje vsakega koraka. Ohišja, ki jih je bil oblikoval Yves Béhar, še niso bila dokončana, tako da sta bila provizorično sestavljena aparata videti precej primitivno zakovičeni aluminijasti škatli. Sprednjo ploščo se je dalo dvigniti kot loputo na mačji hiški, skoznjo se je dalo potisniti nosilec z vzorcem. Nad loputo je bil poševno nameščen enostaven izrez za softver. Robotska roka v notranjosti je oddajala precej glasne, škrtajoče zvoke. Včasih je trčila ob vstavljen nosilec, tako da so se odlomile konice pipet. Cela reč bi lahko nastala tudi pod rokami srednješolca pri tehničnem pouku.

Ko sta Aaron in Mike pri njunih znancih razpakirala napravi, so ju pozdravili s posmehom. Nihče ni hotel pokvariti dobrih namenov, zato so vsi sodelovali pri poskusu. Eden od startupov je bilo podjetje Bebo, socialno omrežje, ki ga je nekaj tednov pozneje za 850 milijonov dolarjev prevzelo podjetje AOL.

Dlje kot so eksperimentirali, bolj jasno je postajalo, da en sam pik v prst pogosto ni zadoščal. In nikakor ni bilo preprosto, prenesti drobnih kapljic krvi na nosilec. Poskusna oseba je morala konico prsta razkužiti z alkoholom, se nato pičiti z lanceto, posrkati kapljico s paličico za prenos ter majhno količino krvi s pritiskom na bat vbrizgati v nosilec. Zelo malo ljudem je to uspelo v prvem poskusu. Aaron in Mike sta poskusne osebe prosila za večkratno ponovitev poskusa. Zadeva je postajala malce kaotična, povsod je bila kri.

Ugotovljene težave so potrdile Aaronovo domnevo, da je njegovo podjetje podcenjevalo praktično uporabnost postopka. Da bi 55-letni bolnik na svojem domu v prvem poskusu uspel izvesti postopek analize, so bile zgolj pobožne želje. In če ta del postopka ni bil izpeljan pravilno, ni več bilo pomembno, kako dobro ali slabo je deloval sistem; dobljeni izvidi nikakor ne bi mogli biti zanesljivi. Po vrnitvi v podjetje je Aaron svoje izsledke sporočil Tonyju in Elizabeti. Toda kmalu je ugotovil, da onadva temu vidiku nista pripisovala velikega pomena.

Aaron je postajal vse bolj zaskrbljen in nezadovoljen. V začetku je verjel v Elizabetino vizijo, delo pri Theranosu se mu je zdelo mikavno. Po dveh letih je začutil nekakšno izgorelost. Med drugim se ni najbolje razumel s Tonyjem, ki je postal njegov šef. Rad bi se oddaljil od Tonyja, zato je zaprosil za premestitev v prodajni oddelek. Pred kratkim si je na lastne stroške kupil novo obleko v upanju, da ga bo Elizabeth vzela s seboj na pot v Švico. Tega ni storila, vendar se mu je zdelo, da je vsaj razmišljala o njegovi prošnji.

Nekaj dni po izletu v San Francisco se je Aaron doma usedel k računalniku, odprl pivo ter prenesel posnetke, ki jih je naredil med poskusom. Nenadoma ga je prešinila hudomušna ideja. Enega od posnetkov je uporabil za fotomontažo z uporabo fotošopa – oba prototipa Edison je postavil na svojo klubsko mizico ter si izmislil časopisni oglas. Nad fotografijo in pod naslovom, ki se je glasil »Theranos Edison 1.0 ‚čitalca‘ – v glavnem oba delujoča – izhodiščna cena 10.000 $«, je napisal:

Izjemna priložnost: dva enaka Theranosova »Edison« diagnostična aparata. »Edison«, ki ga že zdaj hvalijo kot »iPod zdravstva«, je polprenosna imunodiagnostična platforma. Lahko opravlja razne imunološke preiskave z vzorci človeške ali živalske krvi, za kar je potreben en sam vbod v prst…

Aparata sem kupil pred kratkim, ker sem se bal septičnega šoka. Zdaj ko sem izmeril svoj protein C, sem ugotovil, da sem varen pri 4 mikrogramih/liter, zato aparatur več ne potrebujem. Ker sicer še niso v prosti prodaji, gre tukaj za izjemno priložnost!

Začetna cena 10.000 $ za oba skupaj ali 6.000 $ posamično. Kupec prejme še set nosilcev za enkratno uporabo, kovček, adapter in različen pribor za odvzem krvi, kot so pijavke, itd.

Aaron je natisnil izmišljen oglas. Ko sta ga Justin in Mike našla na pisalni mizi, sta se zvijala od smeha. Mike je pomislil, da si oglas zasluži širše občinstvo, ter ga je nalepil na steno v moškem stranišču.

To je povzročilo pravi potres. Nekdo je oglas snel s stene in ga odnesel Elizabeti, ki glede takih stvari ni poznala šale. Sklicala je nujno sejo vodilnih menedžerjev ter pravnikov. V Elizabetinih očeh je šlo za hud primer industrijskega vohunstva, zato je z uvedbo preiskave hotela nemudoma najti krivca.

Aaronu se je zdelo, da bo bolje takoj priznati avtorstvo, preden se bo šefici povsem strgalo. V zadregi je odšel k Tonyju in mu priznal krivdo. Šlo je za nedolžno šalo, mu je pojasnil. Tony je pokazal razumevanje, vendar ga je posvaril, da je bila Elizabeth zares besna.

Malo zatem je Aarona poklicala k sebi v pisarno ter bolščala vanj, kot da bi ga najraje zabodla. Rekla je, da jo je globoko razočaral. Njegova mala »šala« se ji ni zdela prav nič smešna, in tako mislijo tudi njeni sodelavci, ki so trdo delali na razvoju tega izdelka. Prodajni oddelek? Nanj naj kar pozabi, saj takega človeka ne more spustiti k strankam. Pravkar je dokazal, da slabo zastopa firmo. Ko se je Aaron odvlekel nazaj k svoji pisalni mizi, mu je bilo povsem jasno, da je pri Elizabeti padel v nemilost.

PRESTOP V PRODAJNI oddelek bi bila verjetno napačna poteza. Aaron ni mogel slutiti, a tudi tam je vrelo, zbirali so se črni oblaki. Novi sodelavec Todd Surdey se je pridružil podjetju kot vodja oddelka za marketing in prodajo, ki ga je do takrat samostojno vodila Elizabeth.

Todd je bil prodajni menedžer od glave do peta. Preden se je pridružil Theranosu, je delal pri več uveljavljenih podjetjih, nazadnje pri SAP, velikanskem nemškem podjetju za razvoj softverov. Todd je imel lep in zdrav videz, oblačil se je elegantno, v službo se je vozil v športnem BMW-ju. V opoldanskem premoru je iz prtljažnika potegnil zložljivo kolo z okvirjem iz ogljikovih vlaken ter se z njim popeljal po okoliških gričih. Tudi Aaron se je rad vozil s kolesom ter se mu je nekajkrat pridružil – poskušal se je z njim malo spoprijateljiti –, dokler ga Elizabeth po njegovi nerazumljeni šali ni poslala na kazensko klop.

Dva od Toddu podrejenih sodelavcev sta imela sedež na vzhodni obali, kjer so imele svoje uprave vse velike farmacevtske družbe. Susan DiGiaimo, ena od dvojice zunanjih sodelavcev, je za Theranos delala že skoraj dve leti. Spremljala je Elizabeto na številnih predstavitvenih potovanjih k farmacevtskim koncernom ter je vedno z nelagodjem poslušala šefico, kako je ljudem obljubljala gradove v oblakih. Kadar so farmacevtski menedžerji spraševali, če je možno Theranosov sistem prilagoditi njihovim potrebam, je Elizabeth vedno odgovorila: »Vsekakor, brez nadaljnjega!«

Todd je kmalu začel postavljati vprašanja. Od Susane je hotel dobiti natančnejše prodajne načrte, ki jih je Elizabeth načrtovala iz dogovorov s farmacevti. Pri tem se je opirala na tabelo s podrobnimi predvidevanji prihodkov, ki so se za vsak posel vrteli okoli nekaj milijonov dolarjev. Susan je Toddu omenila, da so se ji – kolikor je lahko sama ocenila – zdele napovedi močno prenapihnjene.

Theranos ni mogel računati na znatne prihodke, dokler firma svojim partnerjem ne bi mogla dokazati dejanskega delovanja svojega postopka za krvne preiskave. Zato je vsak dogovor vključeval preizkusno obdobje, kar bi farmacevtom kadarkoli omogočalo odstop od dogovora, če z izidi ne bi bili zadovoljni. Nekatere firme kot je bila angleška proizvajalka zdravil AstraZeneca, niso bile pripravljene plačati več kot 100.000 $ za validacijo postopka.

Študija v Tennesseeju leta 2007 je pomenila preizkusni kamen za pogodbo s farmacevtskim velikanom Pfizerjem. Z njo naj bi dokazali, da Theranos svojemu partnerju Pfizerju lahko pomaga bolje ugotavljati odzivanje pacientov na določena zdravila.(41) Konkretno je šlo za meritve vsebnosti treh proteinov v krvi, ki jih telo med rastjo tumorjev ustvarja v prevelikih količinah. Če Theranosu ne bi uspelo dokazati soodvisnosti med vsebnostjo proteinov in učinkovanjem zdravil, bi Pfizer izstopil iz partnerstva. V tem primeru bi Elizabeth morala enostavno odpisati na osnovi pogodbe pričakovane prihodke.

Susan je Toddu omenila tudi, da sploh še ni dobila potrditve o učinkovitem delovanju sistema. Naprava pri predstavitvah pogosto ni delovala ali ni delovala pravilno – tako je bilo tudi nazadnje pri Novartisu. Od zadnje predstavitve leta 2006, ko je moral Tim Kemp dobiti izmišljene rezultate iz Kalifornije v Švico, je Elizabeth neumorno nagovarjala koncern, tako da ji je končno uspel dogovor za vnovičen obisk v Švici v januarju 2008.

Večer pred drugo predstavitvijo sta se Susan in Elizabeth v züriškem hotelu dve uri pikali v prste, da bi dosegli ponovljive in prepričljive rezultate testiranja, a jima ni uspelo. Ko sta se naslednje jutro pojavili v Novartisovi upravi v Baslu, je postalo še huje: vsi trije Edisonovi čitalci so javljali napako v sistemu – in to v prisotnosti najvišjega Novartisovega vodstva. Susan bi se najraje pogreznila v tla, Elizabeth pa je ostala povsem mirna ter je motnjo pripisala nepomembni tehnični napaki.(42)

Po vsem, kar je Todd izvedel od Susane in drugih sodelavcev v Palu Altu, je postajal vse bolj prepričan, da so upravni odbor Theranosa zavajali v zvezi s financami ter tehnološkim napredkom izdelka. Svoje pomisleke je omenil Michaelu Esquivelu, pravnemu svetovalcu, s katerim sta bila v resnično dobrih odnosih.

Uvidel je, da je tudi Michael postal sumničav. Nekemu kolegu je priznal, da glede partnerstev s farmacevtskimi podjetji nima dobrega občutka.

Todd in Michael sta marca 2008 navezala stik s Tomom Brodeenom, članom Theranosovega upravnega odbora. Opozorila sta ga, da so napovedi prihodkov, ki jih je Elizabeth odboru tako optimistično prikazovala, daleč od stvarnosti. Neznansko jih je znala prenapihniti, nemogoče jih je bilo uresničiti z nedokončanim izdelkom.

Brodeen je bil izkušen poslovnež sredi šestdesetih let, ki je vodil eno od velikih svetovalnih družb ter nekaj visokotehnoloških firm. V Theranosov odbor je prišel šele jeseni 2007, zato jima je svetoval, naj se o tem pogovorita neposredno s predsedujočim, Donom Lucasom.

Pred le nekaj meseci mu je Avie Tevanian zaupal podobno zaskrbljenost, zato se je Lucas zdaj zadevi bistveno skrbneje posvetil. V določenem oziru se je pravzaprav moral tako odzvati: Todd je bil zet enega od Theranosovih investitorjev, vlagateljev tveganega kapitala, B. J. Cassina, sicer dolgoletnega Lucasovega prijatelja. Oba sta na začetku 2006 investirala v Theranos v okviru B kroga financiranja.

Lucas je povabil odbor na nujno zasedanje v pisarno na Sand Hill Roadu. Elizabeth so prosili, naj počaka v sobi pred pisarno, medtem ko so se ostali direktorji posvetovali – Lucas, Brodeen, Channing Robertson in Peter Thomas (ustanovitelj podjetja za tvegana vlaganja v začetni fazi, ATA Ventures).

Po daljši razpravi so se štirje možje zedinili: Elizabeth bodo odstavili kot CEO podjetja. Izkazalo se je, da je premlada in premalo izkušena za tak položaj. Tom Brodeen naj prevzame vodenje firme v prehodnem obdobju, dokler ne najdejo primernega trajnega nadomestila. Poklicali so Elizabeto, naj vstopi, jo soočili z vsem, kar so izvedeli, ter jo seznanili s sklepom uprave.

Nato se je zgodilo nekaj skrajno nenavadnega.

V naslednjih dveh urah je Elizabeti uspelo popolnoma pregovoriti upravni odbor. Jasno ji je bilo, da je njen slog vodenja naletel na kritike, obljubila je, da se bo poboljšala. V prihodnosti bo delovala bolj odprto in razvidno. Kar je bilo, se več ne bo ponovilo, jim je zagotovila.

Brodeen itak ni bil preveč zagret, da bi prekinil svoj upokojenski status zaradi vodenja nekega startupa, povrh vsega v branži, ki je ni posebej dobro poznal. Zato je zavzel nevtralno držo ter se omejil na opazovanje Elizabete, ki je z ravno pravšnjo mešanico šarma in skrušenosti znala prepričati njegove tri kolege v odboru.

Pokazala je izjemno spretnost, si je dejal. Niti starejši in bolj izkušeni direktorji (CEO), ki so dobro poznali notranje spopade, bi v takem položaju z veliko težavo 55

dosegli preobrat, kakršen je uspel Elizabeti. To je Brodeena spomnilo na citat, ki ga je nekoč prebral: »Če hočeš zrušiti kralja, ga moraš ubiti.« Todd Surdey in Michael Esquivel sta hotela zrušiti kralja, oziroma kraljico, toda ona je preživela.

IN KRALJICA NI DOLGO OMAHOVALA, da je potolkla upornike. Odpustila je Surdeyja in nekaj tednov pozneje tudi Esquivela.

Aaron Moore, Mike Bauerly in Justin Maxwell so v njenem odzivu videli nov negativen razvoj dogajanja. Sicer niso bili povsem seznanjeni z dejanskim stanjem, toda vedeli so, da je Theranos spet izgubil dva dobra sodelavca. Todd in Michael nista bila samo prijetna mladeniča, s katerima se je dalo dobro shajati, ampak sta bila pametna kolega s svojimi načeli. Kot je rekel Mike Bauerly, sta bila narejena iz »pravega testa«.

Zaradi odpustov se je tudi Justin še bolj odtujil od Theranosa. Nikoli prej še ni doživel takega odpuščanja in novačenja delovne sile. Poleg tega ga je vse bolj motila kultura neiskrenosti v podjetju.

V tem pogledu je bil najslabši Tim Kemp. Vodja oddelka za softver je znal prikimavati Elizabeti, tako da se nista nikoli sprla. Nasprotno od Justina je na primer Elizabeti zagotavljal, da zna v programu Flash hitreje kot z Javo pisati na uporabni površini Edisonovega softvera. Justin je že naslednje jutro na Timovi mizi zagledal priročnik »Learn Flash«.

Elizabeth ni Tima nikoli okarala, tudi takrat ne, kadar so ji jasno predočili primere njegove dvoličnosti. Cenila je njegovo privrženost. Nikoli ji ni rekel ne, kar je bil zanjo dokaz njegove organizacijske sposobnosti. Potem ji ni bilo mar, če se je njegovim kolegom zdel poosebljen povprečnež ter grozljivo slab menedžer.

Justinu ni bil všeč še neki dogodek, povezan naposredno z Elizabeto. Med e-dopisovanjem nek večer jo je prosil za podatek, ki ga je potreboval za pisanje delčka softvera. Odgovorila je, da ga bo poiskala, ko pride zjutraj na delo. Sklepal je, da je že odšla domov. Toda nekaj minut pozneje je naletel nanjo v pisarni Tonyja Nugenta. Justin se je razjezil in odvihral.

Elizabeth je malo pozneje prišla v njegovo pisarno in rekla, da razume njegovo razburjenje ter ga posvarila: »Nikoli več ne odidite tako od mene!«

Justin se je vedno znova opominjal, da je Elizabeth še zelo mlada in se mora še veliko naučiti o vodenju podjetja. V enem svojih zadnjih e-dopisov ji je priporočil dva priročnika za menedžerje: The No Asshole Rule: Building a Civilized Workplace and Surviving One That Isn‘t ter Beyond Bullsh*t: Straight-Talk at Work. Dodal je povezavi na amazon.com za naročilo obeh knjig.(43) Dva dni pozneje je z e-pošto dal odpoved. Med drugim je napisal: Veliko sreče in prosim, preberite knjigi, poglejte The Office (ameriška TV komična serija, op. prev.) ter zaupajte ljudem, ki se ne strinjajo z Vami… Laganje je odvratna lastnost, in tukaj prežema razgovore, kot da je naša največja vrednota. Bolno kulturo je treba zdraviti, preden se lotiš telesnih bolezni… Ne želim Vam nič slabega, ker ste verjeli v to, kar sem tukaj delal, ter ste upali, da bo moje delo uspešno. Mislim, da sem Vam dolžan ta slab poskus poslovilnega pogovora ob moji odpovedi, saj nimamo kadrovske službe, kjer bi to lahko uradno opravil.(44)

Elizabeth ga je jezno poklicala v pisarno. Povedala mu je, da njegove kritike ne sprejema ter ga pozvala, naj da »dostojanstveno« odpoved. Justin se je strinjal, da bi prehod potekel s čim manj trenja. Sodelavcem je poslal elektronska sporočila s podatki, kje so razni projekti, na katerih je delal. Ko je že nameraval poslati sporočila, ga je premagala skušnjava ter je dodal nekaj osebnih razmišljanj o stanju teh projektov, kar mu je prineslo novo Elizabetino grajo.

Aaron Moore in Mike Bauerly sta še nekaj mesecev vztrajala pri Theranosu, vendar s srcem več nista bila pri stvari. Ena od prednosti nove pisarne je bila velika terasa nad vhodom v podjetje. Mike je tam razmestil ležalnika in visečo mrežo. Z Aaronom sta se tja umaknila na daljše premore s kavo ter se med šaljivim klepetom grela na prijetnem popoldanskem soncu.

Aaron je menil, da je treba Elizabeto odvrniti od namere, da začne prodajati nedokončan, nepopolno delujoč izdelek. Prisluhnila bi samo, če bi sporočilo prišlo od ene od treh vodilnih oseb – Tima, Garyja ali Tonyja –, toda nobeden od te trojice ji tega ni hotel pojasniti. Tonyju, na katerega je Elizabeth močno pritiskala, so Aaronove pritožbe že presedale in je zahteval, naj odide: »Poiščite si drugo firmo, kjer boste lahko velika riba v majhni mlaki.«

Aaron se je strinjal, da je prišel čas za odhod. Na njegovo presenečenje ga je Elizabeth poskušala pregovoriti, naj ostane. Očitno ga je zelo cenila, kljub njegovi neposrečeni šali z oglasom. Toda Aaron je bil trdno odločen – odpoved je dal junija 2008. Mike Bauerly mu je sledil decembra. Tako so vsi nekdanji sodelavci Appla odšli drugam. S tem se je končalo obdobje zmešnjav v Theranosu. Elizabeth je preživela nezaupnico upravnega odbora ter je znova trdno držala vajeti v svojih rokah. Ostali zaposleni so se veselili mirnejših, bolj urejenih časov, toda njihovo upanje se je prav kmalu razblinilo.





5. poglavje





Sosed iz otroštva


Medtem ko si je Elizabeta prizadevala za napredek Theranosa, se je stari družinski prijatelj po imenu Richard Fuisz vse bolj zanimal za njeno delo. Fuisz je bil zdravnik, podjetnik in izumitelj. Ne le da je razpolagal z velikim egom, ampak se je ponašal tudi z res pisano preteklostjo. Družini Holmes in Fuisz sta se poznali dve desetletji. Spoznali so se v 1980-ih, ko so bili sosedi v Foxhall Crescentu, zelenem predmestju s številnimi gosposkimi posestvi v Washingtonu, D.C. Kraj so obdajali gozdovi, ležal je ob reki Potomac.

Elizabetina mama Noel in Fuiszova soproga Lorraine sta bili tesni prijateljici.(45) Takrat sta bili obe gospodinji in sta se posvečali vzgoji njunih otrok, ki so bili približno istih let. Lorrainin sin in Elizabeth sta obiskovala šolo St. Patrick‘s Episcopal Day School, privatno osnovno šolo; bila sta v istem razredu.

Gospe sta se redno obiskovali, vrata so bila vedno odprta za obiske.(46) Obe sta bili zaljubljeni v kitajsko hrano, zato sta pogosto odhajali na kosilo v restavracijo, medtem ko so bili otroci v šoli. Elizabeto in njenega brata so vabili na rojstnodnevne zabave Fuiszovih otrok, kjer so se na vrtu njihovega posestva podili okoli bazena in v njem. Ko je nekega večera v hiši Fuiszevih zmanjkalo elektrike, Richarda pa ni bilo doma, so Lorraine in njena otroka Justin in Jessica prespali pri Holmesovih.(47)

Odnos med njunima soprogoma ni bil tako pristen. Chris Holmes je moral shajati s svojo uradniško plačo, medtem ko je bil Richard Fuisz uspešen poslovnež in tega niti ni prikrival. Fuisz je bil zdravnik in je pred nekaj leti za 50 milijonov dolarjev prodal svoje podjetje, ki je snemalo medicinske izobraževalne filme. Vozil se je v poršeju in ferrariju. Poleg tega je bil izumitelj medicinskih izdelkov, za katere je dobival spodobne licenčnine. Justin Fuisz se spominja pripombe, ki jo je med družinskim izletom v živalski vrt izrekel Elizabetin mlajši brat Christian: »Moj oči pravi, da je tvoj oči kreten.« Pozneje je Justin to pripombo omenil svoji materi, ki je rekla, da gre zgolj za zavist.

Denar je dejansko bila občutljiva tema pri Holmesovih. Chrisov ded Christian Holmes II. je s polno žlico zajemal življenje na havajskem otoku ter je skoraj v celoti zapravil Fleischmannovo premoženje.(48) Nato je Chrisov oče Christian III. z neuspešno kariero v naftnem biznisu zafrčkal ostanek družinskega premoženja.(49) Najsi je bil Chris nevoščljiv ali ne, nikakor ni škodovalo prijateljstvu med Noel Holmes in Lorraine Fuisz. Ženski sta vzdrževali redne stike(50) tudi potem, ko so se Holmesovi odselili najprej v Kalifornijo in pozneje v Teksas. Ko sta se Holmesa vmes na kratko preselila v Washington,(51) sta ju Fuisza povabila v lepo restavracijo na praznovanje Noelinega 40. rojstnega dne.

Lorraine je pozneje v Teksasu večkrat obiskala Noel,(52) ženski sta se tudi nekajkrat odpravili nakupovat in pohajkovat v New York. Enkrat sta s seboj vzeli otroke in se nastanili v hotelu Regency na Park Avenue. Na eni od fotografij je videti Elizabeto pred vhodom v hotel, kako drži mamo in Lorraine za roko. Elizabeth je oblečena v svetlo modro poletno obleko, v laseh ima roza trak. Pri poznejših srečanjih(53) sta otroke puščali doma in prenočevali v apartmaju v Trumpovi stolpnici v Central Park West; apartma je bil last Fuiszovih.

Chris Holmes je okoli 2001 zašel v poklicne težave. Pustil je službo pri Tennecu ter se zaposlil v koncernu Enron, največjem houstonskem podjetju. Ko je izbruhnila afera s ponarejenimi računovodskimi bilancami in je Enron bankrotiral, je Chris tako kot tisoči drugih ostal brez dela. Med iskanjem novih zaposlitvenih možnosti se je obrnil na Richarda Fuisza. Ta je skupaj z Joejem, svojim sinom iz prejšnjega zakona, ustanovil podjetje, ki je tržilo enega od Fuiszovih izumov: tanek trakec, ki se je raztopil v ustih, od koder je zdravilo hitreje kot iz običajnih tablet prešlo v krvni obtok. Oče in sin sta vodila podjetje iz pisarn v Great Fallsu v Virginiji.

Joe Fuisz se spominja, da je bil Chris Holmes ob obisku pri njem videti utrujen in mrk. Naglas je razmišljal, da bi se preizkusil kot svetovalec ter namignil, da bi se z ženo najraje preselila nazaj v Washington. Richard Fuisz, ki je prav tedaj kupil novo hišo,(54) mu je brez plačevanja najemnine ponudil dotedanjo hišo Fuiszovih, ki je stala nasproti nove hiše. Chris je dahnil »Hvala«, vendar ponudbe ni sprejel.

ŠTIRI LETA POZNEJE STA SE CHRIS in NOEL HOLMES preselila v Washington, potem ko je Chris našel službo pri skladu World Wildlife Fund.(55) Med iskanjem novega bivališča so stanovali pri prijateljih v Great Fallsu.(56) Noel je pogosto obiskovala Lorraine ter jo seznanjala z iskanjem novega stanovanja.

Med nekim skupnim kosilom(57) sta se ženski začeli pogovarjati tudi o Elizabeti in njenih poslovnih načrtih. Noel ji je polna ponosa pravila, da je njena hči izumila napravo za zapestje, katera lahko analizira kri osebe, ki jo nosi, ter da je ustanovila podjetje za trženje omenjene naprave. Theranos se je takrat dejansko že poslovil od Elizabetine prvotne zamisli o therapatch obližu, vendar ta podrobnost ni igrala pomembnejše vloge v nizu dogodkov, ki jih je sprožila Noelina zaupna informacija.

Po vrnitvi domov je Lorraine(58) povedala soprogu, kaj ji je zaupala Noel. Pomislila je, da bi ga zadeva morda zanimala, navsezadnje je bil tudi on izumitelj medicinskih izdelkov. Verjetno ni niti slutila, kako se bo odzval.

Richard Fuisz je bil nečimrn in ponosen človek. Vest, da je hči dolgoletnega prijatelja in nekdanjega soseda ustanovila podjetje v njemu dobro znani stroki in da ga ni prosila za podporo ali vsaj za nasvet, je občutil kot hudo žalitev. Kot se je nekaj let pozneje v elektronskem dopisu izrazil: »Dejstvo, da me Holmesovi niso vprašali za nasvet, me je zelo razžalostilo, saj so do tedaj rade volje izrabljali naše gostoljubje (apartma v New Yorku, večerje, itd.). V bistvu so mi poslali sporočilo: "Rad pijem tvoje vino, ne vprašam pa te za nasvet prav iz področja, ki je omogočilo plačilo tega vina.«(59)

FUISZ JE BIL NA SLABEM GLASU, da je takšno neupoštevanje jemal zelo osebno ter je bil tudi zelo zamerljiv. Kako daleč je bil pripravljen ukrepati proti človeku, ki naj bi ga bil ujezil, kaže dolgotrajen spor z Vernonom Loucksom, generalnim direktorjem v firmi Baxter International, multinacionalki na področjih farmacije in medicinske tehnike.

V 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je pogosto potoval na Bližnji vzhod, ki je za njegovo podjetje Medcom postal največje tržišče. Medcom je snemal izobraževalne filme za področji zdravje in medicina. Na povratku se je pogosto ustavljal v Parizu ali Londonu, kjer je prespal ter naslednji dan s Concordom odletel v ZDA. Polete sta opravljali družbi British Airways in Air France, vendar so jih ukinili po padcu enega od letal. Fuisz je med enim od teh kratkih postankov v hotelu Plaza Athénée naletel na Vernona Loucksa. Firma Baxter se je takrat zelo zanimala za poslovanje na Bližnjem vzhodu. Med večerjo je Loucks ponudil Fuiszu prevzem Medcoma za 53 milijonov dolarjev. Fuisz je ponudbo sprejel.

Prvotno naj bi Fuisz še tri leta vodil novo hčerinsko podjetje Baxterja, toda Loucks ga je odpustil kmalu po prevzemu. Fuisz je tožil firmo Baxter zaradi kršitve pogodbe.(60) Trdil je, da ga je Loucks odpustil, ker je zavrnil plačilo 2,2 milijona dolarjev podkupnine nekemu podjetju v Savdski Arabiji. Podkupnina naj bi omogočila izbris podjetja Baxter International iz črnega seznama podjetij pri Arabcih, saj je Baxter posloval z Izraelom.

Leta 1986 so sklenili poravnavo:(61) Baxter se je strinjal, da bo Fuiszu plačal 800.000 dolarjev odškodnine. A s tem se zgodba še ni končala. Ko se je Fuisz zglasil v upravni zgradbi Baxterja v Deerfieldu, Illinois, da bi podpisal pogodbo, mu Loucks ni hotel seči v roko. To je Fuisza tako ujezilo, da je znova izkopal bojno sekiro.

Arabci so Baxter s spiska bojkotiranih podjetij izbrisali šele leta 1989, s čimer je Fuisz končno dobil izhodišče za maščevanje. Takrat je živel nekakšno dvojno življenje kot podjetnik in prikrit agent CIA. Nekaj let pred tem je ponudil svoje usluge obveščevalni agenciji, ko je v časniku Washington Post prebral oglas za zaposlitev.

Med Fuiszove naloge pri CIA je spadalo tudi ustanavljanje slamnatih podjetij na Bližnjem vzhodu. V teh firmah so navidezno zaposlovali terenske agente, ki so jim tako prikrili povezavo z ameriškim veleposlaništvom v določeni državi. Agenti so se tako izognili nadzoru lokalnih obveščevalnih služb. Eno od podjetij je posredovalo sirski državni naftni družbi delavce na vrtalnih ploščadih; Fuisz je imel posebej dobre zveze v Siriji.

Fuisz je posumil, da je Baxter s šikano uspel pridobiti naklonjenost Arabcev, kar je hotel dokazati z uporabo zvez v Siriji. V pisarno Arabske lige v Damasku je vtihotapil eno od svojih agentk, ki jo je sam rekrutiral.(62) Agentki je uspelo izbrskati tamkaj arhiviran dogovor, da bo Baxter odboru za nadzor bojkotov v okviru Arabske lige omogočil vpogled v podrobno dokumentacijo o pred kratkim izpeljani prodaji izraelske tovarne, ter zagotovilo, da njegova firma več ne bo investirala v Izraelu ali mu prodajala novih tehnologij. Baxter International je s tem prekršil ameriški protibojkotni zakon iz leta 1977, ki je ameriškim podjetjem prepovedoval sodelovati pri tujih ukrepih bojkotiranja ali sodelovati z oblastmi, ki so imele tozadevne črne sezname.

Fuisz je poslal eno kopijo(63) eksplozivnega dogovora upravnemu odboru Baxter International, drugo pa časniku Wall Street Journal, ki je iz tega naredil udarno zgodbo na naslovnici. A Fuisz tudi s tem še ni bil zadovoljen. Pridobil je še pisma,(64) ki jih je Baxterjev odvetnik pošiljal nekemu generalu sirske vojske, in v katerih je bila podkrepljena vsebina dogovora. Fuisz je v javnost spravil tudi ta pisma. Zaradi omenjenih razkritij je Ministrstvo za pravosodje sprožilo preiskave.

Baxter je marca 1993 priznal kršitev omenjenega zakona proti bojkotu, in izrečena mu je bila kazen v višini 6,6 milijona dolarjev, ki je vključevala kritje sodnih stroškov.(65) Podjetje štiri mesece ni smelo sprejemati javnih naročil, dve leti pa ni smelo poslovati v Siriji in Savdski Arabiji. Zaradi okrnjenega ugleda firme mu je propadel tudi 50-milijonski posel z veliko skupino bolnišnic.(66) Večina ljudi bi zaradi doseženega občutila zadoščenje, a ne Richard Fuisz. Strašansko ga je razjedalo, da je Loucks preživel škandal ter obdržal direktorski položaj v Baxterju. Sklenil je dokončno ponižati svojega zakletega sovražnika.

Loucks je bil zvezda ugledne Univerze Yale. Bil je član univerzitetnega kuratorija ter je predsedoval kampanji za zbiranje sponzorskih sredstev. Kot kurator naj bi maja tisto leto znova sodeloval pri zaključnih slovesnostih na univerzi v mestu New Haven, Connecticut.

Fuisz se je ob pomoči sina Joeja, ki je pred letom dni končal študij na Yalu, povezal s študentom Benom Gordonom, predsednikom študentskega društva Yale Friends of Israel. Na zaključni dan so združili moči in organizirali protestno akcijo s plakati in letaki, opremljenimi z napisi »Loucks škoduje Yalu«. Za vrhunec protesta je Fuisz najel letalo, ki je krožilo nad študentskim središčem ter za seboj vleklo trak z napisom »Odstopi, Loucks!«(67)

Loucks je tri mesece pozneje odstopil kot Yalov kurator.(68) TODA BILO BI preveč enostavno primerjati Fuiszovo maščevanje Loucksu in njegovo ukrepanje v primeru Theranosa.

Kolikor koli že ga je jezila po njegovem mnenju nehvaležnost družine Holmes, pa je bil Fuisz tudi preračunljiva oseba. Veliko denarja si je ustvaril s patentiranjem iznajdb, o katerih je menil, da jih bodo nekega dne potrebovala druga podjetja.

Med njegovimi najdonosnejšimi idejami je bila preureditev naprave za izdelavo sladkorne pene v napravo za proizvodnjo zdravil v obliki lahko topnih kapsul. To zamisel je dobil na začetku 1990-ih, ko je hčerko odpeljal na izlet in ogled podeželskega sejma v Pensilvaniji. Pozneje je prodal javno podjetje za proizvodnjo takih aparatov; kanadsko farmacevtsko podjetje ga je kupilo za 154 milijonov dolarjev.(69) Od te vsote je njemu ostalo zajetnih 30 milijonov.

Ko je od Lorraine izvedel, kar ji je bila povedala Noel, se je Fuisz v svoji vili usedel k računalniku ter na Googlu vtipkal »Theranos«. Hiša je bila tako prostorna, da je veliko dnevno sobo z obokanim stropom ter velikanskim kaminom preuredil v svojo delovno sobo; njegov Jack Russel je rad poležaval pred kaminom, medtem ko je on delal.

Fuisz je takoj našel Theranosovo domačo stran. Prebral je kratek opis mikro pretokov, ki jih je bila razvila firma. V zavihku »News« je našel povezavo na intervju, ki ga je opravila Elizabeth leta 2005 za program »BioTech Nation« in ga je predvajal državni javni radio.(70) Elizabeth je podrobno opisala svoj sistem za analiziranje krvi ter povedala, kakšno korist si obeta od tega: postopek bo v lastnem domu omogočal preprosto preverjanje neželenih učinkov zdravil.

Fuisz je večkrat poslušal celoten intervju, medtem ko je sedel na vrtu in strmel v ribnik z japonskimi krapi. Ugotovil je, da ima Elizabetina zamisel določen smisel, kot zdravnik pa je zaslutil šibko točko, ki bi jo lahko koristno izrabil za svoj namen. Če bodo pacienti doma analizirali lastno kri zaradi ugotavljanja odzivov na uporabo predpisanih zdravil, bi moral biti v sistemu vgrajen mehanizem, ki bi lečeče zdravnike takoj posvaril o nenormalnih izvidih.

Videl je možnost za patentiranje manjkajočega elementa ter si je predstavljal, da mu bo to nekega dne omogočalo prihodke od Theranosa ali koga drugega. Zaradi njegovih 35-letnih izkušenj s patentiranjem na področju medicine je menil, da bi mu izključna licenca lahko prinesla do štiri milijone dolarjev.(71) Fuisz je v petek zvečer 23. septembra 2005 poslal elektronsko sporočilo svojemu dolgoletnemu patentnemu zastopniku Alanu Schiavelliju iz patentne pisarne Antonelli, Terry, Stout & Kraus. Pod zadevo je napisal »Analiza krvi – odstopanja od normale (individualizirano)«:

Al, Joe in jaz bi radi patentirali(72) naslednjo uporabo. Gre za znan postopek ugotavljanja določenih parametrov v krvi (sladkor, elektroliti, krvna telesca, vrednost hematokrita, itd.). Zaščitili bi radi izboljšanje postopka z vgradnjo spominskega čipa ali podobnega medija za shranjevanje podatkov, katerega je mogoče programirati z računalnikom ali s podobno napravo, in na katerem bodo shranjeni »normalni parametri« posameznega pacienta. Kadar bodo izvidi znatno odstopali od normiranih vrednosti, bi sistem pozval uporabnika ali medicinskega skrbnika, naj ponovi testiranje. Če se bi tudi pri ponovljeni analizi pojavilo znatno odstopanje, bi že znana obstoječa tehnologija obvestila zdravnika, kliniko, [sic] farmacevtsko podjetje ali vse omenjene.

Prosim, da me najpozneje naslednji teden obvestite, če lahko sprejmete zadevo. Hvala, Rc

Schiavelli je bil polno zaposlen z drugimi zadevami ter nekaj mesecev ni odgovoril na dopis. Fuisz ga je 11. januarja 2006 spomnil na zadevo.(73) Z e-dopisom mu je sporočil, da hoče spremeniti prvotno zamisel: Mehanizem za alarmiranje naj bo zdaj »črtna koda ali posebna radio-frekvenčna etiketa« na priloženem listu s podatki o zdravilu, ki ga uživa pacient/ka. Čip v napravi za analizo krvi bi skeniral črtno kodo ter napravo programiral tako, da bi samodejno poslala opozorilo lečečemu zdravniku, če bi izvidi pokazali neželene učinke zaradi uporabe zdravila.

V naslednjih elektronskih sporočilih sta Fuisz in Schiavelli še dopolnila zamisel.(74) 24. aprila 2006 sta podala patentno prijavo pri patentnem uradu ZDA, U.S. Patent and Trademark Office. Patentna zahteva se ni sklicevala na neko revolucionarno novo tehnologijo, ampak je razne že obstoječe postopke – brezžičen prenos podatkov, računalniške čipe in črtne kode – združila v opozorilni sistem za zdravnike, ki bi povezoval v drugih podjetjih izdelane aparate za analiziranje krvi na domu pacientov. Patentna vloga ni zamolčala, da se nanaša na izdelek določenega podjetja; Theranos je bil poimensko omenjen v 4. odstavku, navajala pa je tudi podatke iz spletne strani tega podjetja.(75)

Patentne prijave v ZDA objavijo šele 18 mesecev po njihovi vložitvi, zato ne Elizabeth ne njena starša niso vedeli, kaj je naredil Fuisz. Lorraine in Noel sta se še naprej redno sestajali. Holmesova sta kupila novo stanovanje na Wisconsin Avenue v bližini mornariškega observatorija in se vanj preselila.(76) Lorraine se je večkrat pripeljala iz McLeana na obisk k Noel, da sta skupaj tekali po bližnjih sprehajalnih poteh.(77)

Nekega dne je bila Noel povabljena na kosilo k Fuiszovim. Sedli so na veliko notranje dvorišče. Richard se je kmalu pridružil ženskama in pogovor se je kmalu začel vrteti okoli Elizabete. Pred kratkim je revija Inc. objavila njen portret(78) ter portrete drugih mladih podjetnikov, med ostalimi tudi Marka Zuckerberga iz Facebooka. Noel je bila zelo ponosna, ker se je tisk vse bolj posvečal njeni hčeri.

Med uživanjem v hrani, ki jo je Lorraine naročila v bližnji luksuzni restavraciji, je Fuisz navrgel, da bi morda lahko koristil Elizabeti. Ob takih priložnostih je vedno vključil ves svoj šarm; njegov glas je takrat zvenel posebej prijetno in melodično.

Dejal je, da se vse prelahko primeri, da večje firme izkoristijo majhna podjetja kot je Theranos.(79) Svoje patentne prijave sicer ni omenil, toda njegove pripombe so verjetno zadoščale, da so se pri Holmesih sprožile alarmne sirene. Odnosi med paroma so se takrat začeli slabšati.

V zadnjih mesecih leta 2006 sta se para še dvakrat srečala na večerji. Hrana med večerjo v japonski restavraciji Sushiko v bližini novega bivališča Holmesovih ni posebej teknila Chrisu.(80) Pred kratkim je bil na pregledih v bolnišnici Stanford. Omenil je, da je Elizabetin prijatelj Sunny Balwani poskrbel, da so ga namestili v VIP sobi, ter da je celo plačal račun.

S tem se je razgovor usmeril k Theranosu, ki je prej tistega leta zaključil drugi krog financiranja. Chris je omenil, da so se v B krogu Theranosu pridružili nekateri od največjih vlagateljev v Silicijevi dolini. To je dober znak, je menil, že zato, ker sta tudi sama z Noel vložila 30.000 dolarjev, ki sta jih sicer privarčevala za Elizabetin študij na Stanfordu.

Ozračje pri večerji se je nato zaostrilo, čeprav ni povsem jasno, zakaj.(81) Richard in Chris se nikoli nista posebej dobro razumela. Morda je Richard pripomnil nekaj, kar je ujezilo Chrisa. Chris je vsekakor omenil, da je John Fuisz, Richardov sin iz prvega zakona, zaposlen v pisarni McDermott Will & Emery, kjer je starejši partner te firme Chuck Work, najboljši Chrisov prijatelj. Po mnenju Lorraine se je to slišalo kot prikrita grožnja.

Prijateljstvo med ženskama se je začelo kmalu za tem krhati. Vedno sta bili nenavaden par, ker sta izvirali iz zelo različnih okolij. Lorraine je prihajala iz delavskega Queensa in njeno poreklo se je poznalo na grobem newyorškem naglasu.

Noel na drugi strani je bila utelešenje svetovljanske ženske iz washingtonske srenje. Del mladosti je preživela v Parizu, kjer je njen oče služboval v štabu evropskega poveljstva.

Kljub temu sta se ženski še večkrat srečali ob kavi. Chris Holmes, ki je morda domneval, da jim Richard Fuisz nekaj prikriva, je vztrajal, da se jima je vedno pridružil, zato so njuna druženja postajala čudna in nesproščena. Med srečanjem v Dean & DeLuca v Georgetownu(82) je pogovor postajal vse bolj nelagoden, ko so se pogovarjali o smrti Lorraininega brata ter o mačku, ki je ostal za njim. Lorraine je skrbelo, kaj bi z mačkom, kar je ujezilo Chrisa. Rekel je, da se ga je treba znebiti in z gesto nakazal, kako bi ga zgrabil in stlačil v vrečo. »Maček ni pomemben,« je dejal nestrpno.

Odkar so se Holmesovi vrnili v Washington, je Noel zahajala v isti frizerski salon kot Lorraine, v Tysons Corner, Virginija. Obe sta zaupali isti frizerki, Claudiji.

Ko je Claudia nekega dne strigla Lorraine,(83) jo je vprašala, če sta z Noel morda sprti. Noel je očitno nekaj omenila Claudiji. Lorraine je bila v zadregi, rekla je, da se o tem noče pogovarjati ter je spremenila temo.

Lorraine je zadnjikrat obiskala svojo prijateljico okrog božiča 2007.(84) S seboj je prinesla kolač. Elizabeth, ki je praznike preživljala pri starših, je gotovo začutila, da odnosi med družinama niso bili več tako dobri kot prej. Bolj malo je sodelovala v razgovoru in je kradoma opazovala materino prijateljico.

Patentna prijava Richarda Fuisza se je že teden dni pozneje, 3. januarja 2008, pojavila na online datoteki Patentnega urada. Theranos je to izvedel šele pet mesecev pozneje, ko je Gary Frenzel, vodja kemijskega oddelka v Theranosu, na to opozoril Elizabeto.(85) Holmesovi se takrat niso več pogovarjali s Fuiszi. Fuisz je soprogi označil svojo patentno prijavo kot »Theranos-Killer«.

CHRIS HOLMES JE POLETI 2008 obiskal starega prijatelja Chucka Worka v washingtonski pisarni McDermott Will & Emery dve ulici vzhodno od Bele hiše. Spoznala sta se leta 1971, ko je Chuck odpeljal Chrisa na srečanje vojaških rezervistov. Čeprav je bil Chuck pet let starejši, sta imela veliko skupnega: oba sta bila iz Kalifornije ter sta obiskovala isto univerzo v Kaliforniji in isti kolidž v Connecticutu.

Chuck je velikokrat priskočil na pomoč Chrisu. Po propadu Enrona mu je dal na razpolago pisarno za obiskovalce v svoji firmi, od koder je Chris iskal možnost zaposlitve. Pomagal je tudi Elizabetinemu bratu Christianu, ko se je znašel v težavah v srednji šoli. In Elizabeto je na primer povezal z enim od kolegov v svoji pisarni, ko je potrebovala podporo pri prijavi njenega prvega patenta.

In Chris se je hotel pogovarjati prav o tem. Chucku je razburjeno pripovedoval, kako je neki Richard Fuisz ukradel Elizabeti zamisel in jo patentiral. Posebej ga je opozoril, da Fuiszov sin John dela pri McDermottu. Chuck je le bežno poznal Johna; pri tem ali onem primeru je bil sodeloval z njim. Vedel je tudi, da je pisarna McDermott že nekaj let sodelovala s Theranosom, saj je prav on posredoval pri navezavi stikov. Z vsem ostalim, kar mu je povedal Chris, ni vedel, kaj bi počel. Niti ni poznal Richarda Fuisza niti ni bil seznanjen z njegovim patentom. Staremu prijatelju je vseeno hotel narediti uslugo in se je bil pripravljen pogovoriti z Elizabeto.

Obiskala ga je nekaj tednov pozneje,(86) 22. septembra 2008, in takrat spoznala odvetnika po imenu Ken Cage. Chuck si je med zadnjo selitvijo kot glavni partner v firmi izbral največjo in najbolj razkošno pisarno. Elizabeth je svojo napravo pripeljala v pisarno na vozičku za prevažanje dokumentacije ter sedla na eno od dvosedežnih zof nasproti velike zastekljene omare. Elizabeth ni nameravala prikazati delovanja naprave – velik črno-beli kvader z digitalnim zaslonom na dotik, ki je močno spominjal na iPhone –, ki je na Chucka vendarle naredila močan vtis.(84) Elizabeth ni prav nič ovinkarila.(87) Hotela je vedeti, če bi bil McDermott pripravljen zastopati Theranos v sporu z Richardom Fuiszom. Ken je odgovoril, da bo najprej preveril možnosti za ugovor patentni prijavi, če bi bil to Elizabetin namen. Patentni urad bo s tem poskušal razjasniti, kateri od prijaviteljev je dejansko prvi prijavil iznajdbo. Ken je bil strokovnjak za take spore.

Toda Chuck je omahoval. Elizabeti je pojasnil, da bi rad še razmislil in se posvetoval s kolegi. Zadeva se bo dodatno zapletla, ker je bil Fuiszov sin partner v patentni pisarni, je menil. Elizabeth je čakala prav to omembo. Vprašala je, ali je bilo možno, da si je John ogledal Theranosov zaupni material v dokumentaciji McDermotta ter z njim seznanil svojega očeta.

Chucku se je to zdelo precej za lase privlečeno. Navsezadnje bi bil to lahko razlog, da se odpusti odvetnika iz pisarne in mu celo odvzame odvetniško licenco. John je bil patentni odvetnik; ni bil del kake posebne ekipe za vlaganje patentnih zahtev, katera se je ukvarjala z razvijanjem patenta in vlogo prijave. John zato ni imel niti povoda niti utemeljitve, da bi dobil vpogled v Theranosovo dokumentacijo. In poleg tega je bil partner v firmi. Zakaj bi naredil poklicen samomor? To bi bil popoln nesmisel. In še: Theranos je dve leti prej, leta 2006, prenesel zastopanje v zvezi s svojimi patenti na odvetniško pisarno Wilson Sonsini v Silicijevi dolini.

Chuck se je celo spominjal telefonskega klica Chrisa Holmesa, ki se je bil takrat opravičil – Chris mu je povedal, da je Larry Ellison zahteval od Elizabete, naj njena firma zapusti pisarno McDermotta. Torej ni bilo ničesar več, kar bi si pri McDermottu zaposleni odvetnik lahko ogledal. Chuck se je po Elizabetinem obisku posvetoval z vodji skupin, ki so bili specializirani za vlaganje patentnih zahtevkov in reševanje sporov. Vodja skupine za primere kršitve patentov je bil šef Johna Fuisza. Chuck ga je obvestil, da bo Theranos morda vložil tožbo zoper Richarda Fuisza, ter da je John Fuisz ugleden partner pisarne. Za pisarno ne bi bilo videti lepo, če bi se spravila na očeta enega od lastnih partnerjev. Chuck se je zato odločil zavrniti Elizabetino prošnjo. Nekaj tednov pozneje ji je po telefonu sporočil svojo odločitev.(88) Chuck in McDermott nista pričakovala, da bosta še kdaj karkoli slišala o zadevi.





6. poglavje





Sunny


Chelsea Burkett se je počutila izžeto. Pozno poleti 2009 je opravila ogromno nadur v zagonskem podjetju v Palu Altu. Naložili so ji toliko dela, kot ga je v kakem boljšem podjetju opravljalo pet ljudi različnih profilov. Težkega dela se nikakor ni branila; tako kot pri večini 25-letnih Stanfordovih absolventkah/ih je bilo stremuštvo zapisano tudi v njeni DNK. Toda primanjkovalo ji je navdiha, ki ji ga tedanja zaposlitev pri firmi Doostang (internetna platforma za iskalce zaposlitev v finančnem sektorju) ni nudila.

Chelsea je bila na Stanfordu ena od Elizabetinih najboljših prijateljic. Kot brucki sta stanovali v sosednjih sobah študentskega doma Wilbur Hall, kjer sta se takoj sprijateljili. Elizabeth je ob njunem prvem srečanju nosila majico z napisom »Don‘t mess with Texas«. Chelsea se je zazdela prijazna, prisrčna in pametna punca.

Obe sta bili ekstrovertirani in družabni, obe modrooki, zabav in alkohola se nista branili. Pridružili sta se nekemu študentskemu združenju, predvsem zato, da bi prišli do boljših sob. Medtem ko je bila Chelsea normalna mlada ženska, ki je še iskala svojo pot v življenju, se je zdelo, da je Elizabeth že natanko vedela, kaj je hotela postati in kaj bo delala. Chelsea je kar vrglo, ko se je Elizabeth na začetku drugega letnika vrnila na Stanford in se je ponašala z lastnim patentom.

Vseh pet let po nenadnem odhodu Elizabete z univerze sta mladi ženski obdržali stike, tudi takrat, ko je Elizabeth že ustanovila Theranos. Nista se srečevali pogosto, občasno pa sta si pošiljali SMS sporočila. V enem od njih je Chelsea omenila svoje težave pri iskanju zaposlitve, na kar ji je Elizabeth odpisala: »Zakaj ne prideš delat k meni?«

Chelsea je obiskala Elizabeto v njeni pisarni na aveniji Hillview. Elizabeth ni potrebovala veliko časa, da jo je prepričala o perspektivi Theranosa. Z vzvišenimi besedami ji je risala prihodnost, ko bo njena tehnika pomagala ljudem reševati življenja. To je zvenelo veliko bolj zanimivo in plemenito kot pa Chelsino tedanje delo, iskanje novih služb za investicijske bankirje. In Elizabeth je znala svoje načrte zelo prepričljivo utemeljiti. Sogovornice/ke je znala gledati na prav poseben način; ljudje so ji verjeli in ji sledili.

Hitro sta se dogovorili o novi Chelsini vlogi: sodelovala naj bi v skupini za dogovore s kupci. Ta skupina je bila odgovorna za pripravo validacijskih študij, ki jih je potreboval Theranos za sklepanje pogodb s farmacevtskimi podjetji. Chelsina prva naloga bi bila priprava raziskave za Centocor, hčerinsko firmo podjetja Johnson & Johnson.

Ko je nekaj dni pozneje začela delati, je ugotovila, da Elizabeth ni zaposlila samo nje iz kroga njenega znantsva. Samo teden dni prej je mesto vodilnega menedžerja v upravnem odboru zasedel Ramesh »Sunny« Balwani. Chelsea je Sunnyja srečala samo enkrat. Vedela je, da je Elizabetin zvest prijatelj ter da skupaj živita v stanovanju v Palu Altu. Elizabeth ji niti z besedico ni omenila, da bo tudi Sunny začel delati v Theranosu. Zdaj se je Chelsea znašla pred dejstvom: sodelovati bo morala s Sunnyjem. Ali celo delati zanj? Ni ji bilo jasno, komu bo podrejena – Sunnyju ali Elizabeti? Sunnyjev službeni naziv – Executive Vice Chairman – je zvenel precej pompozno, vendar tudi nedoločno. Ne glede na njegovo funkcijo možakar ni izgubljal časa in se je začel šopiriti. Od prvega dne dalje se je vmešaval v vsa področja delovanja v podjetju, postal je vseprisoten.

Sunny je izžareval naravno moč, vendar ne pozitivno.(89) Visok je bil le okoli 1,64 m, čokate postave, nizko telesno višino pa je poskušal nadomestiti z ošabnim, izzivalnim slogom vodenja. S košatimi obrvmi, z očmi v obliki mandljev, z ves čas povešenimi kotički ustnic ter s štrlečo brado je vzbujal grozeč videz. Do sodelavcev je bil predrzen in poniževalen, ljudi je stalno nadiral z ukazi ter jih odslavljal, kot se mu je zljubilo.

Chelsea je do njega takoj začutila močan odpor, čeprav se je zaradi njenega prijateljstva z Elizabeto sprva trudil biti prijaznejši z njo. Njej nikakor ni bilo jasno, kaj je Elizabeth videla na tem moškem, ki je bil skoraj 20 let starejši od nje ter so mu manjkale celo najosnovnejše oblike sporazumevanja. Nagonsko je začutila, da bo s Sunnyjem težko shajala, Elizabeth pa mu je popolnoma zaupala.

V ELIZABETINEM ŽIVLJENJU JE SUNNY zasedel pomembno vlogo že poleti, še preden se je vpisala na kolidž. Spoznala sta se v Pekingu, kjer je obiskovala tretje leto mandarinščine na Stanfordu. Tisto poletje je imela Elizabeth težave pri navezovanju prijateljstev,(90) med njenim bivanjem na Kitajskem so jo nekateri študenti šikanirali. Sunny, ki je bil precej starejši od ostalih študentov, se je zavzel zanjo; tako je Elizabetina mama opisala Lorraini Fuisz začetek njunega znanstva.(88) Sunny se je rodil in odraščal v Pakistanu, leta 1986 pa je kot študent prvič prispel v ZDA.(91) Po študiju je deset let delal pri razvoju softvera v Lotusu in Microsoftu. Leta 1999 je presedlal k podjetju CommerceBid.com v kalifornijskem mestu Santa Clara; podjetje za razvoj softvera je ustanovil in kot startup razvil izraelski podjetnik Liron Petrushka. Petrushka je razvijal softverski program, ki bi podjetjem omogočal, da njihovi dobavitelji medsebojno cenovno tekmujejo.

Ko se je Sunny zaposlil v CommerceBid, je balon pikakom dosegel najvišjo točko. Petrushkovo podjetje je delovalo v niši, imenovani Business-to-Business-E-Commerce, posli so mu cveteli. Analitiki so ostajali brez sape, ko so napovedovali, da bo trgovanje med podjetji preko spleta kmalu doseglo 6.000 milijard dolarjev.(92)

Commerce One, vodilno podjetje v branži, je prav takrat začelo kotirati na borzi, vrednost njegove delnice se je že na prvi borzni dan potrojila. Proti koncu leta je bila delnica vredna približno 10-krat več.(93) V novembru, nekaj mesecev po Sunnyjevem imenovanju za predsednika in direktorja tehnologije v CommerceBid, je Commerce One kupil malo zagonsko podjetje za 232 milijonov dolarjev v gotovini in v delnicah.(94) To je bila osupljiva cena za firmo, ki je svoj softver preizkusila komaj pri treh strankah in skoraj ni imela lastnih prihodkov.(95) Sunny, po rangu drugi menedžer, je takrat v svoj žep pospravil več kot 40 milijonov dolarjev. Ob pravem trenutku se je znašel na pravem mestu; pet mesecev pozneje je balon pikakom počil, vrednosti delnic so strmoglavile. Commerce One je moral na koncu razglasiti stečaj.(96)

Sunny ni mislil, da je imel zgolj srečo. Predvsem je bil prepričan, da je zelo nadarjen poslovnež. Presenetljivo visok dobiček od prodaje firme CommerceBid mu je tako mnenje samo še potrdil. Ko ga je Elizabeth čez nekaj let spoznala, ni imela razloga, da bi podvomila o tem. Takrat je bila 18-letna ženska, na katero je bilo zlahka narediti vtis. V Sunnyju je videla to, kar bi sama rada postala: uspešna in bogata podjetnica. Postal je njen mentor, ki jo je poučil, kako se posluje v Silicijevi dolini.

Ni povsem jasno, kdaj sta Elizabeth in Sunny postala par. To se je verjetno zgodilo kmalu po Elizabetini prekinitvi študija na Stanfordu. Ko sta se poleti 2002 spoznala na Kitajskem, je bil Sunny poročen z japonsko umetnico Keiko Fujimoto ter je bival v San Franciscu.(97) V oktobru 2004 je v pogodbi o nakupu stanovanja na aveniji Channing v Palu Altu naveden kot samski.(98) Ostali javno dostopni viri povedo, da se je Elizabeth k njemu priselila v juliju 2005.(99) Sunny po kratki in zelo dobičkonosni zgodbi s firmo CommerceBid naslednjih deset let ni storil nič posebnega. Užival je v pridobljenem bogastvu ter v ozadju deloval kot Elizabetin svetovalec. Do januarja 2001 je ostal podpredsednik Commerce One, nato pa se je vpisal v poslovno šolo v Berkeleyju.(100) Pozneje se je na Stanfordu vpisal na nekaj tečajev računalništva.

Ko se je v septembru 2009 pridružil Theranosu, se je na njegovi življenjski poti v jurističnem pogledu zasvetila najmanj ena rdeča lučka. Da bi se izognil plačilu davka od prihodka, ustvarjenega s prodajo CommerceBid, je najel odvetniško pisarno BDO Seidman, ki je zanj pripravila investicijo v eni od davčnih oaz. S prirejanji so prikazali izmišljeno izgubo v višini 41 milijonov dolarjev, s čimer so praktično izničili ustvarjeni prihodek od prodaje CommerceBida, tako da je njegova davčna obremenitev skoraj izginila.(101) Ko je ameriška davčna uprava leta 2004 ostro nastopila proti tovrstnemu izmikanju, je moral Sunny za nazaj plačati več milijonov dolarjev davka. Sunny je poskrbel za preobrat, ko je nato tožil svetovalno podjetje BDO z utemeljitvijo, da se on sam ni spoznal na davčna vprašanja ter da ga je firma namerno zavedla.(102) Spor se je zaključil leta 2008; podrobnosti poravnave niso objavili.

Ne glede na težave z davčno upravo je bil Sunny zelo ponosen na svoje bogastvo, kar je vsemu svetu kazal s kupljenima avtomobiloma: črn Lamborghini Gallardo in črn Porsche 911. Obe vozili sta imeli izbrani registrski oznaki: Porsche je nosil tablico DAZKPTL, ironično izpeljanko iz naslova znane knjige Karla Marxa o kapitalizmu, Lamborghini pa VDIVICI – po Cezarjevem znanem reku »Veni, vidi, vici«.

Njegov slog oblačenja naj bi prav tako pričal o pridobljenem bogastvu, ne pa nujno tudi o okusu. Rad je nosil dizajnerske bele srajce z zelo širokimi rokavi, kislinsko pobeljene kavbojke, modre Guccijeve mokasinke. Vedno je imel odpete zgornje tri srajčne gumbe, da se je videlo njegovo gosto poraščeno oprsje ter tenka zlata verižica. Okoli njega se je širil predirljiv vonj kolonjske vode. Skupaj z bleščečima avtoma je vedno dajal vtis človeka, ki je namenjen v nočni klub, ne na delo.

Sunny se je spoznal na softver in to naj bi bil njegov prispevek v Theranosu. Med enim od prvih razgovorov v podjetju se je hvalisal, da je napisal že milijon ukaznih vrstic. Nekateri sodelavci so menili, da je to povsem nemogoče. Sunny je delal pri Microsoftu, kjer so ekipe, ki so pisale operacijski sistem za windowse, dosegale do približno tisoč ukaznih vrstic na razvojno leto. Tudi če bi domnevali, da je Sunny pisal 20-krat hitreje od skupin razvojnikov za windowse, bi za milijon vrstic potreboval 50 let dela.

Rad se je postavljal pred podrejenimi, bil je samovšečen in vzvišen, vendar se je včasih povsem zaprl vase. Kadar je Don Lucas enkrat ali dvakrat mesečno v firmi obiskal Elizabeto, je Sunny nenadoma izginil. Neki sodelavec je v tiskalniku našel sporočilo, ki ga je Elizabeth po faksu poslala Lucasu. Poudarjala je Sunnyjevo domiselnost in spretnost ter se pozitivno izražala o njegovi poklicni poti. To je kazalo, da ni prikrivala, da je bila zaposlila Sunnyja. Toda sodelavci kot je bil konstruktor Dave Nelson, ki je sodeloval s Tonyjem Nugentom pri načrtovanju prvega prototipa Edisona in je zdaj sedel nasproti Chelsine male pisarne, so sčasoma začeli domnevati, da je Elizabeth v zvezi s Sunnyjevo dejansko vlogo v firmi nekaj prikrivala upravnemu odboru.

Sicer so imeli tudi pomisleke glede njenega pripovedovanja o osebnih odnosih s Sunnyjem. Ko je Elizabeth povedala Tonyju, da se bo Sunny pridružil firmi, jo je Tony odkrito vprašal, če sta s Sunnyjem še vedno par. Odgovorila mu je, da se je to razmerje končalo. Od takrat dalje naj bi šlo za čisto poslovne interese. Pozneje se bo pokazalo, da to ni bilo res.

PROJEKT CENTOCOR JE CELSEO na jesen 2009 popeljal v Antwerpen v Belgiji. Spremljal jo je Daniel Young, izjemno bister inženir biologije. Daniel se je zaposlil šele pred pol leta in naj bi Theranosov sistem krvnih analiz obogatil z novo dimenzijo, s tako imenovanim predvidljivim modeliranjem. Šlo je za nekak postopek napovedovanja. Ko je Elizabeth farmacevtskim koncernom predstavljala svoj sistem, jim je povedala, da Theranos lahko predvideva tudi odzivanje pacientov na določena zdravila. Rezultati preiskav se bodo zbirali v posebnem računalniškem programu, ki ga je razvil Theranos. Več kot bo zbranih rezultatov v programu, tem bolj natančno naj bi tekom zdravljenja lahko napovedovali spreminjanje markerjev v krvi.

To je bilo slišati kot izjemen nov razvojni dosežek, toda stvar je imela tudi zanko: Napovedi programa bi bile smiselne samo v primeru, če se bo napajal s pravilnimi in zanesljivimi izvidi iz analiziranja krvi. Chelsea je po prihodu v Belgijo postopoma začenjala dvomiti prav o tem. Centocor je ob pomoči Theranosa hotel ugotoviti odzivanje bolnikov na določeno zdravilo proti astmi. V njihovi krvi bi morali meriti vsebnost biomarkerja IgE (imunoglobulin E), toda Chelsea je ugotovila, da so bile Theranosove naprave precej dovzetne za napake. Pogosto so se pojavljale mehanske napake. Nosilca se ni dalo pravilno vstaviti ali pa so odpovedale določene funkcije znotraj čitalca. Tudi kadar ni prišlo do sistemskih težav, je bilo iz naprav težko izvabiti kakršne koli rezultate.

Sunny je za to vedno krivil brezžične povezave in včasih je imel celo prav. Za izdelavo rezultatov je bilo treba čez Atlantik pošiljati velikanske količine znakov 1 in 0. Po končani krvni preiskavi je radijska antena na čitalniku pošiljala iz svetlobnega signala zbrane podatke v server v Palu Altu. Server je analiziral podatke ter jih poslal na mobilni telefon v Belgiji. Če je bilo mobilno omrežje slabotno, je lahko prihajalo do napak pri prenosu podatkov.

Poleg težav pri prenašanju podatkov so se pojavljale tudi druge ovire za dobivanje zanesljivih podatkov. Pri skoraj vseh krvnih preiskavah je potrebno določeno razredčevanje vzorca, da se zmanjša koncentracija snovi v krvi, katere bi lahko izkrivljale rezultate. V primeru imunoloških preiskav z uporabo kemiluminiscence – ta način je uporabljal aparat Edison – je bilo treba razredčiti vzorec krvi zaradi izključevanja pigmentov in drugih snovi, ki motijo svetlobni signal. Zahtevana stopnja razredčenja v Theranosovem sistemu je bila večja od običajne, ker so morali biti vzorci krvi zelo majhni – Elizabeth je vedno vztrajala pri tem. Da je čitalnik sploh imel dovolj tekočine za delovanje, je bilo treba volumen vzorcev bistveno povečati – in to je bilo možno edino z razredčenjem vzorca. Posledično se je zmanjšala jakost svetlobnega signala, ki se ge je težje natančno izmerilo. Skratka: določena stopnja razredčitve je bila koristna, preveliko razredčenje pa je škodilo.

Dodatna težava je bila, da so bili Edisoni zelo občutljivi na temperaturo okolice. Pravilno delovanje naprave je bilo možno pri natanko 34 stopinjah Celzija. Za doseganje te temperature so v čitalec vgradili dve 11-voltni grelni telesi. Toda v hladnejših okoljih, na primer v nekaterih evropskih bolnišnicah, je Dave Nelson opazil, da to ni zadoščalo za vzdrževanje potrebne temperature v napravi.

Sunny vsega tega ni vedel ali razumel, ker ni imel medicinske izobrazbe, še manj pa se je spoznal na laboratorijsko delo. Tudi sicer mu je primanjkovalo potrpežljivosti, da bi prisluhnil zapletenim razlagam znanstvenikov. Veliko enostavneje je bilo prevaliti krivdo na slabe telefonske zveze. Tudi Chelsea ni bila bistveno bolj kot Sunny seznanjena z znanostjo, vendar je imela prijatelja Garyja Frenzla, vodjo skupine Theranosovih kemikov; v pogovorih z njim je izvedela dovolj, da je doumela, da so bile težave veliko prej nekje drugje kot v mobilni telefoniji.

Toda Chelsea ni vedela, da je eno od farmacevtskih podjetij že prekinilo sodelovanje s Theranosom. Pfizer je pred nekaj meseci obvestil Elizabetino podjetje, da hoče prekiniti sodelovanje; rezultati validacijske študije v Tennesseeju niso izpolnili pričakovanj. V 26 strani dolgem poročilu o 15 mesecev trajajoči študiji je Elizabeth kolikor se je le dalo poskušala preusmeriti pozornost, vendar je bilo v njem vse preveč protirečij.(103) Študija ni pokazala jasne povezave med zniževanjem koncentracije beljakovin v krvi bolnikov in uporabljenimi zdravili proti tumorjem.

Poleg tega je bilo treba v poročilu priznati nekatere napake, ki jih je Chelsea zdaj opazila tudi v Belgiji, med drugim mehanske motnje in napake pri telefonskem prenosu podatkov. Za napake pri prenosu so okrivili »gosto poraščenost z listnatim drevjem, kovinske strehe ter slaboten signal zaradi odmaknjene lege«.

Dva bolnika iz raziskave v Tennesseeju sta poklicala v Theranos ter se pritožila, da se čitalnikov ni dalo vklopiti zaradi težav s temperaturo. »Kot rešitev«, je pisalo v poročilu, so bolnikoma priporočali, naj čitalnikov »ne puščata v bližini električnih naprav ter ju zaščitita pred možnimi strujanji zraka«. Eden od bolnikov je čitalnik postavil v avtodom, drugi pa v »zelo vroč prostor«. Izjemne temperature so zato »vplivale na sposobnost čitalnikov, da se v njih vzdržuje za delovanje potrebno temperaturo«, je pisalo v poročilu.

Chelsea tega poročila nikoli ni dobila na vpogled. Prav tako ji niso povedali o sodelovanju Pfizerja v raziskavi.

CHELSEA JE PO VRNITVI v Palo Alto izvedela, da sta se Elizabeth in Sunny obrnila proč od Evrope ter se posvetila novemu okolju, Mehiki. Tam je od pomladi razsajala epidemija svinjske gripe, in Elizabeth je pomislila, da je to idealna priložnost za predstavitev Edisona.

Seme za to zamisel je zasejal Seth Michelson, vodja znanstvenega oddelka. Seth je bil matematični genij in je prej delal v laboratoriju za letalske simulatorje agencije NASA. Bil je specialist za biomatematiko, ki služi za boljše razumevanje bioloških pojavov z uporabo matematičnih modelov. Seth je bil pri Theranosu odgovoren za razvoj modelov za predvidevanje; bil je šef Daniela Younga. Seth je malo spominjal na Doca Browna v filmu Nazaj v prihodnost (posnet 1985), sicer sam brez skuštranih belih las, a s košato sivo brado, ki mu je dajala videz malce premaknjenega znanstvenika. Čeprav je bil že v poznih petdesetih, je velikokrat pozdravljal s »stari, koko si kej?« ter se je zelo razgrel med razlaganjem znanstvenih zasnov.

Seth je Elizabeti omenil matematični model imenovan SEIR (Susceptible, Exposed, Infected, Resolved). Verjel je, da ga je možno prilagoditi tako, da bi se dalo napovedati, kam se bo širila svinjska gripa. Za ta namen bi moral Theranos testirati na novo okužene paciente ter njihove krvne izvide vnesti v model. Čitalnike in nosilce bi morali torej prepeljati v Mehiko. Elizabeth si je to predstavljala tako, da aparate preprosto naložijo v dostavne avtomobile in jih odpeljejo v mehiške vasi, ki so se nahajale na frontni črti epidemije.

Chelsea je tekoče govorila špansko, zato so se odločili, da bo s Sunnyjem odpotovala v Mehiko. Običajno je zelo težko dobiti dovoljenje za uporabo poskusnih medicinskih naprav v tuji državi, vendar je Elizabeth za ta namen izkoristila družinske zveze nekega bogatega mehiškega študenta na Stanfordu. Sunnyju in Chelsi je omogočil »avdienco« pri visokem uradniku v organizaciji IMSS, Mehiškem inštitutu za socialno varnost, odgovornem za javno zdravstvo v Mehiki. IMSS je dovolil vnos dveh ducatov čitalnikov Edison v eno od bolnišnic v mehiški prestolnici. Bolnišnica je bila velika ustanova po imenu Hospital General de México (splošna bolnišnica) in se je nahajala v Colonia Doctores, mestnem okrožju z velikim številom kriminalnih dejanj. Chelsi in Sunnyja so posvarili, naj ne hodita sama v bolnišnico.

Na razpolago so jima dali voznika, ki ju je vsako jutro odpeljal v bolnišnico, zvečer pa nazaj v hotel. Chelsea je več tednov prebila v tesnem prostoru v bolnišnici. Čitalnike Edison so razporedili na police ob steni, ob nasprotni steni pa sta stala hladilnika z vzorci krvi bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnici. Chelsea je imela nalogo segreti vzorce, jih prenesti v nosilce, le-te vstaviti v čitalnike ter preverjati, če so naprave prepoznale virus.

Znova ni vse potekalo gladko. Čitalniki so pogosto javljali napake ali pa so bili iz Palo Alta vrnjeni rezultati negativni na virus, čeprav bi nedvomno morali biti pozitivni. Sunny je vztrajal, da so krive slabe telefonske zveze.

Chelsea je postajala vse bolj potrta ter se je začenjala spraševati, kaj sploh poč>neta v Mehiki. Gary Frenzel in nekaj drugih znanstvenikov so ji povedali, da je možno H1N1, kot so označevali povzročitelja svinjske gripe, najbolje dokazovati v brisu iz nosne sluznice, ter da je krvna preiskava vprašljiva. To ji je še pred odhodom povedala tudi Elizabeth, ki pa je pomisleke preprosto odrinila na stran: »Nikar jih ne poslušaj! Oni itak samo tarnajo.«

Chelsea in Sunny sta imela s predstavniki IMSS več pogovorov v Ministrstvu za zdravje, kjer sta Mehičane seznanjala z njunim delom. Sunny ni znal niti besede španščine, zato je govorila samo Chelsea. Dlje kot so se vlekli razgovori, razločneje so se na Sunnyjevem obrazu kazali znaki jeze in zaskrbljenosti. Chelsea je domnevala, da ga skrbi, če bi ona Mehičanom povedala o nezanesljivem delovanju Theranosovega postopka. Uživala je v njegovi negotovosti.

Po vrnitvi v Palo Alto so Chelsi na uho prišle govorice, da se Elizabeth z Mehičani dogovarja o prodaji 400 Edisonov. Zagonsko podjetje bi s tem pridobilo nujno potrebne prihodke. Petnajst milijonov dolarjev iz prvih dveh krogov financiranja je bilo že zdavnaj porabljenih, poleg tega pa je firma porabila tudi že večji del od 32 milijonov iz kroga C, v katerem je bilo odločilno sodelovanje Henryja Mosleyja. Podjetje je nad vodo držalo posojilo, za katero je jamčil Sunny osebno.

Medtem je Sunny odpotoval tudi na Tajsko zaradi postavitve nove zunanje točke za testiranje postopka pri svinjski gripi. Epidemija se je razširila v Azijo; Tajska je z več tisoč obolelimi in več kot 200 mrtvimi spadala med najhuje prizadete države jugovzhodne Azije. V nasprotju z Mehiko pa tamkaj ni bilo jasno, če so pristojne oblasti sploh dovolile uporabo Theranosovih naprav. V firmi se je šušljalo, da so tamkajšnje Sunnyjeve zveze precej dvomljive; do krvi okuženih bolnikov naj bi prihajal s podkupovanjem. Ko je Stefan Hristu, eden od Chelsinih sodelavcev, takoj po vrnitvi iz Tajske januarja 2010 odpovedal službo, so v tem mnogi videli dokaz za pravilnost take domneve.

Trač o dogajanju na Tajskem je še bolj vznemiril Chelsea. Vedela je, da je bilo podkupovanje tujih uradnih oseb najstrožje prepovedano z določbami v pravilniku Foreign Corrupt Practices Act. Za taka dejanja je bila zagrožena zaporna kazen.

KADARKOLI SI JE CHELSEA VZELA ČAS za globlji razmislek o Theranosu, je ugotovila, da je bilo veliko stvari, ki so ji povzročale skrbi. Najtežje je bilo sodelovati s Sunnyjem. V podjetju je z ustrahovanji razširjal kulturo strahu. Že skoraj od vsega začetka je prihajalo do pogostega odpuščanja zaposlenih, toda na prehodu iz 2009 v 2010 je Sunny postal v nekem smislu »plačani morilec«. Chelsea se je celo naučila nov izraz »izpeljati izginotje«. Sodelavci so ga uporabljali za postopek odpuščanja ljudi iz podjetja. Izraz je spominjal na mafijske metode v Brooklynu v 1970-ih.

Sunnyja so se bali predvsem znanstveniki. Med redkimi, ki si mu je drznil ugovarjati, je bil Seth Michelson. Seth je nekaj dni pred božičem vsem v njegovi skupini kupil polo majice v zeleni barvi Theranosovega logotipa z napisom »Theranos Biomath«. Seth je iz lastnega žepa plačal majice in je v tem videl prijazno gesto do skupine.

Ko je Sunny zagledal majice, se je razbesnel. Ni mu bilo všeč, da ga Seth ni vprašal za dovoljenje, in poleg tega je domneval, da Sethovo darilo drugim menedžerjem ne bo všeč. Seth je prej delal v velikem švicarskem farmacevtskem koncernu Roche, kjer je bil odgovoren za delo 70 sodelavcev ter imel letni proračun 25 milijonov dolarjev. Sunny ga zagotovo ni mogel učiti menedžmenta. Moška sta se glasno sprla.

Sunny je imel Setha vrh glave. Pogosto ga je šikaniral, kar je na koncu prignalo Setha, da je začel iskati drugo službo. Čez nekaj mesecev je našel novo zaposlitev pri podjetju Genomic Health v mestu Redwood City, ter je s pisno odpovedjo odko-rakal v Elizabetino pisarno. Sunny, ki je bil takrat ravno pri njej, je odprl pismo, ga prebral ter ga vrgel Sethu v obraz.

»Zavrnjeno!« se je zadrl.

Seth mu je odrezavo zabrusil: »Imam novico za Vas, gospod: Predsednik Lincoln je leta 1863 odpravil suženjstvo!«

Sunny se je odzval tako, da je Setha ukazal pri priči vreči iz zgradbe. Trajalo je več mesecev, preden je Seth iz pisarne lahko vzel svoje matematične knjige, znanstvene časopise in osebne stvari. Moral je celo prositi novega Theranosovega odvetnika po imenu Jodi Sutton ter varnostnika za spremstvo, da je pozno zvečer, ko Sunnyja več ni bilo v zgradbi, pospravil svoje stvari.

Neki petek zvečer se je Sunny sporekel tudi s Tonyjem Nugentom. Sunny je nekemu mlademu konstruktorju v Tonyjevi skupini neprestano ukazoval ter ga tako nadlegoval, da se je mladi mož skoraj zlomil pod pritiskom. Tony je od Sunnyja zahteval pojasnila in takoj se je razvnel prepir. Sunny se je vse bolj razburjal ter je začel vpiti, da vsem dela uslugo, saj da navsezadnje za podjetje in zaposlene prostovoljno žrtvuje svoj čas, za kar bi mu ljudje morali biti vsaj malo hvaležni.

»Zaslužil sem toliko denarja, da lahko naslednjih sedem rodov skrbim za svojo družino, ni mi sploh treba biti tukaj!« se je drl Tonyju v obraz.

Tony se je s svojim irskim naglasom jezno zadrl: »Nimam niti centa in tudi jaz ne potrebujem tega tukaj!«

Elizabeth je morala umiriti položaj. Dave Nelson je bil prepričan, da bo Tony odpuščen ter da bo v ponedeljek zjutraj imel novega šefa. Toda Tony je le nekako preživel besedni spopad.

Chelsea se je pri Elizabeti poskušala pritožiti zaradi Sunnyjevega ravnanja, a ji ni uspelo. Zdelo se je, da sta premočno povezana, da bi take stvari mogle omajati njuno razmerje. Kadarkoli je Elizabeth prišla iz svoje pisarne, ki je bila od Sunnyjeve ločena z zastekljeno sobo za sestanke, je takoj prišel ven ter jo pospremil – včasih kar do ženskih toaletnih prostorov v ozadju nadstropja s pisarnami. Nekateri sodelavci so se napol v šali spraševali, če sta tam morda potegnila vsak svojo črtico kokaina.

Chelsea je do februarja 2010 izgubila zadnje ostanke navdušenja nad delom v Theranosu. Po komaj šestih mesecih je pomislila na odpoved. Sovražila je Sunnyja.

Projektoma v Mehiki in na Tajskem je polagoma začelo zmanjkovati sape, ko se je začenjala svinjska gripa umirjati. Podjetje je skakalo od ene do druge slabo načrtovane pobude, podobno otroku, ki mu primanjkuje pozornosti. Vrh tega je Chelsin prijatelj delal v Los Angelesu, tako da je vsak konec tedna letela tja in nazaj na druženje z njim. To prevažanje jo je izčrpavalo.

Medtem ko se je v svoji notranjosti bojevala, naj ostane ali odide, je njeno odločitev pospešil povsem drugačen dogodek. Nekega dne je Theranos obiskal študent, ki je Elizabeti potom družinskih zvez pomagal pri mehiškem projektu. Prišel je v spremstvu očeta, ki je pred kratkim izvedel, da ima verjetno raka. Chelsea se ni udeležila srečanja, a iz govoric je kmalu izvedela za obisk. Ko je Elizabeth izvedela za gospodovo zaskrbljenost, sta ga s Sunnyjem pregovorila, da jima dovoli preiskati kri na prisotnost biomarkerjev za rakasto obolenje. Tonyju Nugentu, ki prav tako ni bil na srečanju z Mehičanoma, je to še isti dan povedal Gary Frenzel.

»No, to je bilo resnično zanimivo,« je Gary precej začudeno dejal Tonyju.

»Danes smo se igrali zdravnike.«

Chelsea je bila zgrožena. Validacijske študije v Belgiji ter poskusi v Mehiki in na Tajskem so služili izključno raziskovanju ter niso prav nič vplivali na zdravljenje bolnikov. Toda da prepričaš nekoga, da se bo zanašal na Theranosovo preiskavo krvi in se morda na osnovi tega odločil za življenjsko pomembno terapijo, to je bilo nekaj čisto drugega. Chelsea se je zdelo ne zgolj nemoralno, ampak tudi lahkomiselno in neodgovorno.

Kmalu jo je še ena stvar skrajno vznemirila. Sunny in Elizabeth sta po firmi delila kopije laboratorijskih izvidov, s katerimi so zdravniki zahtevali preiskave krvi v laboratorijih, ter sta vzhičeno opisovala, kakšne sijajne nove poslovne možnosti se odpirajo z neposrednimi testiranji uporabnikov.

Dosti mi je vsega, si je rekla Chelsea. Mera je polna, prestopili so rdečo črto.

Elizabeti je povedala, da bo dala odpoved, vendar ji je zamolčala svoje pomisleke. Kot razlog je navedla svoja potovanja ob vikendih k prijatelju, kar se ji je zdelo na daljši rok prenaporno. Zato naj bi se preselila v Los Angeles, kar je bil njen dejanski namen. Elizabeti je ponudila, da bi v prehodnem obdobju nadaljevala z delom v Theranosu, toda Elizabeth in Sunny sta jo zavrnila. Če res namerava oditi, naj gre takoj, sta menila oba. Prosila sta jo, naj se o tem ne pogovarja s svojimi tremi sodelavci, ko bo odšla iz hiše. Chelsea je ugovarjala. Ni se ji zdelo prav, da bi se kot tatica splazila iz hiše. Toda Sunny in Elizabeth nista popustila: z nikomer se ne sme pogovarjati o tem.

Chelsea je z mešanimi občutki zapustila poslopje. Ko je stopila na sonce, je predvsem občutila olajšanje. Obenem je imela slab občutek, ker se ni smela posloviti od najožjih sodelavcev. Želela jim je pojasniti, zakaj je dala odpoved. Seveda bi jim navedla samo uraden razlog – selitev v L.A. –, ampak Sunny in Elizabeth ji očitno nista dovolj zaupala. Sama sta hotela odločati, kaj bodo sodelavci smeli izvedeti o Chelsinem nenadnem odhodu iz firme.

Chelsea je bila zaskrbljena tudi zaradi Elizabeth. V njeni neizprosni bitki, da bi postala uspešna ustanoviteljica zagonskega podjetja, je okoli sebe ustvarila nekakšen balon, ki jo je vse bolj oddaljeval od resničnosti. In edina oseba, ki je imela vstop v ta balon – Sunny – je imel nanjo strahovito močan vpliv. Kako, da njena prijateljica tega ni sama dojela?





7. poglavje





Dr. J


Na prehodu iz 2009 v 2010 so bile ZDA še vedno v hudih gospodarskih težavah. Tekom zadnjih dveh let je službe izgubilo skoraj devet milijonov ljudi; šlo je za najhujšo krizo po veliki svetovni depresiji. Več milijonov ljudi so prizadele izvršbe na nepremičnine pod hipoteko. Toda znotraj skoraj 4.000 kvadratnih kilometrov velikega območja na jugu San Francisca, kjer leži Silicijeva dolina, so se znova prebujali prastari živalski nagoni.

Nov razkošen hotel na Sand Hill Roadu (pravili so mu Rosewood), je bil nenehno zaseden, čeprav so cene za prenočevanje dosegle že 1.000 dolarjev. Investitorji v startupe, ustanovitelji zagonskih podjetij ter zunanji vlagatelji so radi prenočevali v njem. Parkirišča so bila polna njihovih Bentleyjev, Maseratijev in Mclarnov.

Medtem ko si je ostanek države še lizal nezaceljene rane zaradi katastrofalne finančne krize, se je začenjal nov tehnološki razcvet, ki se je napajal z več dejavniki. Eden od njih je bil neznanski uspeh Facebooka. Junija 2010 se je njegova vrednost povečala na 23 milijard dolarjev.(104) Samo šest mesecev pozneje je zrastla na 50 milijard.(105) Vsak ustanovitelj startupa v Slicijevi dolini je hotel postati novi Mark Zuckerberg, vsak vlagatelj tveganega kapitala v zagonska podjetja pa si je hotel zagotoviti sedež v eni od raket, ki so obetale polet k neskončnemu bogastvu.

Uspeh twitterja, ki je bil konec 2009 ocenjen na več kot eno milijardo dolarjev, je še dodatno pregreval ozračje.(106) iPhone ter njemu konkurenčni smartphoni, ki so uporabljali Googlov sistem android, so povzročili prehod na mobilna računalniška omrežja, ko so povezave postale hitrejše in zmogljivejše. Uspeh velikega števila aplikacij za igre je ljudem obetal izgradnjo uspešnega poslovnega modela že z eno samo aplikacijo za pametni telefon. In spomladi 2010 je nenavadno zagonsko podjetje po imenu UberCab s posredovanjem osebnih prevozov začenjalo vlivati strah taksistom v San Franciscu.(107)

Vse to morda niti ne bi zadoščalo za vnovičen razcvet gospodarstva, če se ne bi pojavil dodaten pojav – obresti so padle na rekordno nizko raven. Ameriška centralna banka je za reševanje gospodarstva znižala obresti skoraj na ničlo, zaradi česar so tradicionalne investicije kot so obveznice, postale nezanimive. Investitorji so se bili prisiljeni ozreti za drugimi naložbenimi možnostmi, ki bi obetale višje donose. Eno od območij, kamor so se obrnili, je bila Silicijeva dolina.

Tam so se nenadoma pojavili menedžerji hedge skladov z vzhodne obale, kateri so se običajno ukvarjali z borznimi transakcijami, ter iskali obetavne priložnosti v svetu zasebnih zagonskih podjetij. Tudi menedžerji starih, uveljavljenih podjetij, so poskušali ob pomoči ustvarjalnih sil Silicijeve doline oživiti svoje poslovne modele, ki jih je bila močno prizadela recesija. V zadnjo omenjeno skupino je sodil tudi 65-letni mož iz Filadelfije, ki je ljudi pozdravljal s »petko« namesto s stiskom roke. Večinoma so mu pravili »Dr. J«.

Njegovo pravo ime je bilo Jay Rosan. Bil je zdravnik, vendar je večji del poklicne poti delal v velikih podjetjih. Dr. J je bil del skupine za novosti v podjetju Walgreens. Naloga skupine je bilo prepoznavanje novih idej in tehnik, ki bi lahko oživile upočasnjeno rast 109 let starega koncerna. Dr. J je deloval iz pisarne v mestnem okraju po imenu Conshohocken v predmestju Philadelphije, kjer je Walgreens leta 2007 kupil podjetje Take Care Health Systems, ki se je ukvarjalo z ambulantnimi storitvami v trgovinah.(108)

Theranos je januarja 2010 z e-dopisom obvestil Walgreens,(109) da je razvil majhne naprave, ki v realnem času ter za pol manjšo ceno od običajnih laboratorijev analizirajo kri. Za testiranje potrebujejo le nekaj kapljic krvi s pikom v prst. Dva meseca pozneje sta Elizabeth in Sunny odpotovala v Walgreensovo upravo v Chicago, da bi skupini vodilnih menedžerjev predstavila Theranosov postopek.(110) Dr. J, ki je samo zaradi te predstavitve priletel iz Pensilvanije, je v Theranosovem analitskem postopku takoj prepoznal velike možnosti. Menil je, da bi analizne naprave lahko vključili v ponudbo Walgreensovih lekarn; koncern bi s tem pridobil nov pomemben vir prihodkov, ter bi morda celo napisal novo poglavje v svojem poslovanju, kar so dejansko iskali pri Walgreensu.

Doktorja J niso privlačile samo nove poslovne priložnosti, ampak je bil tudi vnet zagovornik zdravega načina življenja. Skrbno je pazil na lastno prehrano, alkohola se skoraj ni dotaknil, in skoraj fanatično se je držal tradicije, da je vsak dan odhajal plavat. Elizabeth je med predstavitvijo razložila, da je Theranosova preiskava krvi bistveno manj boleča in lažje izvedljiva od običajnega analiziranja venozne krvi; ta sistem bi lahko pomagal pri zgodnjem opozarjanju na morebitne bolezni.

Ta zamisel je bila doktorju J posebej všeč. Po opravljeni predstavitvi je zvečer odšel v vinoteko na večerjo z dvema sodelavcema Walgreensa, ki nista bila seznanjena z zaupnimi pogovori s Theranosom. Pred njima je komajda še prikrival razburjenje. Na koncu je od njiju zahteval dosleden molk, preden jima je izdal, da je odkril neko podjetje, ki ima po njegovem mnenju tak potencial, da lahko povsem spremeni lekarniško branžo.

»Predstavljajta si, da rak dojke lahko odkriješ, še preden narediš eno samo mamografijo,« je navdušeno pripovedoval kolegoma, ki sta ga zavzeto poslušala.

24. AVGUSTA 2010 NEKAJ MINUT PRED OSMO uro dopoldne se je pred Theranosovim sedežem ustavila kolona najetih avtomobilov. Iz enega od vozil je izstopil čokat možak z očali na širokem nosu. Bil je Kevin Hunter, vodja manjšega svetovalnega podjetja Colaborate, specializiranega za laboratorije. Bil je član Walgreensove delegacije pod vodstvom Dr. J, katera je pripotovala na dvodnevne pogovore v Kalifornijo. Veriga lekarn ga je pred nekaj tedni najela za sodelovanje pri ocenjevanju Theranosa in pogajanjih z njim o načrtovanem partnerstvu.

Hunter je bil zelo dobro seznanjen z branžo, v kateri je deloval Walgreens. Njegovi predniki, oče, stari oče in ded, vsi so bili lekarnarji. Hunter je moral svojčas med poletnimi počitnicami pomagati očetu za lekarniškim pultom in v skladiščih v njegovih lekarnah v letalskih oporiščih v New Yorku, Teksasu in New Mexicu. Poleg dobrega poznavanja lekarništva je bil posebej strokovno podkovan na področju kliničnih laboratorijev. Po magisteriju na Floridi je prvih osem let delal v firmi Quest Diagnostics, velikanskem podjetju za laboratorijske storitve. Firma Colaborate, ki jo je ustanovil po tem, se je ukvarjala s svetovanjem strankam v bolnišnicah ter tudi v zasebnih podjetjih v zvezi z vsemi vprašanji o medicinskih laboratorijih.

Hunterju je med približevanjem vhodu v podjetje najprej padel v oči zloščen črn Lamborghini, parkiran tik pred zgradbo. Kaže, da hoče nekdo narediti vtis na nas, je pomislil.

Elizabeth in Sunny sta Walgreensovo delegacijo pričakala in pozdravila na vrhu stopnišča ter obiskovalce odvedla v krog in krog zastekljeno sobo za sestanke. Tam je nanje naletel Daniel Young, ki je nasledil Setha Michelsona na položaju vodje Theranosovih biomatematikov. Walgreensovo delegacijo so sestavljali Hunter, Dr. J ter še tri osebe: belgijski menedžer Renaat Van den Hooff, finančni menedžer Dan Doyle ter Jim Sundberg, zaposlen v Hunterjevem podjetju.(111) Dr. J je Elizabeto in Sunnyja pozdravil s svojo »petko«, se usedel in začel razgovor s standardnim stavkom, ki ga je uporabljal vedno, ko se je komu predstavljal:

»Zdravo, jaz sem Dr. J in sem svoje dni igral košarko.« Hunter, ki je že nekaj tednov sodeloval z Dr. J, je stavek slišal vsaj dvajsetkrat in se mu ni več zdel smešen, toda Dr. J se ga očitno ni naveličal ponoviti ob vsaki priložnosti. Tudi ob tej priložnosti je požel zadržane nasmehe.

»Zelo sem navdušen, da delamo to!« je vzkliknil Dr. J.(112) S tem je mislil pilotni projekt, za katerega sta se bili dogovorili firmi. Projekt je predvideval namestitev Theranosovih čitalnikov v 30 do 90 Walgreensovih lekarnah, in to že pred sredino leta 2011. Walgreensove stranke bi v njihovih podružnicah lahko dale pregledati kri, za kar bi se morale samo pičiti v prst, že čez eno uro pa bi ljudje v rokah držali izvid.(113) Podpisali so že predpogodbo, s katero se je Walgreens obvezal, da bo že vnaprej nabavil Theranosove nosilce vzorcev v vrednosti 50 milijonov dolarjev. (114) Walgreens je startupu odobril tudi posojilo 25 milijonov dolarjev. Če bi se pilotni projekt dobro prijel, je bila predvidena razširitev partnerstva na celotno državo.

Za Walgreens je bila taka odločitev nenavadno nagla. Običajno so morale nove priložnosti, ki jih je zaznala skupina za novosti, najprej prestati neskončna notranja posvetovanja, poleg tega pa jih je dodatno zavlačeval ogromen birokratski ustroj koncerna. Toda s tem projektom je šel Dr. J naravnost k finančnemu direktorju koncerna Wadu Miquelonu, ter ga prepričal o zadevi. Tudi Miquelon naj bi tisti večer priletel v Theranos in se naslednji dan pridružil razgovorom.

Hunter je približno pol ure po začetku razgovora vprašal za pot do toaletnih prostorov. Elizabeth in Sunny sta vidno otrpnila. Varnost je v Theranosu najvišja zapoved, sta mu pojasnila, in kdor hoče oditi iz sejne sobe, sme to storiti le v spremstvu. Sunny je Hunterja pospremil do stranišča, kjer je čakal pred vrati in ga odvedel tudi nazaj. Hunterju se je to zdelo povsem nepotrebno, pravzaprav kar paranoično.

Med potjo iz stranišča je na vratih s pogledom iskal oznako za laboratorij, a je ni zagledal. Laboratoriji so v spodnjem nadstropju, so mu pojasnili. Hunter je izrazil željo, da bi si med obiskom ogledal laboratorije, nakar mu je Elizabeth kratko odvrnila: »Da, seveda – če bo za to ostalo kaj časa.«

Theranos je Walgreensu zagotavljal, da razpolaga z laboratorijem, značilnim za branžo, ter mu predložil seznam 192 različnih krvnih preiskav, ki jih lahko opravlja z lastnimi napravami.(115) Dejansko je imel v spodnji etaži laboratorij, ki pa je bil namenjen samo razvoju in raziskavam, v njem je delal Gary Frenzel s skupino biokemikov. Tudi sicer se polovice od navedenih preiskav ni dalo izvajati s postopkom kemiluminiscence, analizno tehniko, ki jo je uporabljal Theransov sistem. Zahtevale so drugačne tehnike, ki so bistveno presegale zmogljivosti Edisona.

Pogovori so se zavlekli do poznega popoldneva. Elizabeth je končno predlagala odhod na zgodnjo večerjo v mestnem središču. Ko so se vsi udeleženci dvignili izza mize, je Hunter znova vprašal, če bi si lahko ogledal laboratorij. Elizabeth je Dr. J potrepljala po rami in ga prosila, naj gre z njo iz sobe. Dr. J se je kmalu vrnil in pojasnil Hunterju, da to žal ne bo mogoče. Elizabeth jim še ni bila pripravljena pokazati laboratorija, mu je pojasnil. Namesto tega je Sunny pokazal Walgreensovi delegaciji svojo pisarno. V kotu za pisalno mizo je na tleh ležala spalna vreča; prostor je imel lastno stranišče s prho, v omari je viselo nekaj oblek. Ponosno je povedal obiskovalcem, da včasih dela tako pozno, da prespi kar v pisarni.

Sunny in Elizabeth sta poskrbela, da udeleženci sestanka niso prišli skupaj v restavracijo, ampak v kratkih razmikih; pojasnila sta jim, da bi sicer vzbudili preveč pozornosti. Poleg tega naj Hunter in njegovi kolegi nikogar ne nagovarjajo z imenom. Ko je Hunter vstopil v gostišče, je ugotovil, da gre za majhno restavracijo po imenu Fuki Sushi ob El Camino Real. Hostesa ga je odvedla v ločen prostor z drsnimi vrati, kjer je že čakala Elizabeth.

Vsa teatralnost se je Hunterju zdela prav bedasta. Ura je bila šele štiri popoldne in restavracija je bila povsem prazna. Pred nikomer se jim ni bilo treba skrivati. Če sploh kaj, potem je edino Sunnyjev Lamborghini na parkirišču vzbujal pozornost.

Hunter je postajal vse bolj nezaupljiv. Elizabeth si je na vse pretege prizadevala posnemati Steva Jobsa. Oblečena je bila v črn puli, govorila z globokim glasom ter ves dan pila zelene smutije iz kodrolistnega ohrovta – toda bilo je očitno, da o različnih krvnih preiskavah ni imela kaj dosti pojma. Poleg tega Theranos ni bil pripravljen prisluhniti najpomembnejšima Hunterjevima prošnjama: ogled laboratorija ter preizkus naprave z meritvijo vsebnosti vitamina D. Hunter je načrtoval v Theranosu analiziranje lastnega vzorca krvi ter krvi Dr. J, nato pa preiskavo istih vzorcev v Stanfordovi bolnišnici ter primerjavo izvidov. Tamkajšnjega patologa je celo prosil, naj bo pripravljen na analizi. Toda Elizabeth je vztrajala, da imajo premalo časa za to, čeprav je Hunter izrazil tako željo že dva tedna pred načrtovanim obiskom.

Hunterja je vznemirjalo tudi Sunnyjevo obnašanje. Znal je biti vzvišen, drugič pa uslužen. Ko je Walgreensova odprava predlagala lasten oddelek za informacijsko tehnologijo za pripravo pilotnega projekta, je Sunny tako zamisel brez pomisleka zavrnil.(116) »Taki strokovnjaki so kot advokati, čim dlje se jim izogibaj.« Hunterju se je tak odnos zdel kot naročen za težave.

Dr. J ni imel Hunterjevih pomislekov. Elizabeth ga je s svojim žarom povsem prepričala, poleg tega pa je užival ob misli, da bo postal del dogajanja v Silicijevi dolini. Hunterju se je zdel kot navdušenec, ki svoje glasbenike spremlja na vse nastope.

Naslednje jutro se je pogovorov udeležil tudi Wade Miquelon. Kot Walgreensov finančni direktor se je o pogodbi za pilotni projekt pogajal in pogodil neposredno z Elizabeto. Tudi on je bil navdušen nad mlado ustanoviteljico podjetja. Med pogovori je Elizabeth izpeljala veliko predstavo: Miquelonu je podarila ameriško zastavo, ki je bojda vihrala nad bojiščem v Afganistanu. Na zastavo je lastnoročno napisala posvetilo Walgreensu.

Hunterju se je zadeva zdela odvratna. Walgreens je prav njega poklical v delegacijo, da bi dobil objektivno oceno o kakovosti Theranosovega analiznega postopka. Zdaj za izpolnitev te naloge ni dobil nobene priložnosti. Edini izid, ki ga je delegacija prinesla domov, je bila ameriška zastava z Elizabetinim podpisom. Zaradi tega si niti Dr. J niti Miquelon nista belila glave; po njunem mnenju je vse potekalo kot po maslu.

MESEC DNI POZNEJE, v septembru 2010, se je na sedežu Walgreensa v Deerfieldu skupina njegovih vodilnih menedžerjev sestala z Elizabeto in s Sunnyjem. Vladalo je praznično vzdušje. Nad veliko mizo s prigrizki so lebdeli rdeči baloni z Walgreensovim logom. Wade Miquelon in Dr. J sta pred vodstvom koncerna razgrnila

»Projekt Beta«, kodni naziv za Theranosov pilotni projekt.

Na velikem zaslonu so prikazali napis »Disrupting the Lab Industry«(117) v smislu »Vznemirjanje industrije laboratorijev«, pred njim je eden od Walgreensovih menedžerjev zapel Lennonovo pesem Imagine. Za proslavljanje novega zavezništva je Walgreensova skupina za inovacije prepesnila njegovo besedilo v hvalnico partnerstvu. Po svojevrstnem nastopu v slogu karaok sta Elizabeth in Sunny opogumljala menedžerje, naj jima dovolijo analizirati lastno kri – s seboj sta namreč pripeljala nekaj črno-belih naprav. Walgreensov predsednik Kermit Crawford, Colin Watts, vodja skupine za inovacije, za njima pa drugi menedžerji so stopili v vrsto in čakali na pik v prst.

Hunter, ki je postal polno zaposleni svetovalec skupine za novitete, se ni udeležil praznovanja. Ko je izvedel, da so Walgreensovi menedžerji dali preiskati svojo kri s Theranosovimi napravami, je zaslutil priložnost, da bi končno ugotovil kakovost njegovega analiznega postopka. Ob prvi priložnosti je nameraval o izvidih vprašati Elizabeto. Hunter je po srečanju v Palu Altu v svojem poročilu svaril, da se Theranos verjetno »prodaja predrago« ali da »pretirava s predstavljanjem…, kako daleč je v znanstvenem pogledu z razvojem nosilcev oziroma naprav«.(118) Poleg tega je Walgreensovemu vodstvu predlagal, naj v začetni fazi pilotnega projekta spravi v Theranos svojega človeka, ter je za to celo predlagal eno od sodelavk s potrebnimi izkušnjami v njegovem podjetju Colaborate, malo Britanko June Smart, ki je pred kratkim končala posel za laboratorije na Stanfordu. Theranos je njegov predlog zavrnil.

Podjetji sta se v glavnem pogovarjali potom video konferenc, tako da je Hunter med naslednjim sestankom prosil Elizabeto za izvide.(119) Elizabeth je dejala, da jih lahko Theranos posreduje samo zdravniku. Dr. J kot sogovornik na tem sestanku je dal vedeti vsem, da je diplomiran zdravnik – zakaj izvidov ne bi poslali kar njemu? Dogovorili so se, da bo Sunny to zadevo uredil ločeno z Dr. J.

Minilo je mesec dni, a izvidov še vedno niso dobili.

Hunterja je minevalo potrpljenje. Med naslednjo video konferenco so se pogovarjali o spremembi postopkovnih pravil, ki jih je Theranos nenadoma vpeljal.

Theranos je prvotno navajal, da njegovim testom ne bo treba upoštevati zveznih določil iz dokumenta Clinical Laboratory Improvement Amendments (CLIA) iz leta 1988. Testiranja, ki so bila izvzeta iz teh določil, so temeljila običajno na preprostih laboratorijskih postopkih, ki jih je za interno rabo odobrila agencija za nadzor živil in zdravil FDA.

Theranos je zdaj torej spremenil melodijo ter razložil, da gre pri testiranjih, ki jih bodo nudili v Walgreensovih podružnicah, za »laboratorijsko razvite preizkuse«. Šlo je za velikansko razliko: V laboratoriju razviti testi so spadali v sivo cono med kontrolno in nadzorno pristojnost FDA ter neko drugo zvezno agencijo, pristojno za zdravstvena vprašanja, Centers for Medicare and Medicaid Services (CMS). Ta agencija je bila zadolžena za klinične laboratorije v skladu s CLIA, medtem ko je bila FDA pristojna za diagnostično opremo, ki so jo uporabljali analitski laboratoriji. Nobena ustanova pa ni nadzirala analiznih postopkov, ki so jih razvili laboratoriji sami. O pomembnosti te spremembe za pilotni projekt sta Elizabeth in Sunny burno razpravljala s Hunterjem.(120) Oba predstavnika Theranosa sta trdila, da so vsi veliki laboratoriji večinoma uporabljali laboratorijsko razvite analizne postopke, a kot je vedel Hunter, to ni bilo res.

Hunter je menil, da je ta sprememba še bolj nujno v ospredje postavljala vprašanje o natančnosti in zanesljivosti Theranosovih preiskav. Predlagal je študijo s 50 pacienti, v kateri bi primerjali Theranosove rezultate z onimi iz Stanfordove bolnišnice. Hunter je s Stanfordom že sodeloval in je tam poznal precej ljudi, zato take zadeve ne bi bilo težko speljati. Med video konferenco je opazil, da se je Elizabetina govorica telesa takoj spremenila. Postala je pazljivejša in je zavzela obrambno držo.

»Ne, ne verjamem, da hočemo to storiti v tem trenutku,« je dejala in takoj prešla na naslednjo temo dnevnega reda.

Hunter je po konferenci potegnil Van den Hooffa na stran in mu dejal, da tu nekaj ne more biti v redu. Menil je, da se pojavlja vse več opozorilnih signalov. Najprej mu je Elizabeth preprečila ogled njihovih laboratorijev. Nato je zavrnila predlog, da bi v Palu Altu namestili njegovo sodelavko. In zdaj je zavrnila povsem preprosto primerjalno študijo. Vrh vsega je Theranos predsedniku lekarniške panoge Walgreensa, torej po rangu enemu od najpomembnejših menedžerjev v koncernu, vzel kri, izvidov pa do zdaj ni dostavil! Van den Hooff je z vidnim naporom poslušal Hunterja.

»Ne moremo si privoščiti zaustavitve projekta,« je končno dejal. »Ogrozili bi celoten scenarij! CVS bi takoj prevzel projekt in v pol leta bi cela zadeva stekla pri njih.«

Walgreensovo tekmovanje s podjetjem CVS, ki je dosegal za tretjino večji letni promet, se je odražalo prav na vsem, kar je počela veriga lekarn. Taka kratkovidnost se je zunanjemu opazovalcu, kakršen je bil Hunter, zdela težko razumljiva. Theranos je znal spretno izkoriščati tako negotovost. Posledica je bila, da je Walgreens pri sodelovanju s Theranosom doživel zelo hudo obliko napada FoMO – Fear of Missing Out, torej strah, da ne bi izkoristili ponujene priložnosti.

Hunter je silil Van den Hooffa, naj mu dovoli vsaj vpogled v črno beli čitalnik, ki ga je Theranos po končani slovesnosti z zabavo pustil v Walgreensovi centrali.

Hunterja so dobesedno srbeli prsti, da bi napravo odpečatil ter dvignil pokrov. Theranos jim je sicer poslal tudi nekaj kompletov za analize, vendar so bili namenjeni bolj nedoločnim testom, na primer ugotavljanju »dovzetnosti za gripo«, česar po Hunterjevem poznavanju področja ni ponujal noben laboratorij. Zato je bilo nemogoče primerjati take izvide z izvidi katerega koli drugega laboratorija. To se je zelo dobro ujemalo z dotedanjo sliko, je pomislil. Sploh ob upoštevanju, da je rok uporabe kompletov že potekel.

Van den Hooff je rekel ne. Ne le, da so podpisali izjavo o tajnosti, Theranos jih je tudi izrecno opozoril, da okoli čitalnika ne smejo šariti. Walgreens se je s pogodbo zavezal, da »naprav ali njenih komponent ne bo razstavljal, niti jih ne bo na osnovi posameznih delov rekonstriuiral«.(121)

Hunter se je trudil prikrivati svojo razrvanost in je še zadnjikrat poskusil. Theranos je vedno navajal dva vidika kot dokaz, da je njegov postopek natančno preizkušen. Prvič, s farmacevtskimi podjetji so izvajali klinične poskuse. V dokumentih predanih Walgreensu je bila navedena trditev, da so Theranosov postopek »tekom zadnjih sedem let v celoti potrdili pri desetih od petnajstih največjih farmacevtskih firm«.(122) In drugič, omenjeno je bilo poročilo o postopku, katerega je domnevno naročil Dr. J pri Medical School na Univerzi Johns Hopkins.(123) Hunter je telefoniral več farmacevtskim firmam, vendar ni našel žive duše, ki bi potrdila Theranosove trditve. To sicer ni še ničesar dokazovalo, zato je prosil Van den Hooffa, naj mu da poročilo z Univerze Johns Hopkins. Van den Hooff je sprva okleval, a nato je Hunterju vendarle izročil dvostranski dokument.

Ko ga je Hunter prebral, se je skoraj naglas začel smejati. Šlo je za pismo z dne 27. aprila 2010, v katerem so bili navedeni rezultati razgovora med Elizabeto, Sunnyjem in Dr. J ter petimi predstavniki univerze v kampusu v Baltimorju. Strokovnjakom iz Hopkinsa so predstavili »podatke firme o zmogljivosti testiranja«. Hopkinsovi ljudje so menili, da gre za »novo in dobro utemeljeno tehnologijo«. Obenem so jasno navedli, da univerza ni opravila lastne, neodvisne potrditve o delovanju sistema. Na drugi strani pisma je bil dejansko zapisan pridržek: »Johns Hopkins Medicine na osnovi predloženih materialov ne prevzema nikakršnega jamstva za izdelek ali njegovo delovanje«.

Hunter je Van den Hooffu povedal, da je pismo nepomembno. Sodeč po izrazu na Hooffovem obrazu je domneval, da mu je vendarle uspelo zbuditi dvome v njem. Vedel je tudi, da je Dan Doyle, ki je bil odgovoren za finance, namenjene skupini za inovacije, rahlo v dvomih. Če je uspel prepričati Van den Hooffa o svojem pogledu na zadevo, bosta morda prepričala tudi Dr. J in Wada Miquelona ter preprečila možno katastrofo.

WALGREENS NI BIL edini maloprodajni partner, ki ga je snubil Theranos. Približno ob istem času so Theranosovi zaposleni opazili starejšega resnega gospoda z očali brez okvirjev, ki se je v lepi obleki in s kravato večkrat oglasil v njihovih pisarnah na aveniji Hillview: Steve Burd, tedanji glavni direktor podjetja Safeway.

Burd je že 17 let vodil Safeway, eno največjih verig supermarketov v ZDA. Z leti si je zaradi stroge usmeritve koncerna na najpreprostejše strategije v živilski branži zagotovil naklonjenost Wall Streeta.

Toda vse bolj se je zanimal za področje zdravja, odkar se je začel zavedati, da bodo naraščajoči stroški za zdravstveno oskrbo zaposlenih prej ali slej uničili Safeway, če ne bodo storili ničesar za njihovo obvladovanje.(124) Burd je za zaposlene vpeljal inovativne preventivne programe ter skrb za dobro počutje (wellness po angl.). Podjetje je postalo zagovornik splošnega zdravstvenega zavarovanja. Burd je bil eden redkih republikanskih generalnih direktorjev, ki so podpirali program Obamacare.(125) Tako kot Dr. J je tudi on skrbel za lastno zdravje, telovadil že ob petih zjutraj, po večerji pa dvigal uteži.(126) Elizabeth je na Burdovo povabilo prišla nekega dne predstavit svoj sistem v upravno zgradbo Safewaya v Pleasantonu, ki leži na drugi strani zaliva San Francisco. Direktor in nekaj glavnih menedžerjev so pozorno poslušali njeno pripoved o lastnem strahu pred injekcijsko iglo, zaradi katerega je prišlo do razvoja napredne nove tehnike. Z njo se bo dalo enostavneje in tudi hitreje ter ceneje preiskovati kri.

S seboj je prinesla eno od naprav za predstavitev.

Elizabeth je naredila močan vtis tudi na Larree Rendo, podpredsednico podjetja; njen mož se je boril proti pljučnemu raku. Njegovo kri so redno pregledovali, da so zdravniki zdravljenje sproti prilagajali. Vsak odvzem krvi je bilo pravo mučenje, ker so mu vene propadale. Theranosov sistem je nasprotno zahteval le droben vbod v prst, za njenega moža bi bila to prava odrešitev, si je Renda predstavljala.

Takoj je videla, da je bil tudi njen šef navdušen. Theranosov postopek se je izvrstno ujemal z njegovo filozofijo o zdravju ter je obenem firmi ponujal možnost za osvežitev nerastočih prihodkov in zelo skromnih dobičkov ob nizkih maržah v verigi veletrgovin.

Ni trajalo dolgo, da je Safeway s Theranosom sklenil pogodbo. Safeway bi Theranosu posodil 30 milijonov dolarjev ter se obvezal preurediti svoje trgovske centre tako, da bi v njih dobili prostor za mini klinike, kjer bi stranke lahko dale analizirati kri s Theranosovimi napravami.

Burd je bil izjemno navdušen nad novim partnerstvom. V Elizabeti je videl zgodaj dozorelo genijko, izkazoval ji je nenavadno visoko spoštovanje. Med enim njegovih obiskov ji je podaril model letala ter napovedal, da bo naslednje pravo. Vedel je, da se je Theranos hkrati pogajal tudi z Walgreensom. Elizabeth mu je zagotavljala, da bo njegova firma imela izključno pravico za opravljanje krvnih preiskav v veletrgovinah, Walgreens pa v lekarnah. Dogovori sicer v nobenem od obeh podjetij niso sprožali valov navdušenja, vendar se je obema zdelo odločno bolje, kot da bi iz rok izpustili velikansko novo poslovno priložnost.

PO VRNITVI v CHICAGO so Hunterjeva prizadevanja, da bi Van den Hooff resno upošteval njegove dvome, sredi decembra 2010 doživela nepričakovan udarec. Van den Hooff je obvestil sodelavce, da so mu v New Jerseyju ponudili položaj glavnega direktorja v nekem podjetju za proizvodnjo termometrov v farmacevtskih tovarnah. To je bila karierna priložnost, ki je ni mogel izpustiti.

Walgreens je na njegovo mesto imenoval v podjetju zaposleno Trish Lipinski, ki se je deloma spoznala na delo v laboratorijih. Pred službovanjem v Walgreensu je bila zaposlena v organizaciji College of American Pathologists, velikem združenju patologov. Hunter ni izgubljal časa in ji je takoj predstavil svoje poglede na Theranosov projekt. »Zadevo moram ustaviti, sicer bo nekoga nekoč hudo bolela glava,« ji je dejal.

Svoje pomisleke je izrekel tudi dr. J, vendar brezuspešno. Dr. J je bil zagrizen in neutruden zagovornik Theranosa. Menil je celo, da Walgreens prepočasi uresničuje skupen projekt. Ko je izvedel, da je Burd Elizabeti podaril model letala, je silil Trish, naj Walgreens nujno pokaže več naklonjenosti do Elizabete. In na hudo osuplost Hunterja je Dr. J celo preprečil vse poskuse, da bi od Elizabete in Sunnyja pridobil izvide z zabave ob začetku projekta. Očitno je želel, da jo bo Theranos odnesel brez predložitve izvidov.

Dr. J je imel v Miquelonu mogočnega zaveznika. Možak je imel pretanjen okus za draga oblačila in dizajnerska očala, v Walgreensu je bil priljubljen zaradi družabnosti. Toda veliko kolegov je začenjalo dvomiti v Miquelonovo sposobnost presojanja po objavi časnika Chicago Tribune, da so ga tisto jesen aretirali, ker so ga v malo več kot letu dni dvakrat zalotili, ko je v pijanem stanju vozil avtomobil.(127) Itak sploh ne bi smel voziti, ker so mu odvzeli vozniško dovoljenje po prvi aretaciji.

Da bi bila zadeva še resnejša, je zavrnil pihanje ter ni prestal preskusa treznosti na licu mesta. Zaradi dogodka se ga je med delavci v upravi firme prijelo ime Michelob (znamka piva podjetja Anheuser-Busch, op. prev.).

Taki spodrsljaji in slepa podpora doktorja J Theranosu niso ravno krepili zaupanja, da se je Projekt beta nahajal v pravih rokah. Toda to je bilo zunaj Hunterjevega vpliva. Osredotočil se je na to, kar je dejansko lahko preveril, na tedenskih video sestankih pa je nadaljeval z zastavljanjem kritičnih vprašanj – dokler mu Trish Lipinski v začetku 2011 ni sporočila, da Elizabeth in Sunny nočeta njegove prisotnosti na konferencah ali pri neposrednih pogovorih med podjetjema. Menila sta, da v projekt prinaša preveč napetosti, zaradi česar trpi njegovo uspešno nadaljevanje. Walgreensu ni ostalo drugega, kot da je upošteval njuno zahtevo, sicer bi Theranos izstopil iz partnerstva, mu je pojasnila Trish.

Hunter jo je poskušal prepričati, naj zavrne tako zahtevo. Zakaj Walgreens mesečno plačuje 25.000 dolarjev njegovi firmi, da varuje interese podjetja, če mu zdaj otežujejo delo bolj kot je potrebno? Njegove ugovore so vljudno preslišali, Elizabeth in Sunny sta uveljavila njuno voljo. Hunter je sicer še sodeloval s skupino za novitete in kot svetovalec, vlogo v Theranosovem projektu pa so mu močno omejili, ko so ga izločili iz vseh prihodnjih razgovorov.

Walgreens je nadaljeval z uresničevanjem projekta. V okviru priprav za začetek projekta se je Hunter pridružil skupini za inovacije pri ogledu nekega kraja. Cilj poti je bilo neznano skladišče v industrijskem območju, oddaljenem nekaj kilometrov od kampusa Deerfield. Tukaj je podjetje naročilo izgradnjo svoje modelne podružnice v merilu 1:1. Njen sestavni del je bil tudi laboratorij za krvne preiskave s policami, ki so bile narejene natanko po merah Theranosovih črno-belih čitalnikov.

Ko je Hunter zagledal psevdo lekarno z majhnim laboratorijem, se je dokončno zavedel, kako daleč so že pripeljali zadevo. Pacienti naj bi v kratkem začeli obiskovati lekarne in dajati vzorce svoje krvi za analizo z eno od teh naprav. Ob misli na to je začutil nelagodje.





8. poglavje





MiniLab


S podjetjema kakršni sta bili Walgreens in Safeway kot poslovna partnerja, se je Elizabeth nenadoma znašla pred težavo, ki si jo je sama zakuhala: obema koncernoma je zagotavljala, da je s Theranosovim postopkom možno opravljati stotine krvnih preiskav z najmanjšimi količinami krvi. Toda resnica je bila povsem drugačna: s sistemom Edison je bilo možno opravljati samo imunološke preiskave krvi, torej meriti vsebnost nekaterih snovi z uporabo protiteles. Med imunološke preiskave so spadali nekateri najpogosteje zahtevani laboratorijski testi, na primer merjenje vsebnosti vitamina D ali odkrivanje raka na prostati. Toda mnoge druge rutinske analize, od holesterola do sladkorja v krvi, so zahtevale povsem drugačne laboratorijske tehnike.

Elizabeth je torej potrebovala novo napravo, ki bi zmogla opravljati več kot le eno vrsto analiz. Novembra 2010 je zaposlila mladega konstruktorja po imenu Kent Frankovich ter mu zaupala to nalogo. Kent je pravkar opravil magisterij iz strojništva na Stanfordu, pred tem pa je dve leti delal v Nasinem laboratoriju za reaktivne pogone v Pasadeni, kjer je sodeloval pri izdelavi vozila Curiosity Rover za odpravo na Mars. Nato je Kent najel Grega Baneyja, ki ga je bil spoznal pri Nasi in je prej delal za Elona Muska v firmi SpaceX. Greg je bil s svojimi 195 cm telesne višine in 115 kilogrami videti kot poklicni ragbi igralec, bil pa je tudi ostrega uma ter izvrsten opazovalec.

Kent in Greg sta kmalu postala najljubša Elizabetina sodelavca. Sodelovala je pri njunem zbiranju in soočanju zamisli ter tudi sama predlagala, kateri robotski sistem naj preverita. Poleg tega jima je zaupala kreditni kartici podjetja, da sta lahko nabavljala vso potrebno opremo in potrošni material.

Elizabeth je napravo, katere izdelavo je zaupala Kentu in Gregu, krstila z imenom »miniLab«. Že samo ime pove, da ji je šlo predvsem za velikost: še vedno se je oklepala ideje, da bodo njene naprave nekega dne stale v stanovanjih bolnikov, zato je hotela imeti nekaj, kar bo našlo prostor na pisalni mizi ali kaki polici. To je bil za načrtovalca velik izziv, saj je bilo treba za množico različnih preiskav, ki jih je zahtevala Elizabeth, v miniLab vgraditi veliko več sestavnih delov, kot jih je imel Edison. Poleg Edisonovega ojačevalca svetlobnega signala je bilo treba v napravo stlačiti tri dodatne instrumente: spektrofotometer, citometer ter izotermalni ojačevalec.

Omenjeni trije aparati niso novi izumi. Prvi komercialni spektrofotometer je leta 1941 razvil ameriški kemik Arnold Beckman, ustanovitelj podjetja za biotehnologijo in medicinsko opremo Beckman Coulter.(128) Naprava pošlje spekter vidne svetlobe (od infrardeče do ultravijolične) skozi vzorec krvi ter meri količino zadržane svetlobe. Na osnovi absorpcije svetlobe je tako možno določiti koncentracijo določenih molekul v krvi. Taki aparati se uporabljajo na primer za meritve holesterola, glukoze in hemoglobina. Citometrija se uporablja za spoznavanje in štetje krvnih celic in so jo izumili že v 19. stoletju. Z njo je možno ugotavljati med drugim krvni rak in anemijo.(129)

Laboratoriji po vsem svetu so take naprave uporabljali že več desetletij. Povedano drugače: Theranos se tu ni pojavil kot pionir na področju novih krvnih preiskav. Vrednost miniLaba je bila bolj kot ne v miniaturizaciji obstoječih laboratorijskih postopkov. V tehnološkem in znanstvenem pogledu torej ni šlo za nikakršen revolucionaren dosežek, v okviru Elizabetine vizije pa je šlo za povsem smiseln cilj – analize krvi prenesti iz centralnih laboratorijev v lekarne, supermarkete in na koncu tudi v domovanja ljudi.

Seveda so bile takrat na trgu že na razpolago prenosne naprave za analiziranje krvi. Eden takih aparatov je bil Piccolo Xpress, ki je bil videti kot majhen bankomat. Znal je opravljati 31 različnih krvnih preiskav, rezultate je izpisal prej kot v 12 minutah. Za šest najpogosteje zahtevanih analiz je naprava potrebovala le 3 do 4 kapljice krvi.(130) Celotnega spektra krvnih preiskav pa ni zmogel opravljati ne Piccolo ne kateri koli drug prenosni analizni aparat. Elizabeth si je predstavljala, da bi bil glavni argument za nakup njenega miniLaba ravno preseganje te omejitve.

Greg je veliko časa porabil za pregledovanje komercialno dostopnih aparatov znanih proizvajalcev diagnostične opreme. Iz naprav je jemal posamezne sestavne dele ter tuhtal, kako bi se jih dalo čim bolj zmanjšati. Pri podjetju Ocean Optics je naročil spektrofotometer in ga razstavil, da bi ugotovil, kako deluje. Zadeva se je razvila v zanimiv projekt, vendar so se Gregu začeli pojavljati pomisleki, če je lasten razvoj sploh smiseln.

Namesto da bi konstruiral popolnoma nov instrument, ki bi ustrezal Elizabetinim izmišljenim dimenzijam, bi se zadeve raje lotil drugače. Hotel je najprej nabaviti že dostopne sestavne dele, ki so jih tako mukoma poskušali čim bolj zmanjševati, ter jih sestaviti zaradi ugotavljanja delovanja kot celote. Tako bi nastal delujoč prototip. Šele nato bi se začeli ukvarjati z možnostjo njegovega zmanjševanja. Če bi se obratno najprej ukvarjali z velikostjo ter šele nato z delovanjem sistema, bi to bilo po Gregovem mnenju podobno, kot če bi konja za rep hoteli potegniti iz hleva. Toda glede tega je Elizabeth trmasto vztrajala pri svojem.

Greg se je ravno takrat ločeval od svoje prijateljice, zato je neko soboto prišel v pisarno, da bi malce ubežal osebnim težavam. Opazil je, da je bilo to Elizabeti zelo všeč. V tem je videla znak njegove pripadnosti firmi in delu. Gregu je omenila, da bi ob koncih tedna na delu rada videla tudi Kenta; skrbelo jo je, da njegov prijatelj ne bi bil pripravljen na to. Zanjo je bilo povsem nepojmljivo, da bi si kdo rad ustvaril zdravo ravnotežje med službo in zasebnim življenjem. Za Elizabeto je obstojalo samo delo, vedno in povsod.

Tako kot mnogi drugi je bil tudi Greg osupel, ko je prvič zaslišal Elizabetin globok glas. Kmalu je posumil, da je bila to izumetničena govorica. V podjetju ni bil posebej dolgo, ko je nekega večera po koncu sestanka nenadoma začela govoriti z normalnim glasom mlade ženske. »Res me veseli, da si tukaj,« mu je rekla, ko je vstala izza mize. Njen glas je zvenel nekaj oktav višje kot sicer. V razburjenju je očitno za trenutek pozabila vklopiti bariton. Gregu se je to zdelo prav logično: v Silicijevi dolini so prevladovali moški. Vsi vlagatelji tveganega kapitala so bili moški, Greg se ni mogel spomniti niti enega zagonskega podjetja (startupa), ki bi ga bila ustanovila ženska. Elizabeth je nekega dne pač ugotovila, da je globlji glas nuja, če bo hotela opozoriti nase in doseči resen odnos ljudi do sebe.

Nekaj tednov po pripetljaju z Elizabetinim glasom je Greg opazil še nekaj, kar je kazalo, da Theranos ni neko običajno delovno mesto. Sprijateljil se je tudi z Garyjem Frenzlom. Gary je bil videti kaotičen človek: tehtal je okoli 130 kilogramov in tekal naokoli v širokih baggy kavbojkah, preveliki majici in kroksih – toda Greg je v njem videl enega najbistrejših ljudi v firmi. Gary je imel težave s hudim sindromom apneje med spanjem, in Greg je več kot enkrat opazil, kako je na sestanku zadremal, nato pa se je nenadoma prebudil in zavrnil kakšno nespametno idejo ter navrgel svojo sijajno različico.

Ko sta nekega dne skupaj odhajala iz poslopja, je Gary Gregu potiho in zaupno omenil nekaj, kar je mlajšega kolega osupnilo, namreč da sta bila Elizabeth in Sunny ljubimca. Greg se je čutil prevaranega. Ni se mu zdelo primerno, da direktorica podjetja spi s svojim namestnikom, še bolj pa ga je osupnilo, da sta to prikrivala. To je bil pomemben podatek, ki ga po njegovem mnenju ne bi smeli zamolčati novim sodelavcem. Greg je zdaj firmo videl v novi luči: Če Elizabeth glede take stvari ni bila odkrita, ali je lagala tudi glede drugih stvari?

NEPOTIZEM V THERANOSU je spomladi 2011 dosegel novo raven, ko je Elizabeth svojega mlajšega brata Christiana zaposlila v firmi kot namestnika direktorja za produktni menedžment. Christian Holmes je diplomiral na univerzi komaj pred dvema letoma ter ni imel delovnih izkušenj, potrebnih za delo v podjetju za proizvodnjo aparatov za krvne preiskave – Elizabeti se to ni zdelo posebej pomembno. Veliko pomembneje je bilo, da je lahko zaupala svojemu bratu.

Christian je bil lep mlad moški. Oči je imel enako temno modre kot njegova sestra, toda to je bila edina podobnost med njima. Christian ni bil niti ambiciozen niti ni imel delovnega poleta svoje sestre. Bil je čisto običajen mlad fant, ki je rad gledal šport, preganjal dekleta ter se družil in zabaval s prijatelji. Po diplomi v letu 2009 na Univerzi Duke se je zaposlil kot analitik v svetovalnem podjetju v Washingtonu, D.C.

Christian ob prihodu v Theranos ni imel veliko dela in je med delovnim časom v glavnem prebiral novice iz sveta športa. To je spretno prikrival, tako da je članke iz ESPN strani kopiral v elektronsko pošto – od daleč je bilo videti, kot da se je poglobil v poslovno dopisovanje. Kmalu je za seboj v firmo potegnil nekdanje študijske kolege: Jeffa Blickmana, Nicka Menchela, Dana Edlina, Sanija Hadziahmetovica. Pozneje se jim je pridružil še Max Fosque. Skupaj so najeli hišo v bližini Palo Alto Country kluba; druščine se je prijelo ime »the Frat Pack«. Nobeden od mladeničev ni imel nikakršnih izkušenj ali izobrazbe, potrebnih za krvne preiskave ali medicinske naprave. Njihovo prijateljstvo z Elizabetinim bratom jih je v Theranosovi hierarhiji izstrelilo visoko nad večino ostalih zaposlenih v firmi.

Tudi Greg je medtem prepričal tri svoje prijatelje, da so se pridružili Theranosu. Jordan Carr in Ted Pasco sta bila njegova sošolca na nižji stopnji študija na Georgia Tech. Tretji je bil Trey Howard, prijatelj iz Pasadene, kjer je Greg delal pri agenciji NASA. Trey se je na Duke vpisal malo pred druščino Frat Pack.

Trije mladeniči so prav tako delali v oddelku za produktni menedžment, vendar niso imeli dostopa do zaupnih podatkov, kakršnega so imeli Christian in njegova klika. V nasprotju s temi Greg in njegovi prijatelji tudi niso bili vabljeni na zaupne strateške sestanke, ki sta jih imela Elizabeth in Sunny z ljudmi iz Safewaya in Walgreensa.

Frat Pack se je Elizabeti in Sunnyju prikupil z opravljanjem nadur. Sunny je nenehno dvomil o zavzetosti sodelavcev – zanj je bilo največ vredno število ur, prebitih v pisarni, ter dejanska produktivnost. Včasih se je usedel v veliko zastekleno sejno sobo in opazoval delovne niše, da bi prepoznal zabušante.

Veliko število nočnih nadur druščini Frat Pack ni puščalo dovolj časa za telesno vadbo, zato so tekom dneva na skrivaj smuknili iz firme. Sunnyjevim pozornim očem so se izmaknili tako, da so odhajali ob različnem času in skozi različne izhode, in tudi vračali se nikoli niso v skupini. Ted Pasco, ki je opustil poklicno pot na Wall Streetu, da bi poskusil srečo v Silicijevi dolini, v prvih mesecih pri Theranosu ni imel jasnih zadolžitev ter si je čas preganjal z zapisovanjem odhodov in prihodov druščine.

Nekateri člani Frat Packa so se nekega dne pridružili Gregu in dvema njegovima kolegoma pri kosilu na veliki terasi s pogledom na parkirišče. Pogovarjali so se o nizkih vrednostih inteligenčnega kvocienta (IQ) pri nekaterih vrhunskih igralcih nogometa. Zastavilo se jim je vprašanje: bi bil raje pameten in reven ali neumen in bogat? Trije inženirji so se odločili za pameten in reven, Frat Pack pa enoglasno za neumen in bogat. Grega je osupnilo ostro razlikovanje med obema skupinama. Vsi so bili izobraženci sredi ali poznih dvajsetih let, a so se odločili različno.

Ne glede na to so bili Christian in njegovi prijatelji vedno pripravljeni narediti vse, kar sta zahtevala Elizabeth ali Sunny. Njihova uslužnost je posebej razločno prišla do izraza 5. oktobra 2011, ko je preminul Steve Jobs. Elizabeth in Sunny sta hotela njemu v čast na steber pred poslovno zgradbo dvigniti na pol droga Applovo zastavo. Jeff Blickman, visok rdečelasec, ki je bil za Duke igral prestižni bejzbol, se je ponudil, da bo poskrbel za to. Ni mu uspelo kupiti primerne zastave, zato je naročil njeno izdelavo. Izdelava plastične zastave z Applovim znakom je dobavitelju vzela precej časa, tako da jo je Blickman prinesel šele pozno popoldne. Medtem je delo v firmi praktično povsem zastalo, ker sta Sunny in Elizabeth ves čas vneto iskala Applovo zastavo.

Greg je bil že prej opazil Elizabetino občudovanje Steva Jobsa. Ko so ga občasno omenjali, ga je imenovala kar »Steve«, kot da bi bila tesna prijatelja. Ob neki priliki je Gregu omenila, da se dokumentarec o domnevni zaroti v zvezi z dogodkom 11. septembra ne bi mogel pojaviti na iTunes, če »Steve« ne bi mislil, da je bilo nekaj na tem. Gregu se je to zdelo neumno. Bil je precej prepričan, da Jobs osebno s tem ni imel nobenega opravka. Zdelo se je, da je imela Elizabeth o Jobsu pretirano visoko mnenje vsevidca in vseznalca.

Mesec ali dva po Jobsovi smrti so Greg in kolegi opazili, da je Elizabeth začenjala kopirati vse več lastnosti in vodstvenih tehnik, opisanih v biografiji o ustanovitelju Appla, ki jo je spisal Walter Isaacson. Takrat so vsi prebirali omenjeno knjigo in so znali zaradi Elizabetinega posnemanja skoraj natančno napovedati, v katerem poglavju se je znašla trenutno. Elizabeth je tudi za oznako miniLaba dobila navdih pri Jobsu, ter je svoji napravi dala interno oznako 4S – namig na iPhone 4S, ki ga je Apple po naključju predstavil na dan Jobsove smrti.

GREGOVI MEDENI TEDNI v Theranosu so se nenadno končali, ko se je za zaposlitev v firmi prijavila njegova sestra. Po razgovoru z Elizabeto in s Sunnyjem je v aprilu 2011 dobila ponudbo za delo v produktnem menedžmentu, ki pa jo je zavrnila.

Naslednji dan, v soboto, je Greg delal v pisarni. V firmi je bila tudi Elizabeth, ki pa se zanj ni zmenila. To se mu je zdelo nenavadno, saj je navadno zelo prisrčno pozdravila vsakogar, ki je prišel delat ob koncu tedna. In Grega že naslednji teden ni povabila na redno srečanje s Kentom. Takrat se mu je posvetilo, da je zelo resno vzela sestrino zavrnitev ponudbe, ter zato kaznovala njega. Kmalu po tem se je opazno ohladilo tudi ozračje med Kentom in Elizabeto.

Kent je bil v bistvu glavni arhitekt miniLaba. Kot nadarjen inženir se je v prostem času ukvarjal z lastnim majhnim projektom: osvetlitev kolesa, s katero bi poleg osvetlitve vozišča osvetljeval tudi obe kolesi, kar bi znatno povečalo vidnost in s tem tudi varnost nočnega kolesarjenja. Projekt je prijavil na Kickstarterju, največji platformi za financiranje ustvarjalnih zamisli. Na svoje presenečenje je v 45 dneh zbral 215.000 dolarjev, sedmo najvišjo vsoto, zbrano tisto leto na tej platformi. V čemer je sam videl konjiček, se je zdaj nenadoma pokazala priložnost za resen posel. Kent je Elizabeti omenil svojo uspešnico na Kickstarterju. Mislil je, da ne bo imela nič proti, vendar se je neznansko motil. Elizabeth in Sunny sta pobesnela. Oba sta v njegovem dejanju videla navzkrižje interesov ter sta od njega zahtevala prenos patentnih pravic na Theranos. Zahtevo sta utemeljevala s tem, da je Kent pri zaposlitvi podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bodo vse pravice iz njegove intelektualne lastnine, ustvarjene med delovnim časom pri Theranosu, pripadale temu podjetju. Kent jima je ugovarjal. Na projektu je delal izključno med svojim prostim časom ter je bil prepričan, da ni storil nič napačnega. Poleg tega mu ni bilo jasno, kako bi mogla osvetlitev kolesa ogrožati proizvajalca naprav za analizo krvi. Toda Elizabeth in Sunny nista popustila. Med več pogovori sta ga silila, naj patent prenese na Theranos. Pritisk sta še povečala, ko sta v nekaj pogovorov vključila novega Theranosovega pravnika, Davida Doyla.

Greg, ki je skrbno spremljal spor, je spoznal, da Elizabeti in Sunnyju ni bil toliko pomemben sam patent, ampak sta hotela kaznovati Kenta za njegovo domnevno nezvestobo. Elizabeth je pričakovala, da bodo sodelavci dali vse za Theranos, sploh taki ljudje, kot je bil Kent, ki mu je naložila veliko odgovornost. Ne le da Kent ni delal samo za Theranos, ampak je del svoje energije in časa žrtvoval za drug projekt. S tem je bilo pojasnjeno tudi, zakaj Kent ob koncih tedna ni prihajal delat v firmo, kot je to od njega pričakovala Elizabeth. Po njenem mnenju jo je ogoljufal. Na koncu so sklenili gnil kompromis: Kent bo za nekaj časa odšel na dopust, da bo dokončal lasten projekt. Potem se bodo pogovarjali, če se bo smel vrniti v firmo in pod kakšnimi pogoji.

Kentov odhod je vznejevoljil Elizabeto. Zdaj je pozornost močneje usmerila h Gregu in k ostalim, ki bi morali zapolniti nastalo vrzel. Greg je v Elizabetinem in Sunnyjevem obnašanju zaznal novo nujnost. Zdelo se je, da hoče od skupine konstruktorjev doseči doseganje skrajnega roka, čeprav ljudem nista pojasnila, zaradi česa. Nekomu sta morala nekaj obljubiti, si je mislil Greg.

Elizabeth dejansko ni bila zadovoljna z napredkom pri razvoju miniLaba, in Greg je čutil ves pritisk njene nepotrpežljivosti. Ko se je skupina konstruktorjev zbrala na tedenskem posvetu, je molče strmela vanj, dokler ledenega ozračja ni poskušal ogreti s prijaznim pozdravom »Zdravo, Elizabeth, kako ti gre?« Na tem in na vseh naslednjih sestankih si je natančno zapisoval vse izrečeno in sklenjeno, da bi se na naslednjem sestanku lahko skliceval na sklepe in se izognil nesporazumom.

Večkrat se je spustila v delavnico konstruktorjev ter ga opazovala pri delu. Vljudno jo je pozdravljal ter tiho nadaljeval z delom. Šlo je za čudno igro moči, v kateri ni hotel sodelovati. Neko popoldne ga je poklicala k sebi ter mu očitala, da iz njega seva nekakšen cinizem. Ni dosti manjkalo, da bi ji potrdil njeno domnevo ter da sta se vse bolj odtujevala, vendar je raje ostal pri izgovoru –, da ga zelo moti, ker je Sunny zavrnil nekaj kandidatov, ki so se njemu osebno zdeli primerni za delo.

Elizabeth mu je očitno verjela, ker se je vidno sprostila in je odvrnila le: »Take stvari mi morate povedati.«

THERANOS JE ZA VEČER V DECEMBRU 2011 najel nekaj avtobusov za prevoz vseh uslužbencev – takrat že več kot 100 ljudi – v vinoteko Thomas Fogerty v kraju Woodside. Restavracija je bila Elizabetino priljubljeno mesto za proslave v okviru firme. Glavna zgradba je stala na stebrih na pobočju, od koder se je ponujal čudovit razgled na vinograde v lasti posestva in na Silicijevo dolino.

Povod za druženje so bili božični prazniki. Ko so zaposleni pred začetkom večerje srkali aperitive pred jedilnico, jih je Elizabeth nagovorila.

»MiniLab je najpomembnejša naprava, kar jih je ustvarilo človeštvo. Če tega ne verjamete, lahko takoj odidete,« je oznanila in s smrtno resnim pogledom premerila zbrano druščino. »In vsi moramo delati po najboljših človeških močeh, da bomo zadevo dokončali.«

Trey, ki ga je Greg srečal med bivanjem v Pasadeni ter ga pripeljal v Theranos, ga je rahlo dregnil v nogo. Izmenjala sta pomenljiva pogleda. Elizabetin visoko leteči nagovor jima je potrdil laično psihoanalizo, ki sta jo izdelala za šefinjo: v sebi je dejansko videla pomembno zgodovinsko osebnost. Sodobno Marie Curie.

Čez šest tednov so zopet praznovali v Fogartyjevi vinoteki, takrat zaradi zavezništva s podjetjem Safeway. Na sončni terasi je Elizabeth osrečevala zaposlene s tričetrt ure dolgo pridigo, medtem ko so se pod njimi že zbirale meglice.

Kot da bi neki sodobni general Patton pred izkrcanjem zaveznikov nagovarjal svojo vojsko. Čudovit razled na okolico je v skladu s povodom za praznovanje, je dejala. Theranos je na poti, da v Silicijevi dolini postane vodilno podjetje. Proti koncu nagovora se je pohvalila: »Ničesar se ne bojim,« po kratkem premolku pa dodala, »razen injekcije.«

Greg je bil takrat izgubil že vse utvare ter je bil trdno odločen, da ostane v Theranosu samo še dva meseca, da bodo njegove delnice po enem letu od prihoda v podjetje postale vnovčljive. Na sejmu za iskanje zaposlitvenih priložnosti, organiziranem na njegovi univerzi, Georgia Institute of Technology, je moral ugotoviti, da na stojnici Theranosa študentom več ni mogel hvaliti podjetja. Namesto tega so bili njegovi nasveti na splošno povezani s kariernimi možnostmi v Silicijevi dolini.

Del težave je bil, da sta bila Elizabeth in Sunny nesposobna – ali nista hotela – razlikovati med prototipom in gotovim izdelkom. MiniLab, ki ga je načrtoval Greg s sodelavci, je bil prototip in nič več. Morali bi ga preizkusiti in fino umeriti, za kar bi potrebovali še nekaj časa. Veliko časa. Prototipi so v večini firm šli skozi tri faze, preden se je podjetje z izdelki odločilo oditi na trg. Toda Sunny je že naročil nakup sestavnih delov za izdelavo 100 miniLabov, ki so temeljili na prvem, še nepreverjenem modelu. Kot če bi Boeing zgradil novo letalo ter potnike pozval, naj vstopijo – brez enega samega poskusnega poleta pred tem.

Z vztrajnim preizkušanjem bi med drugim morali rešiti težave s temperaturami. Za namestitev toliko različnih instrumentov v majhnem, zaprtem ohišju, je treba upoštevati nepričakovana nihanja temperature, kar vpliva na kemijske reakcije ter s tem na zmogljivost celotnega sistema. Toda zdelo se je, da Sunny verjame, da če bodo v neko škatlo stlačili posamezne dele ter napravo vklopili, bo že delovala. Ko bi le bilo tako preprosto!

Sunny je Grega in starejšega inženirja po imenu Tom Brumett poklical v veliko stekleno sejno dvorano ter jima očital, da dvomi v njuno delovno zagnanost. Greg, ki je bil sicer ponosen, da nikoli ni izgubil živcev, je tokrat dobesedno vzkipel. Kot visok športen tip se je kot stolp povzpel nad Sunnyja.

»Prekleto, tukaj se bomo raztrgali od dela!« ga je nadrl.

Sunny se jima je opravičil.

SUNNY JE BIL pravi tiran. Ljudi je tako pogosto odpuščal, da so se zaposleni v skladišču začeli igrati uganjevanje. Tam je delal tudi John Fanzio, zgovoren vodja nabave in distribucije, in pogosto so se v skladišče spustili še drugi zaposleni, da so si dali duška ali da so poklepetali. Vsake toliko se je oglasil Edgar Paz, vodja skupine varnostnikov, možakar z rahlo škodoželjnim izrazom obraza, ko je v roki skrival izkaznico enega od zaposlenih, kakršno so običajno nosili obešeno na traku okoli vratu. John in njegovi kolegi iz logistike so natančno vedeli, kaj bo sledilo. Ko je Paz prišel dovolj blizu, je pokazal izkaznico in prednjo stran prekril z dlanjo. S tem je vedno izzval presenečeno stokanje navzočih; Sunny je spet našel novo žrtev.

John se je sprijateljil z Gregom, Jordanom, Treyem in Tedom. Tvorili so otoček zdravega razuma v podjetju. John je bil ob zalivu verjetno edini strateški menedžer za nabavo, ki je delal manj kot pol metra oddaljen od dvižnih vrat nakladalne ploščadi, vendar mu je bilo to všeč, ker ni bil izpostavljen Sunnyjevim temeljitim pregledom opravljenih delovnih ur.

Žal je prav delo v skladišču pripomoglo, da je tudi John moral oditi. Neko jutro v februarju 2012 se je eden od skladiščnih delavcev v službo pripeljal v bleščečem novem modelu acura tovarne Honda. Ponosno ga je pokazal Johnu, toda že naslednje jutro se je na avtomobilu pojavila velika vdrtina; na parkirišču se je nekdo zaletel vanj. John je pregledal vse avtomobile in iskal sledove trka ter je kmalu odkril storilca. V acuro se je zaletel eden od indijskih svetovalcev, ki jih je Sunny najel za pomoč pri razvoju softvera.

John je Indijcu očital dejanje, ko je le-ta med odmorom prišel kadit na dvorišče. Možak je zanikal, nakar mu je John z merilnim trakom dokazal, da se sledovi trka na obeh vozilih natančno ujemajo. Sodelavcu je svetoval, naj o dogodku obvesti policijo. Takrat se je položaj zaostril. Indijec se je pritožil pri Sunnyju, ki je takoj ves razburjen in s tresočimi se rokami privihral v skladišče.

»Aha, tukaj se greš policaja?« je sarkastično nadrl Johna. »No, potem pa postani policaj!«

Obrnil se je k varnostnikom, ki so stali v bližini, pokazal na Johna in jim ukazal:»Vrzite ga ven!« Po vseh sodelavcih, ki jih je Sunny odpustil v preteklih letih, je prišel na vrsto tudi John.

Zadeva Gregu ni bila niti malo všeč. Okrepila je njegovo odločitev, da zapusti podjetje. Mesec dni pozneje je eden od njegovih mlajših konstruktorjev nehote povzročil, da je pregorelo električno vezje. Sunny je v pisarno poklical Grega in Toma Brumetta ter od njiju besno zahteval, naj mu imenujeta povzročitelja. Zavrnila sta njegovo zahtevo, ker sta predobro vedela, da bi Sunny mladeniča pri priči nagnal iz službe.

Po naključju so malo pred tem dogodkom Gregove delniške opcije postale veljavne. Greg je še isti dan odšel v pisarno k Sunnyju ter mu izročil odpoved. Sunny jo je mirno sprejel, toda komaj je Greg zapustil pisarno, je Sunny že dal poklicati k sebi Treya, Jordana in Teda, da bi izvedel, kakšni so bili njihovi nameni. Vsi so mu zagotovili, da Gregova odločitev nanje ne bo vplivala ter da bodo normalno delali kot dotlej, saj so vedeli, kaj je Sunny hotel slišati od njih.

Greg je med odpovednim rokom še zadnjič delal neko soboto. Sunny mu je bil hvaležen za to, ter ga je povabil na srečanje, ki ga je sklicala Elizabeth za ponedeljek. Sestali so se v velikanski montažni hali v Newarku, kraju na drugi strani zaliva San Francisco. Theranos je malo pred tem najel halo, kjer naj bi na veliko izdelovali miniLab. Elizabeth je ogromno, prazno halo slovesno odprla z govorom. Ko je med poslušalstvom zagledala Grega, je začela bolščati vanj.

»Če je med vami kdo zajedljiv ali ne verjame, da dela na najboljši stvari, kar so jih ljudje kadar koli poskušali ustvariti, potem naj zdajle odide.« In medtem ko je še kar naprej bolščala v Grega, je posebej pohvalila Treya, Jordana in Teda. Prisotnih je bilo okoli 150 sodelavcev, tako da bi bila lahko pohvalno omenila tudi vse druge, vendar je izbrala to trojico, ker je vedela, da so Gregovi prijatelji. Na svoj način je še zadnjikrat Grega javno potisnila v ozadje.

TUDI V MESECIH po Gregovem odhodu so vrtljiva vrata na glavnem vhodu v Theranos le redko mirovala. Eden bolj surrealističnih dogodkov se je primeril tršatemu razvijalcu softvera po imenu Del Barnwell. Big Del, kot so ga običajno imenovali, je bil njega dni mornariški pilot helikopterja. Sunny mu je očital, da ni naredil dovolj nadur. Šel je celo tako daleč, da je z nadzorno kamero preverjal, kdaj je možakar prihajal in odhajal. Na koncu ga je poklical v svojo pisarno ter mu očital, da je sodeč po posnetkih kamere delal le osem ur dnevno. »Odvadil te bom tega,« mu je zagrozil Sunny.

Toda Big Del se ni hotel odvaditi. Kmalu po tej grožnji je z e-pošto poslal odpoved Elizabetini pomočnici. Na to ni bilo nobenega odziva in vestno je nadaljeval z delom do konca 14-dnevnega odpovednega roka. Nato je neki petek ob 16. uri pobral svoje stvari in odšel k izhodu. Nenadoma sta po stopnicah navzdol pritekla Elizabeth in Sunny. Ne sme kar tako oditi, ne da bi podpisal izjavo o zaupnosti, sta mu pojasnila.

Big Del se je uprl. Tako izjavo je bil podpisal že pred zaposlitvijo, sicer pa sta imela dva tedna časa za zadnji pogovor z njim. Zdaj lahko odide in prav to namerava storiti. Še ko je obračal svoj avto na parkirišču, je Sunny za njim poslal varnostnika, da bi ga zadržal. Big Del se ni zmenil zanj in se je odpeljal.

Sunny je poklical policijo. Dvajset minut pozneje se je na dvorišče pripeljala policijska patrulja. Zelo razburjeni Sunny je policistu razložil, da je neki sodelavec z lastnino firme pravkar pobegnil z dvorišča. Ko je policist vprašal, kaj je odnesel s seboj, je Sunny s svojim težkim naglasom bleknil: »Ukradel je lastnino v svojih možganih.«





9. poglavje





Igranje z dobrim počutjem (velnesom)


Poslovanje Safewaya ni bilo dobro. Podjetje je za za zadnje četrtletje 2011 objavilo znižanje dobička za šest odstotkov.(131) Glavni direktor Steve Burd je imel težave s pojasnjevanjem tako slabega izida ducatu analitikov, ki so jih zanimali najnovejši podatki.

Med analitiki je bil tudi Ed Kelly iz švicarske banke Credit Suisse. Kelly je zbadal Burda, da je slabe poslovne izide zamegljeval z nakupi delnic.(132) Dejansko je možno z nakupi lastnih delnic umetno zviševati dobiček podjetja na delnico – tudi če se dejanski dobički znižujejo. To je bil star trik, ki so ga prekanjeni analitiki Wall Streeta, poznavalci takih zvijač raznih podjetij, zlahka prepoznali.

Burd je zbadljivke zavrnil.(133) Prepričan je bil, da se bo Safeway kmalu spet izkazal z boljšimi številkami ter da bo nakup njegovih delnic zopet pomenil dobro investicijo. Za podkrepitev optimizma je navedel tri pobude, ki jih je načrtovalo njegovo podjetje. Prva dva ukrepa so analitiki, ki jih ni bilo enostavno zadovoljiti, zavrnili, vsi pa so našpičili ušesa, ko je Burd začel govoriti o tretji pobudi.

»Prav zdaj razmišljamo o pomembnem… uf … povedal bom preprosto, o neki zadevi v zvezi z velnesom,« je oznanil nejasno.

Burd je takrat prvič javno spregovoril o zadevi. Podrobnosti nato ni omenil, toda analitiki so s seboj odnesli sporočilo, da ima okorno, 97 let staro podjetje, skriven načrt za oživitev zastalega poslovanja. Skrivni načrt so interno označili kot »Projekt T-Rex«. Naziv ni označeval nič drugega kot Safewayevo partnerstvo s Theranosom – partnerstvo, ki je bilo takrat, v februarju 2012, že dve leti v fazi priprav.

Burd je veliko pričakoval od omenjenega projekta. Naročil je že spremembe v več kot polovici od 1.700 Safewayevih trgovskih centrov, da bi pripravili primerne prostore za prefinjene mini klinike – drage preproge, po meri izdelano leseno pohištvo, granitne prodajne pulte, ploščate TV zaslone. Theranos je dosegel, da so prostore imenovali »Wellness Center« ter da »morajo izgledati lepše od običajnih spa središč«. Preureditve so Safeway stale 350 milijonov dolarjev, toda Burd je bil prepričan, da bodo prihodki znatno presegali stroške, takoj ko bodo nove klinike začele ponujati nove vrste krvnih preiskav, razvite v startupu.

Nekaj tednov po objavi rezultatov poslovanja so Burd in njegovi najožji sodelavci poklicali skupino analitikov na ogled Safewayeve trgovine vzhodno od Oaklanda v slikoviti San Ramon Valley. Pokazali so jim tamkajšnji novi velnes center, Burd pa se je izogibal vprašanjem o storitvah, ki naj bi jih nudili strankam. Niti vodja podružnice o tem ni imel pojma; Theranos je namreč do otvoritve zahteval popoln molk. Od sklenitve sporazuma o sodelovanju je projekt doživel že nekaj odlašanj.

Elizabeth je Burdu povedala, da je potres v marcu 2011 na Japonskem oviral izdelavo nosilcev v Theranosu. Nekaterim vodilnim menedžerjem Safewaya se je to pojasnilo zdelo privlečeno za lase, toda Burd je verjel njenemu pojasnilu. Mlada ženska, ki je študij na Stanfordu hitro obesila na klin, ga je povsem očarala. Isto je veljalo za njen revolucionaren postopek, ki se je tako popolno skladal z njegovo lastno skrbjo za zdravje.

Elizabeth se je najraje pogovarjala neposredno z Burdom ter je bila odgovorna samo njemu. V Safewayevi centrali v Pleasantonu so uredili poseben prostor za sestanke, kjer so se enkrat tedensko sestajali Safewayevi menedžerji, ki so bili seznanjeni s projektom T-Rex, da bi jih obveščali o napredku. Burd se je udeleževal vseh pogovorov osebno ali potom video konference, kadar je bil na poti. Kadar so se pojavila vprašanja ali težave, ki se jih je dalo razčistiti samo s Theranosom, je prisotne vedno obvestil: »To bom razjasnil neposredno z Elizabeto.« Podpredsednica Larree Renda, ki je v Safewayu začela delati leta 1974 še kot najstnica, ter se je v hierarhiji firme povzpela do ene od Burdovih najtesnejših sodelavk, je bila enako kot drugi vodilni ljudje vedno znova presenečena, kaj vse je Burd dovoljeval mladi dami in ji popuščal. Medtem ko je od svojih namestnikov in poslovnih partnerjev koncerna zahteval dosledno spoštovanje dogovorjenih rokov, si je lahko Elizabeth privoščila nenehno zamujanje vnaprej dogovorjenih terminov. Nekateri Burdovi kolegi so vedeli, da je imel dva sina in so se začenjali spraševati, če morda v Elizabeti vidi hčer, ki je ni bil dobil. Karkoli že naj bi bil razlog, Elizabeth je očarala Burda.

PO VSEH ZAVLAČEVANJIH in prelaganjih se je zdelo, da je na začetku 2012 partnerstvo vendarle zaživelo. Podjetji sta se dogovorili, da bodo pred pravim začetkom krenili z beta inačico. V kliniki, ki jo je Safeway za lastne zaposlene postavil v okviru svojih prostorov v Pleasantonu, naj bi Theranos opravil niz krvnih preiskav.

Klinika je bila sestavni del Burdove strategije, s katero bi zmanjšali stroške za bolniške dopuste, zaposlene v koncernu pa bi spodbujala, da bi bolj skrbeli za lastno zdravje. Klinika je nudila brezplačne preglede; sodelavci, ki so se pri tem dobro odrezali, so dobivali popust na plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje. V petih ordinacijah te klinike, kjer so imeli tudi majhen laboratorij, je delal zdravnik ob pomoči treh medicinskih sester. Na tabli v sprejemnici je pisalo: »Analize opravlja Theranos.«

Za kliniko je bila odgovorna Renda. Poleg drugih področij je skrbela tudi za Safeway Health, hčerinsko družbo, ki jo je ustanovil Burd, da bi znanje Safewaya iz zdravstvene oskrbe delavcev prodajala drugim organizacijam. Rendin soprog je umrl zaradi pljučnega raka, potem ko se je Elizabeth pred dvema letoma prvič pojavila v Pleasantonu. Renda je upala, da bo skoraj neboleč Theranosov postopek z enim vbodom v prst drugim ljudem olajšal trpljenje, kakršno je moral zaradi neštetih pikov prestajati njen soprog v zadnjih mesecih življenja.

Renda je pravkar zaposlila Kenta Bradleyja kot prvega sodelavca v koncernu, zadolženega za zdravstvena vprašanja. Bradley je diplomiral na West Pointu ter končal usposabljanje na vojaški zdravstveni šoli v Bethesdi, nakar je 17 let delal kot zdravnik v vojski ZDA; nazadnje je vodil evropsko podružnico Tricare, program zdravstvenega zavarovanja za aktivne in upokojene vojaške osebe. Renda je tiho govorečemu nekdanjemu vojaškemu zdravniku zaupala vodenje Safewayeve klinike.

Bradley se je v armadi spoznal s številnimi medicinskimi tehnikami in je nestrpno pričakoval preizkus Theranosovega sistema v praksi. Osupnilo ga je, ko je izvedel, da Theranos sploh ni nameraval namestiti svojih naprav v kliniki Safewaya. Theranos je namesto tega najel dva flebologa (specialista za vene), ki naj bi jemala vzorce krvi. Analize teh vzorcev bi potem delali na drugi strani zaliva, v Palu Altu.

Bradley je tudi opazil, da sta flebologa od vsakega sodelavca vzela dva vzorca krvi: enega iz kazalca z uporabo lancete, drugega pa na običajen način iz vene v komolčnem pregibu. Čudil se je, kakšen smisel je imelo jemanje krvi iz vene, če naj bi bil Theranosov sistem s pikom v prst zrel za uporabo ter naj bi ga ponujali Safewayevim strankam?

Bradleyjevo nezaupanje se je okrepilo, ko je ugotovil, kako dolgo je trajalo, preden so dobili izvide. Kolikor je vedel, naj bi bili izvidi pripravljeni skoraj takoj; toda nekateri sodelavci Safewaya so nanje čakali skoraj dva tedna, nekaterih analiz pa sploh ni opravil Theranos. Čeprav firma nikoli ni omenila, da bo del analiz naročala drugje, je Bradley odkril prav to: Theranos je nekaj analiz vzorcev naročil v velikem referenčnem laboratoriju ARUP v Salt Lake Cityju.

Toda Bradleyja je še najbolj vznemirilo, da so nekateri popolnoma zdravi sodelavci prišli k njemu s povsem nenormalnimi izvidi. Iz previdnosti je ljudi napotil v laboratorije uveljavljenih podjetij kot sta bili Quest ali LabCorp. Primerjalni izvidi v nobenem primeru niso pokazali nobenih posebnosti, kar je pomenilo, da so bili Theranosovi podatki popolnoma zgrešeni. Nato je eden od vodilnih zaposlenih prejel izvid o vrednosti PSA – za prostato specifičen antigen, protein, ki nastaja v prostati. Čim višja je koncentracija tega proteina v krvi, večja je verjetnost za raka na prostati. Vrednost PSA pri omenjenem menedžerju je bila zelo povišana, torej je zelo verjetno imel raka. Bradley je bil v dvomih. Tako kot nekajkrat prej je tudi tega zaskrbljenega kolega poslal na preiskavo krvi v drug laboratorij. In glej ga vraga, tudi v tem primeru je bil njegov izvid povsem normalen!

Nato je podrobno analiziral ugotovljena razhajanja. Nekatera odstopanja med Theranosovimi vrednostmi in onimi iz drugih laboratorijev so bila zaskrbljujoče visoka. V primerih, ko so se Theranosovi izvidi ujemali z izvidi iz drugih laboratorijev, pa je šlo večinoma za izvide, ki jih je Theranos naročil v laboratoriju ARUP.

Bradley je o svojih opažanjih seznanil Rendo in Brada Wolfsena, predsednika Safeway Health. Rendino zaupanje v Theranos je bilo že itak precej omajano zaradi zavlačevanj in prelaganj v zadnjih dveh letih; Bradleyju je svetovala, naj se obrne neposredno na Burda. Toda Burd ga je vljudno zavrnil ter mu zagotovil, da je Theranosov postopek dovolj preverjen in zanesljiv.

VZORCE KRVI Safewayevih delavcev v Pleasantonu je kurir odnašal v enonadstropno zgradbo s kamnito fasado pri East Meadow Circle v Palu Altu. Theranos je spomladi 2012 tam uredil zasilen laboratorij, medtem ko se je ostali del rastočih dejavnosti startupa preselil iz Hillview Avenue v bližnje, večje poslopje, kjer je prej deloval Facebook.

Nekaj mesecev pred tem je laboratorij pridobil certifikat, da ustreza zahtevam iz pravilnika CLIA, ki so veljale v skladu z zveznim zakonom za klinične laboratorije.(134) Takih certifikatov sicer ni bilo težko pridobiti. Čeprav je zakonska določila nadzorovala zvezna ustanova zdravstvenega ministrstva ZDA (Centers for Medicare and Medicaid Services, CMS), je zvezni urad prepuščal večino rutinsko izvedenih pregledov v laboratorijih pristojnim oblastem v posameznih zveznih državah.(135) V Kaliforniji je laboratorije nadzirala organizacija Laboratory Field Services (LFS), ki je bila podrejena kalifornijskim zdravstvenim oblastem. Revizija je pokazala, da je LFS kronično primanjkovalo denarja in je le s težavo opravljala predpisane nadzore.

Če bi Stevu Burdu dovolili vstopiti v Theranosov laboratorij, bi prav gotovo opazil, da v njem ni bilo niti ene Theranosove naprave. MiniLab je bil namreč še vedno v razvoju in daleč od tega, da bi lahko z njim analizirali kri pacientov. V njem je bilo za preiskave krvi in telesnih tekočin nameščenih več kot ducat komercialno dostopnih aparatov drugih proizvajalcev, med njimi podjetij Abbott Laboratories, Siemensa ali italijanskega podjetja DiaSorin. Laboratorij je vodil neprijeten patolog Arnold Gelb, splošno znan kot »Arnie«; sicer je v njem delalo tudi nekaj laborantov z državnimi certifikati za delo z vzorci človeških tekočin. Čeprav je Theranos v svojem laboratoriju uporabljal le komercialno dostopne analizne aparate, je obstajala kopica možnosti za napake – in to se je dejansko dogajalo.

Glavna težava je bilo pomanjkanje izkušenega osebja. Eden od laborantov, mlad fant po imenu Kosal Lim, je bil slabo usposobljen in je delal tako površno, da se je Diana Dupuy, ena od njegovih kolegic bala, da predstavlja nevarnost za točnost izvidov. Dupuyeva se je izšolala v MD Anderson v Houstonu, Teksas, onkološki bolnišnici svetovnega slovesa. S svojo sedemletno prakso specialistke za krvne transfuzije je dosledno spoštovala predpise ter ni oklevala prijaviti sumljivih postopkov, ki jih je opazila.

Dupuyeva je smatrala, da so bile Limove napake nedopustne.(136) Med drugim ni upošteval proizvajalčevih navodil za delo z reagenti, v hladilniku je skupaj hranil neuporabne in sveže reagente, vzorce je analiziral z neumerjenimi laboratorijskimi aparati, pri pregledovanju analiznih aparatov ni upošteval navodil proizvajalcev, opravljal je naloge, za katere sploh ni bil usposobljen. Nekoč je kontaminiral posodo z Wrightovim histološkim barvilom za razlikovanje krvnih celic. Dupuyeva je bila precej temperamentna in je Lima večkrat poklicala na zagovor ter mu grozila, da se bo izšolala za laboratorijsko inšpektorico, da bo slabe laborante njegove vrste lahko izločala. Ko se je izkazalo, da ne more zadostiti njenim zahtevam, je njegove napake dokumentirala ter o njih z e-pošto redno obveščala Gelba in Sunnyja, večkrat tudi z ustreznimi dokaznimi posnetki.

Dupuyeva je dvomila tudi v usposobljenost dveh drugih laborantov, ki ju je Theranos zaposlil v Pleasantonu. Za nekatere analize je treba kri centrifugirati, da se trdni delci ločijo od plazme. Pomemben je potek centrifugiranja. Flebologa nista bila usposobljena za uporabo centrifuge in nista imela pojma, koliko časa ali s kakšno hitrostjo je treba centrifugirati vzorce.(137) Ko so vzorci plazme prispeli v Palo Alto, so bili pogosto onečiščeni s tujimi snovmi. Ugotovila je tudi, da je velikemu številu epruvetk, ki jih je Theranos uporabljal pri odvzemu krvi, že potekel rok uporabe, tako da je antikoagulant v njih postal neučinkovit in je ogrožal pravilnost analize.

Kmalu po tem, ko je Dupuyeva odposlala svoje pripombe, so jo napotili v Delaware na usposabljanje za delo z novim Siemensovim analizatorjem, ki ga je nabavil Theranos. Ko se je čez teden dni vrnila, je našla neoporečen laboratorij. Sunny je očitno samo čakal, da se je vrnila, saj jo je takoj poklical na pogovor. V pretečem tonu ji je povedal, da si je med njeno odsotnostjo zelo natančno ogledal laboratorij ter ni našel prav ničesar, kar bi potrjevalo njene pritožbe. Nato je omenil, da je v poslopje spustila svojega prijatelja – pred potovanjem v Delaware ji je pomagal iz pisarne odnesti prtljago. S tem je resno kršila varnostne predpise firme, zato jo mora takoj odpustiti. Po kratkem premolku je poklical Gelba in ga vprašal, če se mu Dupuy zdi dobra sodelavka. Ko je Gelb na vprašanje odgovoril z da, je Sunny navidez nejevoljno popustil. Dupuy je smela ostati v Theranosu.

Pretresena in kot omamljena se je vrnila k delu. Naslednja stvar, ki jo je stresla, je bil udarec kolega iz IT oddelka po rami. Prosil jo je, naj za trenutek stopi z njim na hodnik, da bi mu dala neke podatke, ker je hotel znova usposobiti njen službeni mobitel. Sunny je prekinil uporabo njenega službenega mobitela, e-pošte in dostop do firminega omrežja, še preden se je odločil, da jo obdrži na delu.

Dupuyeva kot poštena oseba ni imela prihodnosti v Theranosu. Čez tri tedne, ko se je Sunny v petek zjutraj vrnil v zgradbo na East Meadow Circle, jo je znova odpustil, a takrat dokončno. Iz zgradbe so jo pospremili, ne da bi ji omogočili pobrati osebno lastnino. Razlog za vnovično odpustitev: Dupuyeva je opozorila, da je eden od dobaviteljev zavrnil naročilo, ker Theranos ni plačal zapadlih računov.

Nepoštena odpustitev jo je tako razsrdila, da je Sunnyju še isti konec tedna poslala ogorčeno e-pismo. Zahtevala je svoje stvari z delovnega mesta, vključno s strokovno literaturo, očali in licenco CLS za laboratorijsko strokovnjakinjo v Kaliforniji. Kopijo dopisa je poslala Elizabeti; vsebovala je uničujočo kritiko na račun Sunnyjevega vodenja in položaja v laboratoriju: Več kot pet kolegov me je posvarilo, da ste povsem nepredvidljivi in da je samo od Vašega trenutnega razpoloženja odvisno,… kaj Vas spravi iz tira. Izvedela sem tudi, da z Vami ni dobro češenj zobati… Dokler bo CLIA laboratorij vodil Kosal in dokler njega ali Arneja nihče ne bo opazoval, bodo prisotne težave. Imate povprečnega vodjo laboratorija, ki je zadovoljen s podpovprečnimi laboranti – kakršni koli že so njegovi motivi. Zagotavljam Vam, da bo Kosal nekega lepega dne v laboratoriju zagrešil grozno napako, zaradi katere bodo trpeli izvidi. Mislim celo, da je naredil že več takih napak, za katere pa je okrivil reagente… Česar koli se loti, se konča s katastrofo!

Samo upam lahko, da se boste zavedeli, da ustvarjate delovno ozračje, v katerem Vam sodelavci iz golega strahu zamolčijo napake. Z ustrahovanjem se podjetja ne da uspešno voditi. Nekaj časa morda še gre, toda prej sli slej se zalomi…(138)

Dupuyevi so njene stvari izročili pred vhodom v zgradbo, Sunny pa jo je posvaril, da se bo še slišala z njegovimi odvetniki.(139) Dejansko je od Davida Doyla kmalu prejela nekaj strogo službeno oblikovanih e-dopisov, s katerimi je od nje zahteval pisno izjavo, da je vse materiale v zvezi z delom pri Theranosu »nepovratno uničila« ali jih vrnila, ter da mora poleg drugega upoštevati zavezo o molku.(140) Dupuyeva je sprva zavrnila zahteve ter najela odvetnika iz Oaklanda, da bi ugovarjala neupravičeni odpovedi delovnega raznerja.(141) Odvetnik ji je to odsvetoval ter predlagal, naj raje podpiše izjavo – proti Wilsonu Sonsiniju, najmočnejši odvetniški pisarni v Silicijevi dolini itak ni imela možnosti. Po krajšem kolebanju je sprejela njegov nasvet.

SAFEWAY O VSEM TEM SEVEDA ni imel pojma. V letu 2012 in še nekaj mesecev v 2013 je koncern Theranosu dovoljeval opravljanje krvnih preiskav v svoji kliniki za zaposlene. Safeway je celo že zaposlil dva flebologa za velnes centre, postavljene v več deset njegovih podružnicah v Severni Kaliforniji. Meseci so minevali, Theranos pa je kar naprej odlašal z začetkom njihovega delovanja.

Proti koncu aprila 2012 so Burda vprašali, kaj je z njegovo skrivnostno omembo »zadeve velnes« v zvezi s poročilom za prvo četrtletje.(142) Odvrnil je, da zadeva še ni dozorela, ko pa bo, bo »bistveno vplivala« na poslovne izide. V naslednjem poročilu v juliju 2012(143) je pojasnil, da se bo »zadeva velnes« pokazala v poslovnem izidu »najverjetneje v četrtem kvartalu«. Tudi četrti kvartal je prišel in se končal brez začetka projekta.

Najpozneje v tem obdobju je začela naraščati nejevolja nekaterih vodilnih menedžerjev Safewaya. Niso bili deležni bonusov, ker firma ni dosegala zastavljenih finančnih ciljev, pri katerih je imelo partnerstvo s Theranosom pomembno vlogo pri povečanem obsegu poslovanja in povečanem dobičku. Matt O‘Rell, eden od finančnikov v Safewayu, je imel nalogo izračunati pričakovane prihodke od velnes centrov. Zelo optimistično je predvideval, da bo vsak center v povprečju dnevno obiskalo 50 pacientov, kar bi omogočilo dodatne prihodke v višini 250 milijonov dolarjev letno. Do tedaj se ta pričakovanja niso uresničila, še huje: Safeway je samo za preureditve v svojih podružnicah porabil 100 milijonov dolarjev več od načrtovanega prihodka.

Dragocene prodajne površine v trgovskih centrih so ostajale neizkoriščene, namesto da bi jih izkoriščali za izboljšanje poslovanja. Renda in Bradley sta bila že naveličana čakanja in sta razvila več zamisli o možnem izkoriščanju neizkoriščenih površin, na primer z nasveti za prehranjevanje ali s sanitetnimi postajami z usposobljenimi bolniškimi negovalci ali s ponudbami telemedicinskih storitev. Burdu sta predstavila predloge, toda potem ko se je sam pogovoril z Elizabeto, je vse zavrnil. Elizabeth ni hotela odstopiti prostorov za drugačne namene, jima je pojasnil.

V ozadju dogajanja je upravni odbor direktorjev izgubil potrpljenje. Burd je po dveh desetletjih na svojem položaju očitno izgubil zaupanje borze na Wall Streetu. Medtem ko je tekom prvih deset let njegovega direktorskega položaja vrednost delnic Safewaya omogočala visoke dobičke, se je zdelo, da se je v naslednjih letih vse manj posvečal ključni dejavnosti podjetja, namreč manj razvpiti prodaji živil.

To bi se dalo deloma pripisati njegovi osebni usmerjenosti v zdravje in velnes, velikanske investicije v centre za velnes ter stalna zavlačevanja in prelaganja pa so sodu izbila dno.

Kmalu po zaključku borznega trgovanja 2. januarja 2013 je Safeway v sporočilu za javnost objavil novico, da bo Burd odstopil s položaja generalnega direktorja po sestanku delničarjev v mesecu maju.(144) Burd se je za tako potezo odločil sam, so sporočili(145), toda Renda in drugi menedžerji so domnevali, da ga je k odstopu pozval upravni odbor. Burd je vse do konca trdovratno zagovarjal partnerstvo s Theranosom ter trdil, da ima pobuda za velnes »potencial za preprorod celotnega podjetja«.

Elizabeth je po Burdovem odhodu izgubila najpomembnejši kanal za dogovarjanje s Safewayem. Če so menedžerji Safewaya hoteli od Theranosa izvedeti najnovejše stanje, so se morali obrniti na Sunnyja ali druščino Frat Pack. Sunny se je otepal vprašanj, češ da je njegov čas predragocen, da bi se ukvarjal s takimi postranskimi zadevami, oni pa da itak nimajo pojma, kaj vse je treba storiti, da se inovacijo takega reda velikosti spravi v tek. Njegova nadutost je razkurila vsakogar, ki je z njim imel opravek. Safeway je kljub temu okleval s prekinitvijo partnerstva. Kaj bi bilo, če bi se Theranosov postopek izkazal za revolucionarno inovacijo? Safeway bi dolga leta obžaloval morebitno prekinitev sodelovanja. Strah, da bi zamudili veliko priložnost, je bil znova močnejši od vseh pomislekov.

Burd očitno ni hotel uživati v pokoju. Le tri mesece po odhodu je ustanovil firmo za svetovanje podjetjem, ki so hotela zmanjšati stroške, povezane z zdravstvenimi vprašanji. Firmo je imenoval Burd Health.(146) V novi vlogi ustanovitelja zagonskega podjetja je poskušal navezati stik z Elizabeto, vendar se na njegove klice ni odzivala.





10. poglavje





"Kdo je LTC Shoemaker?"


Podpolkovnik (ameriško lieutenant colonel, LTC, op. prev.) David Shoemaker je potrpežljivo poslušal mlado žensko, ki je sedela na čelu sejne mize ter razlagala, kako namerava delovati njeno podjetje. Čez četrt ure mu je bilo dovolj.

»Pri nadzornih organih ne boste uspeli s svojo namero,« jo je prekinil.

Elizabeth je jezno pogledala častnika z očali, ki ji je v vojaški uniformi sedel nasproti ter ji našteval razne predpise, ki jih njen postopek, kakor ga je bila opisala, po njegovem mnenju ni izpolnjeval. Shoemaker je vodil maloštevilno vojaško odposlanstvo, povabljeno na jutranji sestanek novembra 2011 v Theranosovo upravno zgradbo v Palu Altu. Vojaki naj bi »požegnali« Theranosove načrte za uporabo njegovih naprav na afganistanskem bojišču, ne pa da se vtikajo v upoštevanje nekih predpisov v njegovi strategiji.

Zamisel o uporabi Theranosovih aparatov na bojiščih se je porodila v preteklem avgustu, ko je Elizabeth v mornariškem klubu Marines‘ Memorial Club v San Franciscu spoznala Jamesa Mattisa, tedanjega vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil (pozneje od 20. januarja 2017 do 1. januarja 2019 obrambni minister v Trumpovi vladi, op. prev.).(147) V sproščenem pogovoru mu je opisala, kako koristen bi bil njen novi postopek za krvne preiskave z enim samim vbodom v prst pri postavljanju diagnoze in hitrem okrevanju ranjenih vojakov; z njim bi bilo celo možno reševati življenja. Ta izjava je pri generalu s štirimi zvezdicami padla na plodna tla. Jim »Mad Dog« Mattis je zelo zavzeto skrbel za dobrobit svojih vojakov in je bil zato med najbolj priljubljenimi poveljniki ameriških oboroženih sil. Bil je odprt za vsako noviteto, ki bi izboljšala varnostni položaj njegovih vojakov v neskončni, grozljivi vojni v Afganistanu. Po srečanju z Elizabeto je svojim podrejenim v glavnem štabu naročil, naj preizkusijo Theranosove naprave v vojnih razmerah.

V skladu s predpisi so taka povpraševanja sprejemali v oddelku za medicinske zadeve v oporišču Fort Detrick, Maryland; običajno so našla pot na pisalno mizo podpolkovnika Shoemakerja. Shoemaker je bil kot namestnik direktorja Division of Regulated Activities and Compliance zadolžen, da se je vojska pri preizkušanjih medicinskih naprav držala zakonov in pravil.

Shoemaker ni bil značilen armadni birokrat. Doktoriral je na področju mikrobiologije, sodeloval je pri raziskavah cepiv proti meningitisu in tularemiji, nevarni bakterijski okužbi, ki sta jo za potrebe biološkega vojskovanja preučevali ZDA in Sovjetska zveza v času hladne vojne. Bil je prvi častnik, ki je dokončal enoletno štipendirano usposabljanje v organizaciji agencije za živila in zdravila (FDA), ter postal velik poznavalec njenih obsežnih predpisov.

Shoemaker je kljub prijaznim nasmehom in zategnjeni govorici južnega Ohia znal nastopiti tudi brez ovinkarjenja, ko se mu je to zazdelo nujno. Predvidena Theranosova strategija, da povsem obide FDA, je bila obsojena na propad, je posvaril Elizabeto, predvsem če je dejansko nameravala svoje naprave prodajati naslednjo pomlad na ravni celotne države, kakor mu je dejala. Bilo je povsem izključeno, da bi ji FDA to dovolila brez lastnega preverjanja.

Elizabeth mu je odločno ugovarjala ter navajala mnenja, ki so jih za Theranos pripravili pravni strokovnjaki. Nastopala je tako trdoglavo in ni ji bilo mogoče ničesar dopovedati, zato je Shoemakerju hitro postalo jasno, da bi nadaljnja razprava pomenila samo izgubljanje časa. Očitno ni hotela prisluhniti ničemur, kar je nasprotovalo njenemu mnenju. Ob pogledu na prisotne ljudi je ugotovil, da Elizabeth na sestanek ni pripeljala ljudi, ki bi se spoznali na predpise; domneval je, da v firmi sploh ni zaposlila takih strokovnjakov. Če bi to držalo, je šlo za skrajno naiven odnos. Zdravstvena oskrba je sodila med najstrožje urejena področja; upravičeno, saj je vendar šlo za človeška življenja.

Shoemaker ji je pojasnil, da mora predložiti nekaj pisnega od FDA, kar bo potrjevalo njeno mnenje, sicer ji ne more prižgati zelene luči za uporabo njenih naprav v vojski ZDA. Elizabeth je bila jezna kot vrag. Sicer je nadaljevala s svojo predstavitvijo, vendar se do konca srečanja več ni zmenila za Shoemakerja.

Shoemaker je imel MED 18-LETNIM SLUŽBOVANJEM v vojski pogosto opravek z ljudmi, ki so menili, da za armado ne veljajo civilni predpisi in da se v njej medicinske raziskave opravljajo po mili volji. To vsekakor ni držalo, čeprav so bile vmes tudi izjeme – Pentagon je na primer med 2. svetovno vojno preizkušal gorčični plin (tudi iperit, op. prev.) na ameriških vojakih ter sredstvo agent orange na ujetnikih v 1960-ih. Toda že zdavnaj so minili časi, ko je vojska lahko izvajala nenadzorovane medicinske poskuse.

Med spopadom s Srbijo v 1990-ih na primer je Pentagon pridobil dovoljenje FDA, preden je svojim vojakom na Balkanu ponudil možnost cepljenja s poskusnim cepivom proti klopnemu meningitisu. Cepili so samo vojake, ki so se za to prostovoljno odločili. Vojska je podobno tesno sodelovala z agencijo FDA v primeru poskusnega cepiva proti toksinu botulinusa za vojake v Iraku leta 2003. Takrat jih je bilo strah, da je imel Sadam Husein na zalogi velike količine tega smrtonosnega biološkega orožja, obetavno cepivo, ki so ga razvili strokovnjaki v Fort Detricku, pa še ni imelo dovoljenja FDA za uporabo.

Vojska se je v primeru obeh cepiv posvetovala z odborom Institutional Review Board (IRB), ki je znotraj armade nadzoroval upoštevanje določenih varnostnih in etičnih standardov pri medicinskih raziskavah. Če je ta odbor sklenil, da predlagana študija ni bila posebej tvegana, bi jo tudi FDA ponavadi odobrila ob pogoju, če bi se jo izvedlo na osnovi doslednega protokola, preverjenega in odobrenega s strani IRB.

Kar je veljalo za cepiva, je veljalo tudi za medicinske naprave. Če je hotel Theranos svoje analizne aparate za kri uporabljati med vojaki v Afganistanu, bi morala firma predložiti s strani IRB odobren potek postopkov, o čemer Shoemaker ni niti najmanj dvomil. Toda ker je Elizabeth trmasto vztrajala pri svojem in je moral upoštevati tudi kritiko s strani CENTCOM, se je odločil posvetovati z Jeremiah Kellyjem, armadnim pravnikom, ki je prej delal v FDA. Predvidel je nov sestanek z Elizabeto, kjer bi tudi Kelly povedal svoje mnenje. Dogovorili so se za sestanek 9. decembra 2011 ob 15.30 v Washingtonu, D.C., v odvetniški pisarni Zuckerman Spaeder, zastopnici Theranosa.

Elizabeth se je pojavila sama. S seboj je prinesla en sam enostranski dokument, v katerem je bilo predvideno enako postopanje Theranosa, kot ga je predstavila pred nekaj tedni v Palu Altu. Shoemaker je moral priznati: Opisana struktura je bila zelo ustvarjalna, morda bi lahko rekel celo prefinjena.

V dokumentu je navajala, da bodo Theranosove naprave uporabljali samo za približne obdelave vzorcev. Dejanske preiskave krvi bi opravljali v Theranosovem laboratoriju v Palu Altu. S tamkajšnjimi računalniki bi analizirali podatke, ki bi jim jih posredovali aparati, usposobljeno strokovno osebje pa bi preverjalo rezultate ter jih razlagalo. Zato mora certifikat dobiti samo laboratorij v Palu Altu. Naprave na kraju dogajanja bi bile v bistvu samo »trapasti« faks aparati, za katere niso potrebne odobritve.

Obstajala je še ena težava, ki je Shoemaker ni hotel prezreti: Theranos je trdil, da so z njihovimi napravami opravljene analize krvi razvili v lastnem laboratoriju, ter zato zanje ni pristojna FDA.

Theranos je zastopal stališče, da za lasten laboratorij povsem zadošča cetifikat CLIA, tako da bodo Theranosove naprave smeli uporabljati povsod. Teorija je bila res bistra, vendar se Shoemaker Elizabeti ni dal ugnati. In tudi Kelly ne. Theranosove naprave so bile več kot neki »neumni« faks aparati. Bile so namenjene krvnim preiskavam in tako kot vse ostale na trgu dostopne naprave za analiziranje krvi bi tudi Theranosove prej ali slej morale prestati preverjanje v FDA, da bodo dobile potrebno dovoljenje. Theranos naj se posvetuje z odborom IRB ter predloži predviden postopek, sprejemljiv za ustanovo. Celoten proces bi normalno trajal od šest do devet mesecev.

Kljub prisotnosti armadnega pravnika je Elizabeth vztrajala pri svojem nasprotnem mnenju. Njena drža telesa sicer ni več bila tako sovražna kot med prvim sestankom in zdelo se je, da je bila bolj pripravljena razpravljati, toda sestanek se je vseeno končal kot prekinjena igra šaha. Shoemaker je sicer pričakoval, da bo na sestanek prišla v spremstvu več pravnikov, ne sama. Čeprav se je večkrat sklicevala na pravne nasvete svojih odvetnikov, na sestanku ni bil navzoč nihče iz odvetniške pisarne, ki bi lahko potrdil njena izvajanja.

Sestanek se je končal tako, da je Shoemaker ponovil, da mora v roke dobiti nekaj pisnega od FDA, kar bi potrjevalo stališče Theranosa v zvezi z uporabnim dovoljenjem. Brez takega dokumenta ne more odobriti nobenih poskusov v Afganistanu, je dejal. Elizabeth je zagotovila, da bo priskrbela ustrezen dokument. Obnašala se je, kot da gre zgolj za formalnost. Shoemaker je resno dvomil o tem, toda zdaj je bilo jasno vsaj eno: zopet je bil na potezi Theranos.

SHOEMAKER DO KONCA POMLADI 2012 v zvezi s to zadevo ni slišal ničesar več. Toda nato se je nekajkrat oglasilo glavno poveljstvo. Postajal je vse bolj nejevoljen. Theranos se po zadnjem sestanku ni več oglasil ter tudi ni dostavil ničesar pisnega, kot sta podpolkovnik in Kelly zahtevala med zadnjim sestankom v decembru.

Z dovoljenjem svojega nadrejenega se je obrnil neposredno na FDA. 14. junija 2012 je poslal e-dopis Sally Hojvat, vodji oddelka za mikrobiološke aparate.(148) Sally je spoznal v FDA v zvezi z neko raziskavo ter sta se pred nekaj tedni po naključju zopet srečala med neko konferenco. Shoemaker ji je opisal zadevo v zvezi s Theranosom, postopek v zvezi s pridobivanjem dovoljenja je opisal kot »precej nenavaden«, ter zaprosil FDA za mnenje. V dopisu ni bilo nič drugega kot zgolj neuradna prošnja za nasvet. Če bi slutil, kakšen niz dogodkov bo s tem sprožil, bi dvakrat pemislil, preden bi ga bil odposlal.

Hojvatova je vprašanje poslala petim sodelavcem, med njimi tudi Albertu Gutierrezu, direktorju urada FDA Office on In Vitro Diagnostics and Radiological Health.(149) – Urad za in vitro diagnostiko in radiološko zdravje. Gutierrez je doktoriral na področju kemijskih znanosti na Princetonu, ter se je po naključju precej časa tekom 20-letnega dela v FDA ukvarjal tudi s problematiko analiznih postopkov, razvitih v laboratorijih.

FDA je bila že dolgo časa pristojna za izdajanje dovoljenj za LDT (Laboratory developed test), kot so s kratico označevali v laboratoriju razvita testiranja, dejansko pa te naloge ni izvajala.(150) Ko so namreč leta 1976 pristojnost agencije za zdravila z zveznim zakonom razširili na medicinske naprave, testiranja LDT še niso bila zelo razširjena. Samo v redkih primerih so jih razvili lokalni laboratoriji, kadar je to zahteval kak neobičajen medicinski pojav.

To se je spremenilo v 1990-ih, ko so laboratoriji razvijali vse zahtevnejše preiskave za množično rabo, med njimi tudi genske preiskave.(151) Po oceni FDA so se od tedaj dalje na tržišču znašle desetine pomanjkljivih ali nezanesljivih testiranj – od oslovskega kašlja, limske borelioze vse do različnih rakavih obolenj –, vseh škodljivih posledic za bolnike pa se ni dalo ugotoviti. V FDA so sčasoma ugotovili, da bi morali to dejavnost laboratorijev strožje nadzirati, Gutierrez pa je bil najmočnejši zagovornik takih pogledov. Ko je s posredovanjem gospe Hojvat prejel Shoemakerjev dopis, je nejeverno zmajal z glavo. Opisano ravnanje je bil prav tak način izmikanja nadzoru, kakršnemu je hotel narediti konec.

Gutierrezovo mnenje, da bi morala v laboratorijih razvite analizne postopke nadzorovati FDA in ne centri CMS, ni pomenilo, da se Gutierrez ne bi dobro razumel s kolegi v CMS. Prav nasprotno, bili so v dobrih delovnih odnosih in so se pogosto dogovarjali o področjih pristojnosti, da bi pokrivali siva območja, ki so se pojavljala zaradi zastarele zakonodaje. Gutierrez je Shoemakerjev dopis posredoval Judith Yost in Penny Keller, ki sta delali v oddelku CMS, zadolženem za nadzor nad laboratoriji, ter dodal svojo pripombo:

Kaj pa menita o tem!!!? Ali bi CMS tako stvar obravnaval kot LDT? Mi se v to zadevo sicer raje ne bi vmešavali.

Alberto(152)

Po nekaj izmenjanih dopisih so se Gutierrez, Yostova in Kellerjeva zedinili: Theranosov model ni izpolnjeval zveznih predpisov. Yostova in Kellerjeva sta menili, da ne bo škodilo nekoga poslati v firmo v Palu Altu, za katero še nikoli nista slišali.(153) Na licu mesta bi se dalo bolje ugotoviti, kaj natanko je počelo podjetje. Morda bo treba ljudem enostavno dopovedati nekatere stvari.

Gary Yamamoto, izkušen terenski inšpektor v regijskem uradu CMS v San Franciscu, je dobil to nalogo.(154) Dva meseca za tem, 13. avgusta 2012, se je Yamamoto nenajavljeno pojavil v poslovnih prostorih Theranosa v Palu Altu.(155) Medtem se je končala njihova selitev v nekdanje poslopje Facebooka na naslovu 1601 South California Avenue, okoli 1,5 km oddaljeno od prejšnje lokacije na Hillview Avenue.

Sunny in Elizabeth sta Yamamota pospremila v sejno sobo. Ko jima je inšpektor pojasnil, da je njegov urad prejel pritožbo v zvezi s Theranosom ter da hoče zadevo danes razjasniti, je presenečeno ugotovil, da sta natančno vedela, kdo jih bo obiskal.(156) Očitno ju je nekdo obvestil o Shoemakerjevem e-sporočilu agenciji FDA. Elizabetin izraz obraza je jasno kazal, da ji to ni bilo pogodu. Obadva sta sicer zatrjevala, da jima ni znano, nad čem se je Shoemaker pritoževal. Resda se je Elizabeth sestala s častnikom ameriške vojske, vendar mu nikoli ni rekla, da hoče Theranos na osnovi enega samega certifikata CLIA na veliko prodajati svoje aparate za krvne preiskave.

Toda zakaj je potem Theranos sploh vložil zahtevek za certifikat CLIA, je zanimalo Yamamota. Sunny mu je odgovoril, da je podjetje hotelo le ugotoviti, kako delujejo laboratoriji. Ali obstaja boljši način, da to izveš, kot je ustanovitev lastnega laboratorija? Yamamotu se je ta odgovor zdel izmuzljiv, precej blizu nesmisla. Zahteval je, naj mu pokažeta laboratorij.

Inšpektorju nista mogla zavrniti vstopa v laboratorij, tako kot sta ga bila Kevinu Hunterju. Navsezadnje je predstavljal državni nadzorni urad in ni bil navaden svetovalec za laboratorije, ki sta ga odpravila brez bojazni za posledice. Zato je Sunny po krajšem oklevanju odpeljal inšpektorja v prostor v drugem nadstropju, kamor so premestili laboratorij iz njegovega začasnega sedeža pri East Meadow Circle kmalu po odpustitvi Dupuyeve.

Kar je Yamamoto zagledal, ga ni posebej prevzelo, ni pa v njem vzbudilo nezaupanja: majhen prostor in nekaj ljudi v laboratorijskih haljah ter nekaj diagnostičnih naprav, ki pa niso bile v uporabi. Podobno je bilo običajnim laboratorijem.

Kakih posebnih ali novih tehnik za krvne preiskave ni opazil. Ko se je Yamamoto pozanimal glede tega, je Sunny odgovoril, da so Theranosove naprave še v razvoju in da jih podjetje ne namerava uporabljati brez dovoljenja FDA. Izjava je v celoti nasprotovala temu, kar je Elizabeth pri pogovorih s Shoemakerjem izjavila ne le 117 enkrat, ampak celo dvakrat. Zdaj Yamamoto več ni vedel, kaj bi si mislil. Zakaj naj bi si bil častnik vse to izmislil?

Yamamoto glede na tedanje delovanje Theranosa ni mogel ugotoviti nobenih očitnih kršitev predpisov in je Sunnyja le spomnil na veljavne predpise za delovanje laboratorijev. Izrecno pa je poudaril, da scenarij, ki ga je Shoemaker v svojem dopisu omenil Sally Hojvat – poskusni aparati za krvne preiskave, ki bi delovali z daljinsko povezavo z osnovno napravo, ki bo imela certifikat CLIA – ne pride v poštev. Če namerava Theranos svoje aparate namestiti na drugih mestih, bi morala firma za vsako zunanjo lokacijo pridobiti certifikat CLIA. Še bolje bi bilo, če bi naprave odobrila agencija FDA.

ELIZABETH NI SODILA med ljudi, ki bi se potuhnili, ko je njihovo podjetje ogroženo. V ogorčenem e-pismu generalu Mattisu se je spravila na osebo, ki si je drznila postavljati ovire na njeni poti – na Shoemakerja.(157) Ta častnik je v FDA in CMS pošiljal »očitno napačne podatke« o Theranosu. V več odstavkih je izrazila svoj prezir do podpolkovnika Shoemakerja ter navedla sedem netočnih trditev, ki da jih je bil častnik posredoval uradnima ustanovama, ter jih je zbrala »ob podpori naših pravnih svetovalcev«. Svoj e-dopis je konča takole: Takoj bomo uvedli ukrepe za preklic zavajajočih trditev. Zelo bi Vam bila hvaležna, če bi nas lahko podprli, da bi se popravile te informacije v pristojnih nadzornih inštitucijah – LTC Shoemaker je FDA sporočil, da jo hoče »vnaprej posvariti« o Theranosovih namerah, ter je agenciji posredoval napačne podatke, s katerimi nas predstavlja, kot da hočemo kršiti zakonske predpise.

Ker ta informacija prihaja iz obrambnega ministrstva, bo izgubila na pomenu, če jo bodo formalno ovrgli pravi ljudje iz obrambnega ministrstva. Zahvaljujem se Vam za razmislek ter, kot vedno, za Vaš čas.

Z najlepšimi pozdravi

Elizabeth

Ko je Mattis bral nekaj ur pozneje Elizabetino pismo, se je razjezil. Posredoval ga je polkovniku Erinu Edgarju, kirurgu v CENTCOM in adjutantu ter mu naročil, naj na terenu opravi preizkus s Theranosovimi napravami. V spremnem dopisu ni prikrival svoje jeze:"Erin, kdo je ta LTC Shoemaker in kaj se pravzaprav dogaja? … To napravo bi rad čimprej preizkusil na terenu, tako v pravnem kot etičnem pogledu. Vedeti hočem, kako da je ta obisk potekel kot je opisano, ter kaj lahko storimo za premagovanje nove ovire… Skratka, izvedeti moram, če so spodnje navedbe resnične. Če bo treba, se bom pogovoril tudi neposredno z LTC Shoemakerjem in LTC Mannom, da mi bosta pojasnila, če morda podpiram kaj neetičnega ali nezakonitega. Prosim, dogovorite se z njima za srečanje v Tampi, takoj ko bom znova v ZDA (na bojišču bom ostal dlje od predvidenega). Hvala, M."(158) Po obisku inšpektorja iz CMS se je Elizabeth znašla na bojni nogi s Shoemakerjem. Poklicala je polkovnika Edgarja in zagrozila, da bo tožila Shoemakerja. Edgar je grožnjo posredoval sodelavcu v Fort Detrick in dodal poročilo o nadzoru v Theranosu. Preposlal mu je tudi Elizabetino e-pošto Mattisu skupaj z njegovim jeznim odzivom.(159)

Shoemaker je prebledel, ko je bral dopisovanja. Mattis je bil eden najvplivnejših ljudi v oboroženih silah, človek, ki so se ga bali skoraj vsi. Bil je brez dlake na jeziku. Marincem v Iraku je menda zabičal: »Vedno bodite vljudni, vedno profesionalni, toda bodite tudi pripravljeni ubiti vsakogar, ki ga srečate!« Mattis ni bil človek, s katerim bi se podrejeni častnik prepiral.(160) Shoemakerju tudi ni bilo prijetno, da je njegovo dejanje privedlo do pregleda v Theranosu. Iz izkušenj je vedel, kako neprijetni lahko postanejo taki obiski; svojčas je bil namreč zaposlen v armadnem raziskovalnem inštitutu za nalezljive bolezni kot vodja oddelka za biološko varnost za obrambo pred biološkimi povzročitelji bolezni. Položaj je zasedel kmalu po samomoru Brucea Ivinsa v juliju 2008. Ivins je bil osumljen za napade z antraksom leta 2001. Tedanji dogodki so sprožili dve leti trajajoč plaz inšpekcij, ki so jih opravljale razne državne ustanove – in Shoemaker je moral pri vsakem nadzoru marsikaj požreti.

Polkovnik Edgar ga je opogumljal, naj omili položaj. Zato je Shoemaker z e-dopisom razložil uradnikom CMS, da ni nameraval namigniti, da naj bi Theranos že uporabljal opisano strategijo v zvezi s certificiranjem, ampak je zadevo želel le preveriti. Izrazil je svojo osuplost, da je CMS Theranosu omenil, da naj bi on, Shoemaker, zahteval inšpekcijski pregled.(161) Odgovor na njegov dopis ga je še bolj osupnil: CMS ni Theranosu sporočil nič takega; firma je pravzaprav že ob inšpektorjevem obisku razpolagala s kopijami njegovega dopisovanja z FDA.(162) Ko je Shoemaker seznanil Edgarja s temi podrobnostmi, je ta v zadregi priznal, da je Shoemakerjevo dopisovanje s Sally Hojvat pomotoma posredoval Elizabeti.(163) Opravičil se je, a je Shoemakerja obenem povabil, naj naslednji teden pride na sedež CENTCOM-a v Tampi na Floridi, kjer bosta Mattisu razložila pravni položaj v zvezi s pridobivanjem dovoljenj. Shoemaker se je strinjal, čeprav se je srečanja z Mattisom malce zbal. Prosil je Gutierreza, naj ga spremlja v Tampo, ker je menil, da bi visoki uradnik iz FDA lahko podkrepil njegovo stališče. Gutierrez je privolil, čeprav je bil v časovni stiski.(164)

POLKOVNIK EDGAR JE 23. AVGUSTA TOČNO ob 15. uri oba moža pripeljal v Mattisovo pisarno v letalskem oporišču MacDill v Tampi. General je bil kljub 61 letom mladostna pojava: mišičast in plečat, a tudi s črnimi sencami pod očmi, kar je nakazovalo, da spanec zanj ni posebej pomembna stvar. Pisarna je bila polna priznanj za njegovo dolgoletno službovanje v vojski ZDA. Sredi zastavic, medalj in kovancev so se Shoemakerju oči ustavile na dvoje čudovitih mečev v zastekleni omari. Ko so se usedli v z lesom opaženi sejni sobi, je Mattis brez okolišanja prešel k stvari. »Ljudje, eno leto že poskušam to zadevo vpeljati v naših enotah. Kaj se pravzaprav dogaja?«

Shoemaker se je bil o celi stvari pogovoril z Gutierrezom ter je bil prepričan vase. Nanizal je vsa vprašanja, ki bi jih morali razjasniti pred preizkusom Theranosovega postopka na terenu. Nato je Gutierrez razložil generalu, da je Shoemaker popolnoma pravilno razložil zakonske predpise: Theranosov aparat bi najverjetneje morala preizkusiti agencija FDA. Dokler FDA s certifikatom ne odobri njegove komercialne rabe, bi ga lahko preizkusili samo pod strogimi pogoji odbora Institutional Review Board. In eden od teh pogojev bi bil, da poskusne osebe podpišejo privolitev – pogoj, ki ga je na vojnem območju težko izpolniti.

Mattis ni hotel popustiti in je vprašal, če vendar ne bi bilo možno nadaljevati zadeve. Kot je Elizabeti pred nekaj meseci v e-dopisu sporočil, si je od njene iznajdbe obetal velike koristi za njegove može na terenu. Zato sta Gutierrez in Shoemaker predlagala »omejeno objektiven poskus«, pri katerem bi uporabljali ostanke vzorcev krvi anonimnih vojakov. S tem bi se izognili izjavam o privolitvi za sodelovanje v poskusu; in tudi sicer je bila to edina možna oblika za izvedbo preizkusa, katera je ustrezala Mattisovi želji po čim hitrejšem nadaljevanju razgovorov in zagonu zadeve. In tako so se torej dogovorili. Pogovor so končali v četrt ure; Shoemaker je občutil neskončno olajšanje. Mattis je bil sicer odrezav, a je nastopal razumno, tako da so dosegli izvedljiv kompromis.

Omejen eksperiment je bil daleč od ambicioznega preizkusa na terenu, kot si ga je bil zamislil Mattis. Theranosove analize krvi ne bi preverjali z okrevanjem ranjenih vojakov. Analize bi naknadno opravljali samo z ostanki krvi, da bi preverjali ujemanje izvidov z rezultati sicer uveljavljenih krvnih preiskav v ameriški vojski. To je bilo vendarle boljše kot nič. V prejšnji službi bi Shoemaker tvegal svojo levo roko, da bi dobil vzorce krvi anonimnih vojakov z bojišča, ker bi bili taki vzorci zelo koristni za vložitev zahtevka v FDA.

Theranos pa v naslednjih nekaj mesecih nerazumljivo ni izkoristil te priložnosti. Ko se je general Mattis marca 2013 upokojil, polkovnik Edgar pa začel delati v armadnem inštitutu za raziskave nalezljivih bolezni, se študija z anonimnimi vzorci krvi še vedno ni začela. Kot kaže, Theranos zadevi ni bil kos.

Podpolkovnik Shoemaker se je julija 2013 upokojil. Med poslovilno ceremonijo v Fort Detricku so mu kolegi izročili »certifikat o preživetju« za njegov pogum, da se je postavil po robu Mattisu in preživel spopad. Podarili so mu tudi majico z vprašanjem na prsih: »Kaj narediš po sestanku s 4 zvezdicami?« Odgovor je bil na hrbtni strani: »Upokojiš se in odjadraš soncu naproti.«





11. poglavje





Uničiti Fuisza


V soboto 29. oktobra 2011 je ob 10.15 pozvonilo pri vratih na naslovu 1238 Coldwater Canyon Drive v Beverly Hillsu.(165) Enonadstropna vila v italijanskem slogu je pripadala Richardu in Lorraine Fuisz. Kupila sta jo pred dvema letoma, da bi prebivala bliže otrokoma, ki sta se po koncu študija na Georgetown University, Washington, D.C., preselila tja.(166) Richard Fuisz je odprl vrata. Pred njim je stal sodni sel, ki mu je hotel izročiti sveženj sodnih spisov.

»Naročili so mi, naj podjetju Fuisz Technologies dostavim obtožni predlog.«

Fuisz mu je povedal, da v imenu firme ne more sprejeti pošiljke. Ta je bila sicer naslovljena na podjetje, ki ga je bil prodal že pred desetimi leti;(167) zdaj je bilo v lasti kanadske farmacevtske družbe Valeant Pharmaceuticals.(168) Sel je po telefonu poklical nekoga in mu sporočil, kar mu je povedal Fuisz. Oseba na drugem koncu ga je glasno nahrulila, da je naslov pravilen in naj že vendar izroči papirje.

Fuisz je zavrnil sprejem, nakar je sel izgubil potrpljenje ter mu je sveženj vrgel pred noge. Fuisz je vzel mobitel in fotografiral na tleh raztresene papirje. Zelo dobro je vedel, za kaj je šlo. Kot soobtoženemu v procesu so pred dvema dnevoma tudi njemu osebno dostavili podoben sodni spis. Po kratkem premlevanju položaja se je sklonil in pobral papirje, da jih ne bi videli sosedje.

Theranos je obtožnico vložil pri zveznem sodišču v San Franciscu.(169) Fuisz naj bi s svojima sinovoma iz prvega zakona, Joejem in Johnom Fuiszom, naklepal ukrasti zaupne patentne informacije, da bi jih uporabil v lastnem konkurenčnem zahtevku za dodelitev patenta. Fuisz naj bi krajo naročil Johnu, ko je bil ta zaposlen v patentni pisarni McDermott Will & Emery.

Zgoraj na prvi strani je bil naveden Theranosov zastopnik v tej zadevi: sloviti odvetnik David Boies. Ne glede na Boiesov sloves je bil eden od njegovih sodelavcev med pripravami površen ter je navedel napačno Fuiszovo podjetje. Sporni patent se je nanašal na Fuisz Pharma, novoustanovljeno podjetje Richarda in Joeja; le-to s Fuisz Technologies ni imelo nič skupnega. Fuisz je zaradi te napake nameraval pošteno pokaditi pod nosom Boiesu.

Fuisz in sinova so se sicer jezili zaradi obtožbe, vendar sprva niso bili posebej zaskrbljeni. Prepričani so bili, da se bo obtožba izkazala za napačno. Fuisz je sinu Johnu samo enkrat omenil Elizabetino zagonsko podjetje – julija 2006 je z e-dopisom poslal povezavo do Theranosove patentne prijave, na katero je naletel v javni podatkovni bazi patentnega urada.(170) To sporočilo je poslal dva meseca po tem, ko je Fuisz sam vložil provizorično patentno prijavo. V dopisu je bilo tudi vprašanje, če John ve, kdo se je v McDermottu ukvarjal s Theranosovo patentno prijavo. John je odgovoril le, da je McDermott velika firma ter da o tem nima pojma.(171) Zadeva je bila tako nepomembna, da se je več kot pet let pozneje ni mogel niti spomniti. Pravzaprav je John zaradi tožbe prvikrat sploh slišal ali videl ime »Theranos«.

John ni imel nikakršnega razloga, da bi Elizabeti ali njeni družini hotel kaj slabega, prav nasprotno. Chris Holmes mu je nekoč napisal priporočilno pismo, ki mu je pomagalo, da se je lahko vpisal na pravno fakulteto Catholic University. Pozneje se je tudi Johnova prva soproga spoprijateljila s posredovanjem Lorraine Fuisz z Noel Holmes.(172) Noel se je celo oglasila pri Johnu doma, ko je prinesla darilo za njegovega prvorojenčka.(173)

Sicer si Richard in John Fuisz nista bila posebej blizu. Johnu se je oče zdel preveč samovšečen in megalomanski, stike z njim je omejil na minimum. Leta 2004 ga je pri McDermottu kot stranko celo odslovil, ker se je bilo z njim težko sporazumevati in je zamujal s plačili honorarjev. Zaradi hladnih odnosov med očetom in sinom je bila povsem napačna domneva, da bi John ogrozil lastno kariero pravnika, če bi zaupne podatke posredoval očetu.

Elizabeth je bila razumljivo zelo jezna na Richarda Fuisza. Njegova patentna prijava iz aprila 2006 je uspela in je bila pod številko U.S. Patent 7.842612 objavljena v bazi podatkov. Fuiszov patent jo je oviral pri namestitvi Theranosove naprave v zasebnih bivališčih. Če bi nekega dne hotela uresničiti svojo vizijo, bi morala od Fuisza kupiti licenco za mehanizem črtne kode, ki si ga je izmislil Fuisz in je bil namenjen opozarjanju zdravnikov o nenormalnih vrednostih v krvi njihovih pacientov. Fuisz ji je to dejstvo pomolil pod nos takoj, ko je bil njegov patent odobren – obvestilo Fuisz Pharma za javnost je poslal na elektronski poštni naslov, ki je bil naveden na Theranosovi spletni strani za splošna vprašanja.(174) Elizabeth je v tej potezi videla izsiljevanje in si tega ni dovolila. Ob podpori enega najboljših ameriških odvetnikov, pred katerim so vsi trepetali, se je odločila uničiti nekdanjega soseda.

DAVID BOIES JE UŽIVAL SLOVES LEGENDARNEGA odvetnika. V 1990-ih je zastopal Ministrstvo za pravosodje v procesu proti Microsoftu.(175) Boies je 20 ur mrcvaril Billa Gatesa med video pričevanjem, ki je bilo za obrambo softverskega velikana uničujoče. Pozneje je zastopal Ala Gora pred Vrhovnim sodiščem ZDA med izpodbijanjem predsedniških volitev leta 2000 ter si okrepil sloves super zvezdnika med odvetniki. In pred kratkim je uspešno izpodbijal Proposition 8, s katerim je hotela Kalifornija prepovedati istospolne zakonske zveze.

Boies je bil izvrsten odvetnik, ki je znal biti brezobziren, kadar je to zahteval položaj. V enem od primerov, ki je najbolj nazorno pokazal, kako brez predsodkov ukrepa, je šlo za navaden poslovni spor med njegovo stranko in majhnim podjetjem za urejanje travnatih površin v Palm Beachu – pripeljal ga je vse do zveznega sodišča.(176) Lastnika in tri njegove vrtnarje je obtožil za zaroto, goljufijo, izsiljevanje ter – ne nazadnje – za kršitev zakona proti trustom. Ko je sodnik v Miamiju ovrgel zadevo, jo je Boies nadaljeval na pritožbenem sodišču v Atlanti.(177) Šele ko tudi tam ni uspel, jo je opustil.

Njegova firma Boies, Schiller & Flexner je slovela po napadalnih taktikah. To je prav kmalu izkusil tudi Fuisz. Že več tednov preden je Theranos vložil tožbo, so vsi trije Fuiszi ugotovili, da jih opazujejo. Richard je opazil avto, ki ga je zasledoval med potjo na letališče. Joeja, ki je živel v Miamiju, je sosed, nekdanji policist, ki se je proglasil za varuha ulice, posvaril, da nekdo opazuje njegovo hišo. John in njegova žena pa sta odkrila moškega, ki je slikal njuno hišo v Georgetownu. Fuiszi so bili prepričani, da so jih nadzorovali zasebni detektivi, ki jih je bil najel Boies.

Opazovanje se je nadaljevalo po vložitvi tožbe in je zelo motilo Fuiszovo soprogo Lorraino. Nasproti njune hiše so se pogosto zadrževali avtomobili z voznikom, ki je brezdelno sedel v njih. Lorraine je nekega dne v avtu opazila svetlolasko in je bila prepričana, da je bila njena stara prijateljica Noel Holmes. Fuiszu se je zdelo nemogoče, a je vseeno pograbil fotoaparat in teleobjektiv ter iz hiše poslikal avto, Toyoto Camry. Nato je odšel do avta, ki pa je odbrzel, ko se mu je približeval. Ko si je pozneje podrobneje ogledoval posnetek, ni mogel izključuiti možnosti, da je v avtu res sedela Noel. To je Lorraino še bolj razkurilo. Prepričana je bila, da ju hočejo Holmesovi spraviti na beraško palico in priti do njune hiše. Skoraj jo je popadla histerija.

Najetje zasebnih detektivov ni bila zgolj Boiesova ustrahovalna taktika, ampak posledica nenavadne paranoje, značilne za svetovni nazor Elizabete in Sunnyja. Oba sta si vtepla v glavo, da hočeta najpomembnejša igralca v laboratorijski branži, Quest Diagnostics in Laboratory Corporation of America (LabCorp), brezobzirno spodkopati Theranos in njegov postopek. Ko sta Larry Ellison in neki drugi vlagatelj prvikrat vprašala Boiesa, če bi hotel zastopati Theranos, je to vprašanje igralo ključno vlogo: Boiesova naloga torej ne bi bila samo tožba proti Fuiszu, ampak tudi možna povezava Fuisza s Questom in z LabCorp proti Theranosu. Dejansko tedaj nobeno od omenjenih dveh podjetij še ni zaznalo obstoja Theranosa, pa tudi Fuisz kljub svoji večplastnosti in spletkarstvu ni imel nikakršnih stikov z njima.

Dva meseca po Theranosivi vložitvi tožbe zoper Fuisza je njegova odvetniška pisarna Keker & Van Nest poslala Boiesu nekaj dokumentov, ki so podrobno zanikali točke obtožnice. Sem je sodila tudi izjava Briana McCauleyja, ki je bil v McDermottu zadolžen za dokumentacijo.(178) V izjavi je navedel, da po temeljitem pregledu pomnilnikov, arhivov in elektronske pošte ni mogel ugotoviti, da bi bila John ali njegova tajnica kdajkoli dostopala do Theranosove dokumentacije. V prilogi je McCauley podrobno navedel vse korake, ki so bili osnova za njegovo izjavo. Toda Boies je pet dni pozneje izjavo označil kot »namenjeno samo sebi« ter »ne...posebej prepričljivo«.(179)

Richard Fuisz je pisal tudi članom upravnega odbora Theranosa. Enemu od dopisov je priložil sliko Elizabete iz otroških let, da bi jim ponazoril, da sta imeli družini prijateljske odnose in sta se že dolgo poznali. V nekem drugem dopisu jim je posredoval podatke o izmenjavah elektronskih dopisov s svojim patentnim odvetnikom pred vložitvijo lastnega patentnega zahtevka v aprilu 2006. S tem je hotel dokazati, da je bil patent sad njegovega lastnega dela. Predlagal je tudi sestanek s člani odbora.(180) Edini odgovor je prišel od Boiesa, ki je izjavil, da je Theranos »začuden«, če on, Fuisz, misli s to e-pošto karkoli dokazati.(181)

ČEPRAV BOIES NI IMEL niti najmanjšega dokaza, da bi bil John Fuisz storil, kar mu je Theranos očital, je bilo v Johnovi preteklosti nekaj zadev, ki jih je Boies hotel izkoristiti za vplivanje na mnenje sodnika ali porote. Ena od teh zadev se je zgodila že pred 20 leti, leta 1992. Takrat je John po diplomi na pravu posredoval kot kurir med svojim očetom ter njegovim študijskim prijateljem, ki je bil zaposlen v odvetniški pisarni Skadden, Arps, Slate, Meagher & Flom.(182) Prijatelj je Johnu dal šop računov iz odvetniške pisarne, da jih je odnesel očetu. Richard Fuisz je bil takrat v sporu s proizvajalcem težke mehanizacije Terex Corporation, ki je Fuisza obtožil klevetanja – Fuisz je bojda pred kongres-nim odborom izjavil, da je dotična stranka Iraku prodala ruske rakete Scud.(183) Čeprav je bil dogodek že starejši od 20 let in Johnu na nobenem sodišču niso mogli dokazati napačnega ravnanja, je Boies vendarle hotel uporabiti ta primer kot dokaz, da je John že prej posredoval ukradene informacije svojemu očetu.(184) Boies je nameraval izkoristiti še nekaj, kar je bilo novejšega datuma in morebiti tudi bolj nevarno: McDermott je leta 2009 Johna prisilil k odpovedi, ker se je sprl s šefom. Povod je bil pravni spor, v katerem je McDermott pred International Trade Commission zastopal kitajsko državno podjetje proti ameriškemu uradu Office of Unfair Import Investigations (preprečevanje nelojalne konkurence). John Fuisz je vztrajal, da se pisarna v tem sporu ne sme opirati na ponarejen dokument. Vodstvo McDermotta se je sicer strinjalo, da se dotični dokument umakne iz spisa, kar pa je obrambo kitajske stranke hudo oslabilo. Starejši partnerji pisarne so se tako razjezili, da so od Johna zahtevali odpoved, pri čemer so mu očitali vrsto drugih spodrsljajev, pri katerih se je John po mnenju enega od partnerjev neustrezno obnašal.

Med drugim naj bi se nad Johnom pritožil tudi neki klient. John takrat ni izvedel njegovega imena niti vzroka za pritožbo. Toda zdaj je domneval, da je šlo za zadevo iz septembra 2008 – takrat se je namreč Elizabeth pri Chucku Worku pritoževala zaradi patentne prijave Johnovega očeta.

Boiesova strategija prikazovanja Johna v slabi luči je junija 2012 doživela polom. Sodnik je vse točke obtožnice proti Johnu Fuiszu zavrnil, ker so po kalifornijskem zakonu za enoletno odvetniško jamstvo že zastarale.(185) Boies je nato tožil pisarno McDermott na državnem sodišču v Washingtonu, D.C., vendar tudi s to tožbo ni uspel – sodišče je ugotovilo, da so bile Theranosove obtožbe proti Johnu Fuiszu in pisarni špekulativne narave.(186) »Samo zato, ker so v pisarni zaposleni odvetniki imeli dostop (do Theranosovih dokumentov), ne pomeni, da je pisarna prekršila zavezo o zaupnosti,« je pisalo v utemeljitvi razsodbe.(187) Za Boiesa s tem zadeva še ni bila končana. Čeprav so bile vse obtožbe proti Johnu spoznane za neutemeljene, je sodnik v kalifornijskem primeru druge trditve proti Richardu in Joeju Fuiszu smatral za možne, ter je dovolil obravnavo primera. John Fuisz sicer ni več bil obtožen, toda Boies je v svoji obtožni strategiji proti Richardu in Joeju še vedno lahko uporabljal isto domnevo, da sta bila oče in sin na skrivaj sodelovala.

Ko se je obtožba zaradi klevetanja zavlekla v jesen, se je Johnova začetna jeza na Elizabeto spremenila v bes. Po odhodu iz McDermotta je osnoval lastno pisarno, primer Theranos in z njim povezane obtožbe pa so mu že odgnale nekaj strank.

Nasprotni advokati so mu še v dveh naslednjih primerih servirali to zadevo. In poleg težave v pisarni Boies Schiller se je soočil še z dodatnim pritiskom zaradi težav soproge Amande med nosečnostjo. Postavili so ji diagnozo vasa previa: zarodku bi se lahko pretrgale žile. Z ženo sta trepetala do 34. tedna nosečnosti, ko so lahko opravili porod in njo obravnavali na intenzivi.

John je že v normalnih razmerah precej zlahka vzkipel. Ko ga je zasliševal eden od starejših partnerjev iz Boiesove pisarne, se je začel prepirati, postal je napadalen in žaljiv, nejevolji je dal prosto pot. Na koncu zaslišanja, ki je trajalo šest ur in pol, je izrekel grožnjo, ki jo je Boies takoj izkoristil. Ko ga je eden od očetovih odvetnikov vprašal, če je ta primer škodoval njegovemu ugledu, in če je, ali je to vplivalo tudi na njegovo obnašanje med tem zasliševanjem, je odgovoril:(188)

»Prav gotovo! Imam že poln kufer teh ljudi. Maščeval se jim bom in ko bo tole tukaj končano, jih bom uničil s tožbami. Lahko so prepričani, da Elizabeth Holmes do konca življenja ne bo imela več nobene posrane firme. Z vsem, kar imam, bom prijavljal patente in jo zajebaval, dokler se mrtva ne zgrudi, verjemite mi.«

Medtem ko je John besnel, sta imela njegov oče in brat drugačne skrbi: kolikšna bo cena pravdanja o klevetanju? Za obrambo sta pooblastila odvetniško pisarno Kendall Brill & Klieger v Los Angelesu, kar ju je vsak mesec stalo 150.000 dolarjev.

Laura Brill, njuna zastopnica in partnerka pisarne, je hotela zahtevati tako imenovan »Anti-SLAPP« postopek, s katerim je hotela doseči, da bi Theranosovo pritožbo zavrnili kot neutemeljeno. To bi seveda stalo dodatnih 500.000 dolarjev ob le majhnih možnostih za uspeh. Zato sta se Fuisza odločila pooblastiti manjšo in cenejšo odvetniško pisarno Banie & Ishimoto, ter najela profesorja prava Stephena Saltzburga iz pravne fakultete na Univerzi George Washington za svetovanje in spremljanje dela nove odvetniške pisarne.

Zavedala sta se, da je bil njun nasprotnik ena najdražjih odvetniških pisarn na svetu. Boies je svojim strankam zaračunaval skoraj 1.000 dolarjev na uro,(189) šušljalo se je, da je letno zaslužil več kot deset milijonov dolarjev. Toda Fuiszova stran ni vedela, da je namesto rednega honorarja sprejel delnice. Elizabeth je pisarni zagotovila 300.000 Theranosovih delnic po ceni 15 dolarjev za kos, tako da ji je Boies svoje usluge zaračunal 4,5 milijona dolarjev. Ni bilo prvič, da si je Boies svoje storitve dal poplačati z delnicami. Med naraščanjem balona pikakom je za zastopanje WebMD internetne strani, ki strankam nudi medicinske informacije, kot plačilo sprejel njene delnice. V nekaterih primerih se je obnašal kot vlagatelj tveganega kapitala – predvideval je, da bosta tako on kot tudi njegova pisarna na dolgi rok s plačilom honorarja v obliki delnic lahko zaslužila veliko več. Njegova odločitev je tudi pomenila, da je imel v Theranosu velik finančni interes, tako da je bil več kot zgolj njegov pravni pooblaščenec. To je tudi pojasnilo, zakaj je Boies od začetka 2013 sodeloval na vseh sejah Theranosovega upravnega odbora.

NA VSEH THERANOSOVIH PATENTIH je bilo zapisano Elizabetino ime, toda Richard Fuisz je dvomil, da je bila »falirana« študentka brez vsake medicinske ali znanstvene izobrazbe sposobna izumljati take stvari. Po njegovem mnenju je bilo veliko verjetneje, da so njeni zaposleni s končanimi visokošolskimi študiji opravili razvojno delo, ki ga je ona dala patentirati.

Med pripravo na sodni postopek je Fuisz naletel na neko ime, ki se je pogosto pojavljalo kot soizumitelj na Elizabetinih patentnih prijavah: Ian Gibbons. Z malo brskanja je našel glavne podatke o njem: Gibbons je bil Anglež, doktoriral je iz biokemije na Cambridgeu. Kot izumitelj je bil naveden v okoli 50 ameriških patentih, med drugim v 19 patentih iz 1980-ih in 1990-ih, ko je delal za podjetje po imenu Biotrack Laboratories.

Zato je Fuisz domneval, da je Gibbons pravi znanstvenik in kot večina njih tudi poštenjak. Če bi tega človeka pregovoril, da poda zapriseženo izjavo, da Fuiszov patent ne vsebuje ničesar, kar bi bilo zaščiteno v prejšnjih Theranosovih patentnih prijavah ali bi jim bilo kakorkoli podobno, bi to pomenilo hud udarec Theranosovi tožbi. Z joejem sta tudi opazila, da so bili nekateri patenti, ki jih je bil Gibbons prijavil za Biotrack, v določenih podrobnostih podobni Theranosovim patentom. S tem bi podjetju lahko očitali, da je nezakonito uporabilo prejšnje Gibbonsovo delo. Zato sta Gibbonsa dala na spisek prič, ki sta jih nameravala zaslišati. Nato se je zgodilo nekaj nenavadnega: Odvetniki iz Boies Schiller se pet tednov niso zmenili za zahteve, da se Gibbonsa uvrsti na spisek prič.(190) To je pri obema Fuiszoma še okrepilo nezaupanje, zato sta svoje odvetnike pozvala, naj se temeljiteje lotijo zadeve.





12. poglavje





Ian Gibbons


Ian Gibbons je bil prvi izkušen znanstvenik, ki ga je Elizabeth zaposlila po ustanovitvi Theranosa. Priporočil ji ga je njen mentor na Stanfordu, Channing Robertson. Ian in Robertson sta se srečala v 1980-ih letih v Biotracku, kjer sta skupaj razvila in patentirala postopek za redčenje in mešanje tekočih vzorcev.(191) Ian je od 2005 do 2010 skupaj z Garyjem Frenzlom vodil kemijo v Theranosu.

Ian, ki se je v Theranosu zaposlil prej, je bil sprva Garyjev šef. Elizabeth je njuni vlogi kmalu zamenjala, ker je imel Gary boljše vodstvene sposobnosti ter je kot menedžer znal poskrbeti za manj trenj med sodelavci. Možaka sta bila zelo različna: Ian je bil zadržan Anglež suhoparnega humorja, Gary pa s teksaškim naglasom zgovoren nekdanji udeleženec tekmovanj v rodeu. Dobro sta se ujemala ter spoštovala njune trenutne strokovne sposobnosti, čeprav sta se občasno sporekla.

Ian je bil vzorčen primer prismuknjenega znanstvenika. Nosil je brado in očala, ter hlače zapete visoko nad pasom. Skrbno je analiziral podatke in beležil vse, kar je počel. V prostem času je vneto bral ter vodil seznam vseh prebranih knjig.

Več kot enkrat je prebral tudi sedem zvezkov dela Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa. Ian je v začetku 1970-ih iz Anglije pripotoval v ZDA, da bi na Univerzi Berkeley kot postdoktorant sodeloval pri raziskavah na področju molekularne biologije. Tam je spoznal tudi svojo poznejšo soprogo Rochelle med pripravo njene diplome. Nikoli nista imela otrok, Ian pa se je navezal na njuni psički Chloe in Lucy ter mačko Livio, ki je dobila ime po rimskem cesarju Avgustu.

Poleg branja je imel Ian še dva konjička. Z Rochelle sta redno obiskovala operne predstave v San Franciscu, poleti pa sta odletela v New Mexico na večerne operne predstave na prostem v mestu Santa Fe. In rad je fotografiral ter spreminjal posnetke. Eden od številnih posnetkov, ki jih je priredil, ga je prikazoval kot norega znanstvenika v rokavicah in z metuljčkom, kako meša modre in škrlatne napitke. Na neki drugi sliki je sebe vrinil na portretno fotografijo britanske kraljeve družine.

Kot biokemik se je specializiral na imunološke preiskave, kar je bistveno pripomoglo, da se je Theranos sprva posvečal temu področju. Ian se je navdušeno posvetil znanosti o krvnih preiskavah in jo je tudi rad poučeval. Med prvimi leti v Theranosu je pripravil nekaj kratkih predavanj, s katerimi je sodelavce seznanil z osnovami biokemije. Izdelal je tudi predstavitve o izvajanju raznih analiznih postopkov, kar je posnel in so jih za interno rabo namestili na serverjih firme.

Vzrok za neprestano ponavljanje napetosti med Ianom in inženirji v Theranosu je bilo njegovo vztrajanje, da morajo krvne analize, ki so jih razvili on in sodelavci kemiki, v Theranosovih aparaturah potekati natanko tako kot na laboratorijskem pultu. Podatki, ki jih je Ian zbral, so kazali, da se to dogaja le poredko, kar je v njem sprožalo valove nezadovoljstva. Pri razvoju Edisona se je zato resno sprl s Tonyjem Nugentom. Ianovo skrbnost bi lahko občudoval, toda Tonyju se je zdelo, da se je Ian vedno le pritoževal, rešitev pa ni znal predlagati.

Iana je motil tudi Elizabetin slog vodenja, predvsem ločevanje posameznih delovnih skupin ter preprečevanje stikov med njimi. Prikrivanje, na katerem sta vztrajala Elizabeth in Sunny, se je Ianu zdelo nesmiselno. V firmi, ki se je ukvarjala z diagnostiko in kjer je bil prej zaposlen, so se področja kemije, konstrukcije, proizvodnje, kontrole kakovosti medsebojno prepletala in so bila povezana z oddelki, ki so skrbeli za pravne predpise, vsi skupaj pa so težili k doseganju istega cilja. Tako so bili vsi vedno na tekočem z dogajanji, skupno so reševali težave ali pa so lažje dosegali zastavljene časovne roke. Prav tako mu ni bil všeč Elizabetin malomaren odnos do resnice. Ian jo je večkrat zalotil pri predrzni laži. Po petih letih sodelovanja ji ni verjel niti besede več, predvsem ko je sodelavcem ali drugim predstavljala usposobljenost aparatur za uporabo.

Jeseni 2010 mu je končno prekipelo, ko je Theranos vse bolj uspešno snubil Walgreensa. Ian je o tem potožil staremu prijatelju Channingu Robertsonu.(192) Menil je, da bo Robertson njun pogovor obdržal zase, vendar je ta vse povedal Elizabeti. Ko se je Ian tisti petek pozno zvečer vrnil domov, je bila njegova žena že v postelji. Povedal ji je, da je Robertson zlorabil njegovo zaupljivost, zato ga je Elizabeth odpustila.

Naslednji dan ju je presenetil Sunnyjev klic. Nekateri sodelavci so brez Ianove vednosti pritiskali na Elizabeto, naj prekliče njegov odpust. Sunny je Ianu ponudil službo, vendar ne več z istimi pristojnostmi. Ian je do takrat vodil skupino kemikov; ta naj bi poleg za Edison že pripravljenih imunoloških preiskav razvijala nove analize krvi. Ianu so zdaj ponudili mesto tehničnega svetovalca v skupini. Njeno vodenje naj bi sicer prevzel Paul Patel, biokemik, ki so ga na Ianovo priporočilo zaposlili šele pred dvema mesecema.

Ian je bil ponosen človek, nazadovanje ga je močno prizadelo. Občutek poniževanja se je še dodatno okrepil, ko se je Theranos preselil v nekdanje poslopje Facebooka, kjer Ianu niso dodelili lastne pisarne. Vsekakor ni bil edini, ki je do tedaj doživel nazadovanje. Gary Frenzel in Tony Nugent sta doživela nekaj podobnega, ko sta Elizabeth in Sunny zaposlovala nove sodelavce in jim omogočala napredovanje. Zdelo se je, kot da bi staro gardo – ljudi, ki so Elizabetino podjetje pripeljali do tedanjega položaja – postopoma odpisovali.

TONY JE V IANOVI PISARNI NEKAJ MESECEV PRED selitvijo opazil plakat za film Zaljubljene ženske, posnet 1969 po istoimenskem romanu D. H. Lawrencea. Začela sta se pogovarjati o njem. Roman pripoveduje o razmerjih dveh sester z dvema moškima v angleškem rudarskem mestu med prvo svetovno vojno. Ian je omenil, da je ob pojavu filma potoval po Irski, kjer je Tony takrat odraščal. In pogovor je stekel. Tony je izvedel, da so Ianovega očeta zajeli v Severni Afriki med 2. svetovno vojno in ga sprva prepeljali v taborišče za vojne ujetnike v Italiji. Nato so zapornike odgnali peš prek Evrope do taborišča na Poljskem, kjer je dočakal osvoboditev ob koncu vojne.

Pogovor je sčasoma prešel na dogajanje tu in zdaj. Tony je enako kot Ian pri Elizabeti padel v nemilost, izločili so ga celo iz skupine za razvoj miniLaba. Pripomnil je, da je celotna firma morda le sredstvo za ljubezensko razmerje med Elizabeto in Sunnyjem, ter da delo, ki so ga opravljali, ni igralo posebej velike vloge.

Ian mu je pritrdil. »Morda bi lahko temu rekli folie à deux«.

Tony ni znal francoščine, zato je poiskal pomen v slovarju. Pomen se mu je zdel zelo primeren: »Pri ‚duševnih motnjah v dvoje‘ se zgodi, da blodnje psihično bolne osebe prevzame neka druga, prej normalna oseba.«

Ian je po preselitvi v bivše poslopje Facebooka postajal vse bolj zlovoljen. V velikem prostoru za nekaj delavcev skupaj so mu določili pisalno mizo ob steni – očiten znak, kako nepomemben je postal.

Inženir Tom Brumett je nekega dne v ribji restavraciji, kjer se je srečal s prijateljem, naletel na Iana. Med čakanjem na prosto mizo je Ian vprašal, če se jima lahko pridruži. Tom in Ian sta bila oba sredi šestdesetih let starosti in sta bila bežna prijatelja. Spoznala sta se leta 2010, ko se je Tom zaposlil pri Theranosu. Ko so se med nekim sestankom pogovarjali o zaposlovanju novih konstruktorjev za pomoč Tomu, se Sunny in drugi menedžerji niso strinjali s Tomom. Ta je nato odvihral iz sestanka in je nameraval dati odpoved. Ian je pohitel za njim ter mu zatrdil, da se strinja z njegovim mnenjem. Tom je zelo cenil to podporo.

V naslednjih dveh letih Tomu ni ušlo, da je Ian postajal vse bolj zagrenjen. Pomislil je, da mu je morda sledil v restavracijo, da bi se tam na samem pogovoril z njim. Večina Theranosovih uslužbencev čez dan ni odhajala iz pisarn, pojedli so, kar so jim po naročilih Elizabete in Sunnyja prinesli od zunaj. Tudi sicer restavracija ni bila blizu firme in Ian je vstopil le minuto ali dve za njim. Tom je pomislil, da je Ian morda pričakoval srečanje na štiri oči; imel je občutek, da si je obupno želel zaupnega pogovora. Toda Tom se je srečal s starim prijateljem, zastopnikom japonskega proizvajalca čipov. Poskušala sta v pogovor vključiti Iana, ki pa je obmolknil po začetnih vljudnostnih šaljivostih. Šele pozneje, ko se je spominjal tega dogodka, je Tomu postalo jasno, da je bil preslišal tihe klice svojega kolega na pomoč.

Na začetku 2013 sta se Tom in Ian zadnjikrat srečala v Theranosovi kavarnici. Ian je bil videti obupan, in Tom ga je poskušal malo razvedriti. Omenil je, da ima prav dobro plačo in naj se preveč ne obremenjuje s trenutnimi težavami pri delu. Navsezadnje gre le za službo, je dejal. Toda Iana ni mogel potolažiti, možak je samo strmel v svoj krožnik.

IZGUBA SLUŽBENEGA POLOŽAJA NI bila edina stvar, ki je obremenjevala Iana. Čeprav je bil zdaj le »hišni« svetovalec, je še vedno tesno sodeloval s človekom, ki je zasedel njegov prejšnji položaj, s Paulom Patelom. Paul je Iana kot znanstvenika zelo spoštoval. Že kot študent v Angliji je prebral vse o njegovem pionirskem delu in dosežkih v 1980-ih letih na področju imunoloških preiskav v podjetju Syva.

Paul je tudi po napredovanju na položaj šefa obravnaval Iana kot enakovrednega sodelavca ter je pri njem vedno poiskal nasvet. Toda v eni točki sta se njuni mnenji razhajali: Paul se je izogibal sporom ter je bil drugače kot Ian pripravljen na kompromise s konstruktorji, ki so načrtovali napravo miniLab. Ian ni popuščal niti za las ter se je jezno odzival, če so od njega zahtevali zniževanje njegovih zahtev po kakovosti. Paul se je veliko večerov neskončno dolgo pogovarjal z Ianom po telefonu, da bi ga pomiril. Ian ga je med takimi pogovori svaril, da mora ostati zvest svojim prepričanjem ter da nikoli ne sme pozabiti na dobrobit bolnikov.

»Paul, to zadevo moramo narediti popolnoma pravilno,« mu je Ian pogosto dejal.

Sunny je nalogo za sestavljanje posameznih delov naprave miniLab zaupal možu po imenu Samartha Anekal. Anekal je bil doktor kemije, vendar ni imel nikakršnih izkušenj iz proizvodnje. Številni sodelavci so ga imeli za lizuna, ki je naredil vse, kar je Sunny zahteval od njega. Ian in Paul sta imela leta 2012 veliko napetih sestankov. Nekoč je Ian besen privihral iz prostora, ko mu je Sam sporočil, da spektralni fotometer za miniLab še ni zadostil lastnostim, za katere je Ian smatral, da so povsem nepogrešljive. Sam je prvotno sicer soglašal s temi vrednostmi, zdaj pa je dejal, da potrebuje še nekaj časa. Ian se je vznemirjen in pretresen vrnil k svoji pisalni mizi.

Ian je med enim od sprehodov soprogi Rochelle povedal, da pri Theranosu nič več ne deluje, vendar se ni spuščal v podrobnosti – dosledna zaveza k molku mu je to prepovedovala tudi pri pogovorih z ženo. Potožil ji je zaradi svojega nazadovanja v firmi, rekoč, da se počuti kot kos pohištva, ki so ga odnesli v skladišče. Elizabeth in Sunny ga nista več upoštevala.

Na začetku 2013 je Ian pogosto delal od doma, v podjetje je odhajal vse bolj poredko. Pred šestimi leti so mu odkrili rak na črevesju, zaradi operacije in kemoterapije nekaj časa ni hodil v službo. Zdaj so sodelavci mislili, da je bolezen znova izbruhnila, vendar ni. Večja težava je bilo njegovo duševno stanje, sicer z diagnozo nepotrjena globoka depresija.

THERANOS MU JE APRILA 2013 sporočil, da so ga v pravnem sporu s Fuiszom povabili na sodišče kot pričo. Ian je postal živčen ob misli, da bo moral pričati pred sodiščem, in z ženo sta se večkrat pogovarjala o tem. Rochelle je imela izkušnje kot patentna odvetnica, zato jo je Ian prosil, naj si podrobneje ogleda Theranosove patente; upal je, da mu bi lahko kaj svetovala. Rochelle je opazila, da se je Elizabetino ime pojavljalo na vseh Theranosovih patentnih prijavah, pogosto kar na prvem mestu navedenih izumiteljev. Ko ji je Ian povedal, da je bil Elizabetin znanstveni prispevek le neznaten, ga je Rochelle opozorila, da se patent lahko razglasi za neveljaven, če bi se takšno zadevo kdajkoli razkrilo. To je le še okrepilo Ianovo živčnost.

Ian je primerjal Fuiszov patent s prejšnjimi Theranosovimi patentnimi prijavami, vendar po skrbnem prebiranju dokumentov ni mogel reči ali so bile Elizabetine obtožbe, da je Fuisz kršil njene patentne pravice, upravičene ali ne. Prepričan pa je bil o enem: ni hotel biti vpleten v zadevo. Obenem ga je zaskrbelo, da bi bila od tega morda odvisna njegova služba. Ob večerih je začenjal hudo piti, Rochelle pa je povedal, da ne verjame, da se bo lahko vrnil na redno delo v Theranos; ob misli na to mu je postajalo slabo. Poskušala mu je dopovedati, da bi bilo zanj najbolje dati odpoved, vendar se mu ta možnost ni zdela sprejemljiva – ni verjel, da bi lahko pri 67 letih našel drugo zaposlitev. In še vedno se je oklepal misli, da bi lahko firmi pomagal rešiti težave.

Ian je 15. maja poklical Elizabetino tajnico in prosil za pogovor. Upal je, da bi se z Elizabeto lahko dogovorila o njegovi drugačni vlogi v firmi. Ko so mu ponudili, da pride na pogovor že naslednji dan, ga je zaskrbelo. Rochelle je dejal, da se boji, da bo Elizabeth srečanje izrabila za odpoved. Nato ga je isti dan poklical David Doyle, Theranosov odvetnik. Fuiszovi odvetniki, ki so se že več tednov trudili, da bi se dogovorili za sestanek z odvetniki pisarne Boies Schiller glede Ianovega pričanja, so končno izgubili potrpljenje ter sporočili, da se mora Ian zglasiti 17. maja ob deveti uri dopoldne v njihovi pisarni v mestu Campbell, Kalifornija.(193) Doyle ga je klical zaradi tega. Glede na to, da sta bila do napovedanega sestanka le še dva dneva, mu je svetoval, naj se izgovori na zdravstvene težave, da se izogne zasliševanju.(194) Poslal mu je izjavo, ki naj bi jo Ianov zdravnik primerno priredil in podpisal. Ian je e-pošto preposlal na svoj osebni gmail naslov, od tam pa na ženin naslov ter jo prosil, naj jo natisne.(195) Njegovi strahovi so se očitno še okrepili.

Rochelle je že dlje časa vedela, da Ian ni zdrav, vendar je imela prav tedaj še drugačne skrbi. Nedolgo tega je preminula njena mati in se je morala ukvarjati z zapleteno premoženjsko zadevo iz njene zapuščine, poleg tega sta s partnerjem odprla odvetniško pisarno. Malo je tudi zamerila Ianu, ker ji kot soprog ni nudil zadostne podpore v zahtevnem in napetem obdobju. Toda njegova prestrašenost ji je dala vedeti, v kako težkem duševnem položaju se je znašel. Prepričala ga je, da bo sprejel strokovno pomoč ter se dogovorila z osebnim zdravnikom za pregled naslednje jutro.

KO JE ROCHELLE NASLEDNJE JUTRO, 16. MAJA, VSTALA okrog 7.30, je v kopalnici svetila luč, vrata pa so bila zaprta. Mislila je, da se Ian pripravlja za odhod k zdravniku, a ker dolgo časa ni prišel iz kopalnice in ni odgovarjal na njena vprašanja, je odrinila vrata. Ian je sedel nezavesten na stolu, komaj je še dihal. Panično je poklicala nujno medicinsko pomoč.

Ian je ob pomoči aparatur živel še osem dni v stanfordski bolnišnici. Zaužil je bil toliko protibolečinskih tablet, da bi ubile konja, skupaj s popitim vinom pa je to povzročilo hude poškodbe jetrnega tkiva. 23. maja so razglasili njegovo smrt. Ian je kot kemik točno vedel, kaj je storil. Rochelle je pozneje našla podpisano oporoko, ki sta jo kot priči pred nekaj tedni podpisala tudi Paul Patel in še neki sodelavec. Rochelle je kljub žalostnemu dogodku še našla moč, da je poklicala Elizabetino pisarno ter je njeni tajnici sporočila Ianovo smrt. Elizabeth ji ni vrnila klica.

Rochelle je namesto tega še isti dan od Theranosovega odvetnika dobila e-pošto z zahtevami, naj v firmo takoj prinese službeni prenosni računalnik in Ianov službeni mobitel ter vse zaupne dokumente, ki bi lahko bili pri njem doma.

Enako hladno posloven odnos do Iana je0 firma pokazala tudi interno. Večine sodelavcev sploh niso obvestili o njegovi smrti. Elizabeth je le nekaterim najstarejšim sodelavcem Theranosa poslala kratko e-sporočilo z nejasnim namigom, da bodo morda imeli mašo zadušnico. Zadeve ni uredila do konca, maše niso imeli.

Večina Ianovih kolegov, tudi Anjali Laghari, kemijska inženirka, ki je v Theranosu osem let tesno sodelovala z Ianom ter še dve leti prej v neki biokemijski firmi, ni bila seznanjena z vzrokom smrti, in so na koncu večinoma mislili, da je umrl zaradi raka.

Tonyja Nugenta je prizadelo, ker v Ianov spomin niso storili prav ničesar. Z Ianom sicer nista bila v posebej prijateljskih odnosih, pravzaprav sta se pri razvoju Edisona večkrat sprla kot pes in mačka, a kljub temu se ni hotel sprijazniti, da so tako brezčutno šli preko smrti človeka, ki je Theranosu posvetil skoraj deset let poklicnega življenja. Tony je imel občutek, da Theranos svoje zaposlene postopoma oropa človečnosti. Hotel je pokazati, da je še vedno zadržal sočutje, in je iz baze podatkov patentnega urada potegnil spisek vseh Ianovih patentnih prijav ter ga skopiral v e-pošto. Nad seznam je prilepil Ianovo fotografijo ter e-sporočilo poslal približno 24 kolegom, ki so bili po Tonyjevem védenju sodelovali z Ianom. Kopijo je poslal tudi Elizabeti. Ni bilo veliko, si je dejal, toda prejemniki dopisa se bodo vsaj malo lahko spomnili na Iana.





13. poglavje





Chiat/Day


Vi ste rojeni za voditeljico.« Klik, klik, klik. »Močna, veličastna osebnost.« Klik, klik. »Mislite na svoje poslanstvo.« Klik, klik, klik, klik.

Slavni portretni fotograf Martin Schoeller je z močnim nemškim naglasom šepetal napotke, medtem ko je neprekinjeno pritiskal na sprožilec fotoaparata. Iz nje je hotel izvabiti široko paleto občutkov. Oblečena je bila v tanek črn puli, ustnice je imela naličene z rdečo šminko, lase je spela v ohlapen čop. Levo in desno od njenega stola sta bili nameščeni dve navpični svetilki, ki sta poudarjali njen ozek obraz ter odsevali v njenih zenicah, kar je bila značilnost Schoellerjevih portretov.

Schoellerja so za slikanje naročili na pobudo Patricka O‘Neilla. Patrick je bil kreativni direktor losangeleske podružnice reklamne agencije TBWA\Chiat\Day. Chiat\Day je sprejela naročilo za tajno Theranosovo marketinško kampanjo. Naročilo je vključevalo utrjevanje blagovne znamke, izdelavo nove spletne strani, aplikacijo za pametne telefone, itd. Kampanja naj bi pospremila komercialen začetek Theranosovih krvnih preiskav v podružnicah Walgreensa in Safewaya.

Elizabeth se je odločila za Chiat\Day, ker je ta agencija veliko let delala tudi za Apple. Chiat\Day je leta 1984 ustvarila kultno reklamo za Macintosh, v poznih 1990-ih pa tudi za kampanjo »Think Different«. Poskušala je celo pregovoriti upokojenega Leeja Clowa, genialnega ustvarjalca tedanjih reklamnih akcij, da bi sodeloval v njeni kampanji.(196) Clow jo je vljudno napotil na agencijo, kjer je v Patricku zelo hitro našla idealnega sogovornika.

Elizabeth je Patricka, izredno lepega svetlolasca modrih oči ter športne postave, prevzela že ob njunem prvem srečanju. Njena privlačnost nanj ni delovala erotično; bil je homoseksualec. Očarali sta ga njena karizmatičnost in edinstvena ambicioznost, s katero je svetu hotela vtisniti svoj pečat. Za agencijo Chiat\Day je delal že 15 let ter je razvil reklame za velika podjetja kot Ikea ali Visa. Delo je bilo zanimivo, toda ni ga navdihovalo tako, kot ga je navdihnila Elizabeth, ko se je prvikrat pojavila v agenciji in mu opisala Theranosovo poslanstvo pri omogočanju neboleče in poceni zdravstvene storitve za ljudi. Na področju reklamnega oglaševanja človek ne dobi velikokrat priložnosti za sodelovanje pri naročilih, s katerimi bi kdo hotel izboljšati svet. Patricka ni prav nič začudilo, da je Theranos zahteval dosledno varovanje tajnosti – to so zahtevali tudi pri Applu. Zdavnaj je že dojel, da so morala visokotehnološka podjetja ščititi svojo intelektualno lastnino. Tudi sicer je Theranos nameraval kmalu opustiti prikrivanje in takrat bi se v igri pojavil tudi on. Njegova naloga bi bila čim bolj prodoren začetek komercialnega uveljavljanja Theranosovega postopka.

Preoblikovanje Theranosove spletne strani je bil pomemben del naročila. Uporabili bi tudi Schoellerjeve fotografije, ne le Elizabetinih portretov. Fotograf je med dvodnevnim snemanjem večinoma delal v studiju v Culver Cityju, kjer je slikal maneken(k)e v vlogah pacientov in pacientk. Za poziranje so izbrali ljudi različnih starosti in etničnega porekla, otroke, mladostnike, starostnike, ljudi srednjih let. Nekateri so bili belopolti, drugi črni, latinosi ali Azijci. Sporočilo je bilo jasno: Theranosov postopek za preiskave krvi pomaga vsem.

Elizabeth in Patrick sta porabila veliko ur za izbiranje najprimernejših posnetkov pacientov(k). Elizabeth je hotela, da njihovi obrazi na internetni strani kažejo empatijo. Z ganljivimi besedami je opisovala žalost, ki so jo občutili ljudje, ko so izvedeli, da je ljubljeni sorodnik neozdravljivo zbolel. Neboleča Theranosova preiskava krvi bo to spremenila, je Elizabeth pojasnjevala, saj bo ponudila možnost za prepoznavanje bolezni, še preden bi se lahko te spremenile v smrtno obsodbo.

OD 2012 DO POMLADI 2013 je PATRICK S SKUPINO SODELAVCEV enkrat tedensko priletel v Palo Alto na sestanek z Elizabeto, Sunnyjem in Elizabetinim bratom Christianom na zbiranje in soočanje idej. To se je dogajalo približno takrat, ko je Ian Gibbons postajal vse bolj potrt in zagrenjen, Steve Burd pa je zadnjih nekaj mesecev opravljal dolžnosti generalnega direktorja v Safewayu. Elizabeth je za sestanke določila srede, ker je izvedela, da je imel tudi Apple ob sredah podobne ustvarjalne sestanke z agencijo. Patricku je pojasnila, kako zelo občuduje Applovo blagovno znamko in da hoče slediti njegovemu zgledu.

Pri Chiat\Day so projekt s Theranosom imenovali »Project Stanford«. Poleg Patricka so se sestankov udeleževali Carisa Bianchi kot predsednica oddelka agencije v Los Angelesu, Lorraine Ketch kot vodja oddelka za strategije, stroškovni nadzornik Theranosovega projekta Stan Fiorito, in Mike Yagi, oblikovalec reklamnih besedil. Skupina je že zgodaj spoznala, da Theranosov inovativen analizni postopek najbolje predstavlja miniaturni prenašalec za vzorec krvi. Elizabeth je cevčico imenovala »nanotainer«; – z 1,29 cm je bil dosti manjši od pokonci stoječega kovanca za 10 centov. Patrick ga je hotel poslikati, da bi zdravniki in pacienti/ke videli njegove mere, toda Elizabeto in Sunnyja je zelo skrbelo, da bi ga videle nepoklicane oči pred začetkom kampanje. Zato so se zmenili, da ga bo posnel fotograf agencije v majhnem studiu v skladišču v lasti agencije na Playa del Rey.

Dan Edlin, eden od Christianovih prijateljev z univerze, je na dogovorjeni dan odletel z 12 nanotainerji v L.A. Pred vkrcanjem na letalo in med poletom jih je imel pri sebi, da jih pri pregledu prtljage ne bi zaznali. Po prihodu v skladišče jih ni izpustil iz oči. Dan je samo Patricku dovolil, da je malo prijel en primerek in ga občudoval od blizu.

Prava kri sčasoma postane temnejša, zato so enega od nanotainerjev napolnili z umetno krvjo ter ga slikali na beli podlagi. Patrick je razvil fotomontažo z nanotainerjem, ki lovi ravnotežje na konici prsta. Vtis je bil izjemen. Mike Yagi si je izmislil nekaj sloganov; na koncu so izbrali dva, ki sta bila Elizabeti najbolj všeč: »Drobna kapljica spremeni vse« ter »Laboratorijski postopek – na novo izumljen«. Povečali so sliko do velikosti celostranskega oglasa v dnevniku Wall Street Journal. V stroki reklamiranja »zadetek v polno«. Elizabeti je bila slika všeč in je takoj hotela dobiti 12 kopij. Ni povedala, za kaj jih bo potrebovala, toda Stan Fiorito je posumil, da jih bo razdelila članom upravnega odbora na naslednji seji.

Patrick in Elizabeth sta se posvetila tudi novemu logotipu firme. Elizabeth je verjela v tako imenovano »rožo življenja«, okras iz prekrivajočih se krogov, ki so kot šesterokotniki razporejeni znotraj velikega kroga, prvotno pogansko vidno predstavitev življenjskih osnov; v 1970-ih jo je gibanje »New Age« prevzelo kot »sveto geometrijo« za razsvetlitev ljudi, ki so jo preučevali.(197) Krog je tako postal vodilni motiv Theranosovega loga. Notranjost črke »o« v imenu podjetja je bila zelene barve, da je vidno izstopala. V kroge so umestili tudi slike pacientov ter fotomontažo nanotainerja na konici prsta. Patrick je izdelal nov nabor črk za internetno stran in marketinške materiale iz helvetike: kvadratne pike nad »i« in »j« ter na koncu stavkov je zamenjal s krožci. Elizabeti je bil rezultat všeč.

MEDTEM KO JE BIL PATRICK še naprej očaran z Elizabeto, je bil Stan Fiorito veliko bolj zadržan. Stan, stari maček na področju reklamnih akcij, možak rahlo rdečkasto obarvanih las in pegastega obraza, je v Sunnyju videl prav nenavadnega tipa. Med tedenskimi sestanki je Sunny pogosto uporabljal pojme iz softvera, ki z marketingom niso imeli veliko skupnega. Toda ko ga je Stan nekoč prosil, naj mu vendar razloži, kako je prišel do izjemno ambicioznih poslovnih načrtov in predvidevanj o prodaji, se je Sunny začel izmikati z nejasnimi in bahaškimi odgovori. Podjetja so običajno preučevala svoje marketinške strategije ter možen obseg strank, da bi kolikor toliko realistično ocenila, kakšen odstotek od nagovorjenih bi lahko dejansko pridobila za nakup svojih izdelkov ali storitev. Tako preprosti in osnovni vidiki so bili za Sunnyja španska vas. Stan je na internetu poskušal izvedeti kaj več o Sunnyju, a ni našel ničesar. Zdelo se mu je precej nenavadno, da človek s Sunnyjevim ozadjem na internetu ni pustil nobenih sledi – navsezadnje je le bil uveljavljen podjetnik iz visokotehnološke panoge, ki je med njenim razcvetom prodal podjetje in v žep pospravil velike denarje. Stan se je vprašal, če je Sunny morda koga najel, da je na internetu izbrisal njegove sledi.

Bilo je tudi zelo nenavadno, da je neko precej dvomljivo zagonsko podjetje najelo slovito agencijo kot je bila Chiat\Day. Velike agencije z visokimi fiksnimi stroški in plačami zaposlenih niso bile ravno poceni izbira. Chiat\Day je Theranosu računal letni pavšal šest milijonov dolarjev. Od kod je ta firma, o kateri dotlej nihče ni ničesar slišal, dobila toliko denarja, da si je lahko privoščila take stroške? Elizabeth je ob raznih priložnostih omenjala, da se bi njena tehnika lahko uporabljala tudi na bojišču v Afganistanu, kjer bi ranjenim vojakom pomagala preživeti. Stan se je spraševal, če morda Pentagon financira Theranos.

To bi lahko pojasnilo tudi izjemno varovanje tajnosti. Po Sunnyjevih navodilih so morali vse dokumente, ki jih je Theranos zaupal agenciji, oštevilčiti, zavesti ter jih hraniti v vedno zaklenjenem prostoru, kamor so imeli dostop samo ljudje, neposredno udeleženi pri projektu. Tudi za tisk so smeli uporabljati samo v omenjenem prostoru nameščen tiskalnik. Odpadnega papirja iz projekta niso smeli kar tako metati v koš, ampak so ga morali razrezati z uničevalnikom dokumentov. Računalniške datoteke so hranili na posebnem serverju. Vsak dostop in izmenjava podatkov znotraj skupine sta morala potekati preko posebej za ta namen pripravljenega intraneta. Informacij o Theranosu nikakor niso smeli posredovati osebam, ki niso podpisale izjave o varovanju tajnosti, najsi so delale neposredno v agenciji ali bile kako drugače povezane z njo.

Stan je poleg Mika Yagija nadziral še dva sodelavca agencije, ki sta bila polno zaposlena pri Theranosovem projektu: Kate Wolff in Mika Peditta. Kate se je ukvarjala z oblikovanjem internetne strani, Mike pa z izdelavo brošur, ki bi bile na razpolago v podružnicah, ter s tablami in z interaktivnim orodjem za iPad, s katerim se je nameraval Theranos povezovati z zdravniki.

Tudi pri Kate in Miku so se po nekaj mesecih dela pojavili pomisleki o nenavadni in zahtevni stranki. Oba sta prihajala z vzhodne obale ZDA ter sta svoje naloge opravljala vestno in premišljeno. Kate je imela 28 let, odraščala je v mestu Lincoln, Massachusetts, za Univerzo Boston je igrala hokej. Odraščanje in vzgoja v majhnem mestu sta ji vcepila stroga moralna načela. Nekaj se je spoznala tudi na medicino, saj sta bila tako njena žena kot tudi Katin oče zdravnika. Mike, 33-letni italo-Američan iz Filadelfije, se je na kolidžu ukvarjal s tekom. Možaku ni bilo pogodu, če mu je kdo poskušal nakladati.

Elizabeth je hotela videti močna, zgovorna sporočila, tako na spletni strani kot tudi na raznih prospektih in plakatih. Ena od takih izjav se je glasila, da Theranos iz ene kaplje krvi lahko opravi »več kot 800 preiskav«. In da Theranosov postopek omogoča natančnejše izvide kot običajne krvne preiskave v laboratoriju. In poudarjali naj bi tudi to, da so izvidi nared čez dobre pol ure. Theranosove analize je »odobrila FDA«, priporočajo pa jih celo »pomembne medicinske ustanove«, kot sta klinika Mayo ter Medicinska šola na Univerzi Kalifornija, San Francisco. Elizabeth je to hotela podkrepiti z uporabo logotipov FDA, klinike Mayo ter Univerze UCSF.

Kate se je pozanimala, kako je Theranos prišel do trditve, da so njegove analize natančnejše od normalnih laboratorijskih preiskav. Ugotovila je, da se izjava opira na študijo, ki je dognala, da je 93 % laboratorijskih napak posledica človeške napake. Zato je Theranos trdil, da je njegov postopek, ki poteka samodejno v zaprti napravi, natančnejši od običajnih laboratorijskih krvnih preiskav. Po logičnem razmisleku je Kate postalo jasno, da je tak sklep precej za lase privlečen, in to je tudi povedala. Navsezadnje so obstajali zakoni, ki so prepovedovali nepošteno ali zavajajoče reklamiranje.

Mike je imel podobne pomisleke. V e-sporočilu, poslanem Kate, je navedel vsa pravna vprašanja, ki bi jih morali preveriti. Za izjavo »Zaradi avtomatizacije so naši rezultati natančnejši« je v oklepajih dodal »Se mi zdi malo pretirano«.(198) Mike ni še nikoli sodeloval pri projektu s področja zdravja in medicine, zato je hotel biti posebej previden. Ponavadi so kampanje, povezane z zdravjem, na primer za farmacevtske koncerne, pripravljali v posebnem oddelku TBWA\Health v newyorški pisarni agencije. Mike se je čudil, zakaj naročila niso zaupali temu oddelku ali zakaj se z njim niso vsaj posvetovali.

Elizabeth je omenjala neko več sto strani obsegajoče poročilo, ki naj bi potrjevalo Theranosove znanstvene trditve. Kate in Mike sta večkrat prosila za vpogled v poročilo, toda Theranos jima ga ni dostavil. Podjetje jima je namesto tega posredovalo z geslom zaščiteno datoteko, ki je domnevno vsebovala izvlečke iz omenjenega poročila. Dejansko se je tam nahajala tudi izjava iz Johns Hopkins University School of Medicine, da so skrbno preverili Theranosovo tehniko in je bilo ugotovljeno, da gre za »novo, dobro utemeljeno tehniko«; z njo je možno … brezhibno opravljati širok spekter rutinskih in posebnih preiskav«.

Te navedbe vsekakor niso bile del obširnejšega poročila o preizkušanju postopka, ampak iz dvostranskega zapisa pogovorov, katerega sta pripravila Elizabeth in Sunny po njunem sestanku s petimi predstavniki ustanove Johns Hopkins v aprilu 2010. Tako kot pri razgovorih z Walgreensom je Theranos tudi to srečanje uporabil za podkrepitev trditve, da je njegov sistem preverila neodvisna stran; to enostavno ni bilo res. Bill Clarke, direktor oddelka za klinično toksikologijo v bolnišnici Johns Hopkins, je bil eden od treh znanstvenikov, ki so se bili udeležili razgovora. Elizabeto je prosil, naj eno od Theranosovih naprav pošljejo njegovemu laboratoriju, kjer bi primerjali njeno zmogljivost in kakovost z običajno uporabljanimi laboratorijskimi aparati. Elizabeth mu je to obljubila, vendar obljube nikoli ni izpolnila. Kate in Mike vsega tega sicer nista mogla vedeti, toda ker se je Theranos obotavljal predložiti celotno poročilo, sta postala nezaupljiva.

AGENCIJA JE HOTELA UGOTOVITI, kako naj se loti marketinga pri zdravnikih, zato je predlagala intervjuje z manjšo skupino izbranih zdravnikov. Theranos se je strinjal z zamislijo, vendar je hotel, da vse ostane čim bolj zaupno. Kate je zato na seznam uvrstila tudi svojo ženo in svojega očeta.

Katina soproga Tracy je bila zdravnica na specializaciji za interno medicino in pediatrijo v splošni bolnišnici Los Angeles County General Hospital. Med telefonskim pogovorom ji je zastavila nekaj vprašanj, na katera nihče pri Theranosu ni znal odgovoriti. Zvečer je povedala Kate, da dvomi, da je podjetje dejansko razvilo novo analizno tehniko. Predvsem je dvomila v možnost, da se iz enega samega vboda v prst dobi zadosti krvi za zanesljivo preiskavo. Tracyjini dvomi so v Kate sprožili dodatne pomisleke.

Kate in Mike sta imela pri Theranosu tri pogovorne partnerje: Christiana Holmesa ter njegova prijatelja iz študentskih časov, Dana Edlina in Jeffa Blickmana.

Mike jih je imenoval »Therabros«. Pred namestitvijo nove spletne strani sta se Mike in Kate pogosto pogovarjala in dopisovala z njimi. Theranos je prvotno nameraval stran odpreti 1. aprila 2013, a je datum večkrat preložil. Nato se je približeval novi datum v septembru, a Kate in Mike od »Therabrosov« še vedno nista prejela nobenih podkrepitev za trditve, ki jih je Elizabeth brezpogojno hotela vključiti v kampanjo. Oba sta postajala vse bolj prepričana, da so bile nekatere trditve pretirane. Odkrila sta na primer, da Theranosovi aparati nikakor niso bili sposobni izdelati izvida v manj kot 30 minutah. Kate je zato omilila izjavo na »prej kot v štirih urah«, vendar je celo o tem dvomila. Oba sta tudi domnevala, da Theranos ne more opraviti preiskav z drobnim vbodom v prst, ter da je firma za določene analize uporabljala odvzem venozne krvi. Zato sta predlagala na internetni strani omembo omejenega jamstva, da bi se izognili morebitnim težavam, toda Christian in Jeff sta jima povedala, da Elizabeth noče videti take izjave na internetni strani.

Mika je medtem začelo skrbeti, da bi navsezadnje lahko tudi Chiat\Day odgovarjal zaradi napačnih trditev. Še enkrat je natančno prebral pogodbo s Theranosom(199). Chiat\Day se je zavaroval pred vsemi trditvami v marketinških materialih, katere je pisno odobrila stranka. Poslal je nujen e-dopis pravniku po imenu Joe Sena v odvetniški pisarni Davis & Gilbert z vprašanjem, če naj Chiat\Day od Theranosa zahteva, naj v pisnih odobritvah uporablja določene formulacije.(200) Sena je odgovoril, da to ni nujno, svetoval pa mu je, naj bo glede takih odobritev zelo previden.(201)

Vmes se je Kate prepirala s Christianom in Jeffom o vrstici, ki jo je Elizabeth hotela dodati na strani: »Pošljite nam vzorce krvi!« Kate je hotela vedeti, če ima Theranos logistiko za pošiljanje vzorcev krvi iz zdravniških ordinacij v Theranosov laboratorij; na koncu je ugotovila, da je nima. »Registriranje« kakega zdravnika, ki bi ga zanimala taka storitev, bi se zgodilo samodejno z e-dopisom na Jeffov e-naslov. Kaj bi se dogajalo potem, nihče ni vedel. Kate je domnevala, da se v Theranosu živa duša ni potrudila, da bi zadevo premislila do konca.

NESTRPNOST IN ZMEDA STA ZAZNAMOVALI ZADNJIH 48 UR pred štartom spletne strani. Mike Yagi, ki si je več mesecev belil glavo s tem, da je poskušal zadostiti vedno novim Elizabetinim zahtevam glede reklamnega slogana, je bil pod tako hudim pritiskom, da je panično odvihral iz pisarne. Kolegi so se spraševali, če se bo sploh kdaj vrnil.

Na predvečer prvega pojavljanja strani na spletu je Theranos razposlal vabila na nujno telekonferenco. Kate, Mike, Patrick, Lorraine ter ustvarjalka besedil Kristina Altepeter, ki je nadomeščala Yagija, so se sestali v prostoru, imenovanem »board room« (konferenčna miza je bila namreč sestavljena iz odpadnih desk – angl. board – za deskanje, surfov). Osuplo so prisluhnili Elizabeti, ki jih je obvestila, da je skupina Theranosovih pravnikov zahtevala nujne spremembe nekaterih izrazov.

Kate in Mike sta bila besna, saj sta že nekaj mesecev zahtevala kritičen pravniški pregled. Zakaj je do tega prišlo šele zdaj?

Telekonferenca se je končala šele ob 22.30, po več kot treh urah sestankovanja. Pregledovali so vrstico za vrstico v besedilih, Elizabeth pa jim je počasi narekovala spremembe. Patrick je pri tem celo za kratek čas zadremal. Kate in Mike sta ostajala dovolj budna, da sta opazila, da je Theranos veliko trditev sistematično oblikoval bolj zadržano. »Dobrodošli v revoluciji laboratorijskih preiskav« je spremenil v »Dobrodošli v Theranosu«. »Hitrejši izvidi. Hitrejši odgovori« je spremenil v »Hitri izvidi. Hitri odgovori«. »Drobna kapljica povsem zadostuje« se je zdaj glasilo »Nekaj kapljic povsem zadostuje«.

Besedilo ob sliki svetlolasega, modrookega otročka »Zbogom, velika, huda igla« je bilo do tedaj povezano samo z vzorci krvi iz konice prsta. Zdaj se je spremenilo v: »Namesto velike igle je potreben le droben vbod v prst ali zelo majhen vzorec venozne krvi«. Kati in Miku je bilo takoj jasno, da je taka oblika ustrezala njunemu nedavnemu predlogu.

V delu »Naš laboratorij« se je prvotno nahajala pasica s povečano sliko nanotainerja, pod njo pa besedilo: »Pri Theranosu lahko opravimo vse naše laboratorijske preiskave z eno tisočinko običajnega vzorca krvi«. V novi inačici sta izginili besedi "vse naše«. Nižje na isti strani je bila zapisana trditev, s katero se Kate že pred meseci ni strinjala. Pod naslovom »Neprekosljiva natančnost« so navedli statistično izjavo, da je za 93 % laboratorijskih napak kriv človek, iz tega pa je sledil sklep, da »noben drug laboratorij ni natančnejši od Theranosovega«. Seveda so tudi to izjavo zdaj preklicali.

SPREMEMBE V ZADNJI MINUTI so še okrepile nezaupanje Kate in Mika.(202) Elizabeth je hotela navesti močno pretirane izjave kot resnico. Zgolj zato, ker si nečesa strašansko želiš, še ni dovolj za uresničitev, je pomislil Mike. Kate in on sta se začenjala spraševati, če Theranos morda sploh ne razpolaga z lastno analizno tehniko. Ali je sploh obstajala na vse pretege hvaljena »Črna škatla«, kot so pri Chiat\ Day imenovali Theranosovo napravo?

Njune naraščajoče dvome sta sporočila Stanu. Tudi Stanovo sodelovanje s Sunnyjem je postajalo vse bolj neprijetno. Vsako četrtletje se je ponovila ista zgodba: Stan je moral loviti Sunnyja zaradi zamud pri plačilih honorarjev. Sunnyju je moral cele ure razlagati posamezne postavke na obračunih. Sunny ga je prestavil na zvočnik, sam pa je hodil gor in dol po pisarni. Ko ga je Stan prosil, naj se približa telefonu, da ga bo lažje razumel, je Sunny vedno skoraj skočil iz kože.

Toda vsi v agenciji vendar niso bili nezadovoljni s Theranosovim naročilom. Dve vodilni osebi v losangeleški pisarni, Carisa in Patrick, sta ostajala navdušena nad Elizabeto. Patrick je kot boga častil Leeja Clowa ter njegove marketinške čarovnije pri Applu. Očitno je bil prepričan, da je imel Theranos potencial, ki bo njemu osebno omogočil legendaren dosežek kariere. Kate mu je sicer večkrat omenila svoje pomisleke, a jih ni upošteval; Kate je pač, kakršna je, preveč dramatizira zadeve, si je mislil. Kate in Mike naj ne sprašujeta toliko, raje naj preprosto naredita, kar se jima naroči. Po njegovih izkušnjah so bila vsa zagonska podjetja na področju visoke tehnologije precej zmedena in skrivnostna. V tem ni videl nič zaskrbljujočega.





14. poglavje





Gremo v živo!


Alan Beam je sedel za pisalno mizo, ko je v pisarno pogledala Elizabeth in ga prosila, naj ji sledi, ker bi mu rada nekaj pokazala. V prostoru pred laboratorijem se je zbrala skupina sodelavcev. Na Elizabetin znak je tehnik pičil prostovoljca v prst ter pobral kri s plastično cevko, podobno miniaturni raketi. To je bila posebna Theranosova priprava za jemanje krvi. S konico je pobral kri s prsta in jo dvignil do dveh »napravic« na koncu miniaturne rakete. Ti napravici sta bila tako imenovana nanotainerja. Za dokončanje prenosa krvi v nanotainerja ju je bilo treba potisniti globlje v plastično cevko. S tem gibom nastali vakum je posesal kri v nanotainerja.

Tako vsaj naj bi stvar delovala. Toda pri tisti predstavitvi ni šlo vse po načrtu. Ko je tehnik potisnil drobna nanotainerja v plastično cevko, se je zaslišal precej glasen »pop«, in kri je brizgnila ven. Enega od nanotainerjev je preprosto razneslo.

Elizabeth se ni dala zmesti. »Okay, poskusimo še enkrat.«

Alan ni vedel, kaj naj si misli o dogodku. V Theranosu je delal komaj nekaj tednov in si je šele poskušal ustvariti celovito sliko o podjetju. Vedel je, da so nanotainerji del Theranosovega sistema za krvne preiskave, vendar jih še ni videl »v akciji«. Upal je, da je šlo le za manjšo nerodnost in ne za napoved večjih težav.

Preklast patolog je pot v Silicijevo dolino začel v Južni Afriki, kjer je odraščal. Po diplomi iz angleščine na Univerzi v Johannesburgu se je preselil v ZDA ter si na Univerzi Columbia v New Yorku pridobil ožjo medicinsko izobrazbo. Na to izbiro sta vplivala njegova konzervativna judovska starša, ki sta sina videla v le nekaj izbranih panogah: pravo, ekonomija in medicina.

Na medicini je kmalu ugotovil, da se nekatere značilnosti zdravniškega poklica niso skladale z njegovim temperamentom. Odvračali so ga noro hitenje, videz in vonjave v bolnišnicah. Nagibal se je k bolj umirjenemu delu v laboratorijih, zato se je odločil za doktorat iz področja virologije ter zaposlitev na klinični patologiji v bolnišnici v Bostonu.

Poleti 2012 je vodil laboratorij v otroški bolnišnici v Pittsburghu ter opazil oglas na LinkedInu, ki se je izvrstno ujemal z njegovim občudovanjem Silicijeve doline: iskali so vodjo laboratorija v biotehnološki firmi v Palu Altu. Takrat je ravno prebral biografijo Steva Jobsa, ki jo je bil napisal Walter Isaacson.(203) Knjiga ga je navdihnila ter v njem utrdila željo, da bi živel in delal v okolici zaliva San Francisco.

Prijavil se je na oglas in povabili so ga na razgovor za neki petek ob 18. uri. Čas se mu je zdel malce nenavaden, a to ga ni motilo. Najprej se je srečal s Sunnyjem, nato še z Elizabeto. Sunny se mu je zdel malo čuden, vtis pa je več kot popravila Elizabeth: mlada podjetnica, ki je zavzeto stremela k svojemu cilju, postaviti zdravstvo na glavo. In kot večino ljudi je tudi Alana začudil njen nenavadno globok glas. Kaj takega še ni slišal nikoli prej.

Čeprav je samo nekaj dni pozneje že dobil ponudbo za službo, je moral najprej pridobiti medicinsko licenco za Kalifornijo, zato se je zaposlil lahko šele osem mesecev pozneje, v aprilu 2013. Minilo je skoraj leto dni od odpovedi njegovega predhodnika Arnolda Gelba. V vmesnem obdobju je priskočil na pomoč »polovični upokojenec« Spencer Hiraki, ki je vsake toliko pregledal laboratorij in podpisoval laboratorijska poročila. Alan v tem ni videl težave, ker je Theranos tedensko analiziral le nekaj vzorcev krvi iz klinike za uslužbence Safewaya.

Bolj vprašljiva sta se mu zdela ozračje in morala v laboratoriju. Novi sodelavci so bili videti potrti in malodušni. Sunny je že med Alanovim prvim tednom v službi odpustil brez odpovednega roka nekega usposobljenega laboranta. Ubogega možaka sta medse vzela dva varnostnika in ga kot zločinca pred vsemi odvedla iz poslopja. Alanu se je zazdelo, da se to ni primerilo prvič. Nič čudnega, da so bili ljudje tako potrti, si je mislil.

Laboratorij, ki ga je Alan prevzel, je bil sestavljen iz dveh delov: prostora v prvem nadstropju, kjer je bilo polno komercialnih diagnostičnih naprav, ter prostora v pritličju, namenjenega raziskavam. Zgornji prostor je imel certifikat CLIA; Alan je bil odgovoren za ta del. Sunny in Elizabeth sta uveljavljene medicinske naprave v Alanovem laboratoriju smatrala za preživele dinozavre, ki jih bo Theranosov sistem kmalu izpodrinil, zato sta ga v šali imenovala »Jurski park«. Prostor v pritličju sta imenovala »Normandija« po območju izkrcanja zavezniških sil med 2. svetovno vojno. Tu so bile postavljene naprave, ki jih je bil razvil Theranos, in ki naj bi tako kot so bili zavezniški vojaki v pohodu v Evropo pregazili nacizem, kmalu na juriš osvojile industrijo laboratorijske opreme.

Alan je na začetku verjel temu hvalisanju z enakim navdušenjem, s kakršnim je bil sprejel ponujeno zaposlitev. Toda po pogovoru s Paulom Patelom kmalu po ponesrečeni predstavitvi nanotainerja so se v njem začela porajati vprašanja, koliko je Theranosova analizna tehnika dejansko uspešna. Patel je bil biokemik in je bil odgovoren za razvoj krvnih preiskav z novim Theranosovim aparatom, ki ga je Alan poznal samo pod oznako »4S«. Patelu se je zarekla pripomba, da njegova skupina dela analize še vedno z običajnimi nosilci vzorcev na delovnem pultu v laboratoriju. To je presenetilo Alana, ki je domneval, da že uporabljajo napravo »4S«. Ko je vprašal, zakaj je ne, mu je Patel povedal, da nova Theranosova škatla sploh še ne deluje.

DO POLETJA 2013, ko je bil Chiat\Day pri koncu s pripravami na zagon nove Theranosove spletne strani, je imela naprava 4S (oziroma miniLab) za seboj že dve leti in pol razvojnega dela, vendar še zdaleč ni bila končana. Seznam težav je bil še precej dolg.

Največji problem je bila disfunkcionalna kultura firme, kakršno sta gojila Sunny in Elizabeth. Zanju je bil vsak, ki je pokazal zaskrbljenost, kaj šele da bi ugovarjal, cinik in negativec. Sodelavce, ki so vztrajali pri svojem, sta ali potisnila na rob dogajanja ali odpustila, lizuni in hinavci pa so napredovali. Sunny je celi skupini priliznjenih Indijcev dodelil ključne položaje. Eden od njih je bil Sam Anekal, ki je bil zadolžen za vgradnjo različnih sestavnih delov v miniLab, ter se je zato nenehno prerekal z Ianom Gibbonsom. Tudi Chinmay Pangarkar,(204) bioinženir z doktoratom iz kemijskega inženirstva na Univerzi California, Santa Barbara, je bil del te skupine. Prav tako Suraj Saksena, doktor biokemije in biofizike z Univerze Texas A&M.(205) Na papirju so imeli vsi trije izvrstna akademska znanja, vendar so vsi imeli dve pomanjkljivosti: premalo praktičnih izkušenj v branži, ker so kmalu po koncu študija prišli v Theranos, ter navado, da so Sunnyju in Elizabeti vedno pritrjevali – bodisi iz strahu, stremljenja po napredovanju, ali pa zaradi obojega.

V Theranosu je delalo več deset Indijcev. Zanje je bila bojazen pred odpovedjo veliko več kot zgolj strah pred izgubo plače. Večina je namreč imela le časovno omejeno delovno vizo, ki ameriškim podjetjem omogoča zaposlovanje posebej kvalificiranih tujcev. Viza je bila torej odvisna od veljavne pogodbe o zaposlitvi.

Gospodovalen šef Sunnyjeve sorte je praktično držal njihovo usodo v svojih rokah; v nekem smislu je šlo za nekakšno obliko hlapčevanja. In Sunny je imel mentaliteto gospodarja, ki je pogosta med starejšimi rodovi Indijcev: delavci so bili njegovi lakaji. Pričakoval je pripravljenost za delo 24 ur na dan ter tudi ob koncu tedna. Vsako jutro je pregledal zapisnik varnostnikov ter preverjal prihode in odhode zaposlenih. Vsak večer okoli 19.30 je preveril, če so bili še vsi konstruktorji na delovnih mestih.

Nekateri sodelavci so se sčasoma znebili strahu pred Sunnyjem ter se domislil načinov za shajanje z njim. Spoznali so, da imajo opravek z nepredvidljivo osebo omejenih razumskih sposobnosti ter s še manjšim razponom pozornosti. Mlad konstruktor Arnav Khannah, ki je delal na razvoju miniLaba, se je domislil otročje preprostega načina za izogibanje Sunnyju: na njegova e-sporočila je vedno odgovarjal z najmanj 500 besedami. Tako si je ponavadi zagotovil nekaj mirnih tednov, ker Sunny enostavno ni premogel potrpljenja za prebiranje tako dolgih dopisov. Druga strategija je bilo sklicevanje tedenskih sestankov ter vabila Sunnyju, da se jih udeleži. Sunny se je nato pojavil pri nekaj začetnih razgovorih, potem pa ga ni več zanimalo ali pa je pozabil na napovedan sestanek.

Medtem ko je Elizabeth precej hitro dojemala problematiko konstruiranja, je Sunny pri takih razpravah kmalu izgubil nit. To je poskušal prikrivati s tem, da je začel ponavljati tehnične pojme, ki so mu bogve kdaj prišli na uho. Tako se je nekoč na sestanku konstruktorjev zapičil v termin »end-effector«, ki označuje prijemalce na koncu robotske roke. Sunny je namesto tega slišal »endo-factor« in je na sestanku kar naprej ponavljal to besedo. Arnav je na naslednjem sestanku s Sunnyjem na platno projiciral njegovo besedo. Peterica članov skupine se je zaskrbljeno spogledovala, če bo Sunny doumel šalo, a tega ni dočakala; sestanek se je končal brez težav. Šele ko je Sunny odšel iz prostora, so bruhnili v krohot.

Arnav in njegova ekipa so Sunnyju podtaknili uporabo besede »crazing«. Sicer pomeni pojavljanje ozkih razpok na materalih (npr. na keramiki), toda fantje so jo namenoma uporabljali v nesmiselnih povezavah v upanju, da jo bo Sunny prevzel. In jo je. Sunny tudi v znanju kemije ni bil nič boljši. Mislil je, da je kemijski simbol za kalij P (zaradi angleške besede potassium za kalij, op. prev.); P je sicer oznaka za fosfor, K pa za kalij.

Toda vse težave v zvezi z razvojem miniLaba niso nastajale zaradi Sunnyja, za nekatere so bile krive tudi Elizabetine nerazumne zahteve. Vztrajala je denimo, da nosilci v miniLabu ne smejo preseči določene velikosti, a naj bi kljub temu omogočali večje število preiskav. Arnavu ni bilo jasno, zakaj ne bi smeli biti centimeter večji, saj jih končni uporabnik itak ne bi videl. Po sporu s podpolkovnikom Shoemakerjem je namreč Elizabeth opustila načrt za namestitev svojih naprav v poslovalnicah Walgreensa ter pripravo izvidov na daljavo, saj si ni želela na glavo nakopati težav z FDA. Namesto tega naj bi z vbodi v prste jemali vzorce krvi ter jih nato prepeljali na analizo v Theranosov laboratorij v Palo Alto. Na noben način pa se ni hotela odpovedati zamisli, da bo miniLab naprava, namenjena končnemu porabniku, s katero bodo ljudje doma upravljali kot s kakim iPhonom ali iPadom. Sestavni deli aparata bi zato morali biti majhni in lični.

Dodatno težavo je predstavljalo Elizabetino trmarjenje, da mora biti miniLab sposoben opravljati štiri pomembne vrste krvnih preiskav: imunološke, splošno kemijske, hematološke in preiskave na osnovi ojačevanja DNK. Za združitev štirih vrst analiz v eni sami majhni namizni aparaturi je bilo potrebno premikati pipete z robotskimi rokami. Ta način je vseboval določeno »prirojeno« napako: natančnost pipete se je sčasoma poslabšala. S povsem novo pipeto je miniaturna elektronska črpalka uspela potegniti 5 mikrolitrov krvi. Po treh mesecih uporabe se je količina zmanjšala na 4,4 mikrolitra. Ta razlika je zadoščala, da je analiza postala neuporabna. Tako imenovani »pipette drift« problem je bil značilen za vse naprave za krvne analize, ki so delale s pipetami, a posebej izrazit je bil pri miniLabu. Pipete je bilo treba umerjati vsaka dva ali tri mesece, aparatura pa je bila takrat pet dni neuporabna.

Kyle Logan, mlad kemijski inženir, ki je v Theranos prišel neposredno s Stanforda (tam je prejel nagrado, imenovano po Channingu Robertsonu, Elizabetinem velikem privržencu), se je s Samom Anekalom pogosto pogovarjal o težavah s pipetami. Po njegovem mnenju bi moral Theranos preiti na zanesljivejši sistem brez pipet, kakršen je deloval v napravah Piccolo Xpress Analyzer firme Abaxis. Sam ga je opozoril, da je Piccolo Xpress delal samo eno vrsto analiz, splošno kemijske preiskave. (Imunološke preiskave merijo količino neke snovi v krvi s pomočjo protiteles, ki se vežejo na dotično snov. Splošno kemijske preiskave temeljijo na drugih kemijskih načelih, kot sta absorpcija svetlobe ali sprememba električnega signala.) Elizabeth je hotela imeti en aparat, uporaben za različne vrste krvnih preiskav, je spomnil Kyla.

MiniLab je imel v primerjavi s takrat dostopnimi velikimi analizatorji krvi še eno šibko točko: naenkrat je zmogel analizirati en sam vzorec krvi. Komercialni analizatorji so imeli dober razlog za svojo velikost: zgradba jim je omogočala hkratno analiziranje več sto vzorcev krvi. Zanje je bila torej značilna visoka zmogljivost. Če bi Theranosovi velnes centri dejansko privabili veliko strank, bi se zaradi majhne zmogljivosti miniLaba zelo povečale čakalne dobe, obljuba iz reklame o »hitrih izvidih« pa bi postala neslana šala.

Kot rešitev težave je nekdo predlagal, naj naložijo šest miniLabov enega na drugega ter jim dodelijo en sam citometer, s čimer bi zmanjšali potreben prostor in stroške. Tako frankensteinsko napravo so imenovali »six blade«; pojem se rabi v računalništvu, kjer iz istega razloga namestijo več serverjev enega na drugega; posameznemu serverju pravijo »blade« (rezilo).(206)

Toda nihče ni pomislil, kakšno težavo bi to predstavljalo za ključno spremenljivko, temperaturo. Vsak miniLab je proizvajal toploto, ki se širi navzgor. Če bi šest »rezil« delalo hkrati, bi se temperatura v višje stoječih napravah tako povišala, da bi bile meritve napačne. Kyle, star komaj 22 let in svež prišlek z univerze, ni mogel dojeti, da so spregledali tako preprosto stvar.

Poleg težav z nosilci, pipetami in temperaturo se je veliko drugih tehničnih spodrsljajev dalo pripisati dejstvu, da je bil miniLab še vedno le prototip na zelo zgodnji razvojni stopnji. Manj od treh let razvojnega dela ni bilo veliko časa za izpopolnjevanje tako zapletene medicinske naprave. Ostale težave so izvirale od robotskih rok, ki so prijemale na napačnih mestih ter pri tem drobile pipete, do napačnih nastavitev spektrofotometrov. Nekoč je celo razneslo centrifugo v enem od miniLabov. Seveda se je take stvari dalo popraviti ali izboljšati, vendar je vse terjalo svoj čas. Aparat je bil še vedno precej let oddaljen od možnosti, da bi ga lahko kot povsem uporaben pripomoček ponujali bolnicam/kom za domačo rabo.

Toda po mnenju Elizabete Theranosu ni ostajalo veliko let. Leto pred tem, 5. junija 2012, je z Walgreensom podpisala novo pogodbo, s katero se je Theranos obvezal, da bo do 1. februarja 2013 svoje nove storitve krvnih preiskav namestil v nekaj Walgreensovih lekarn. Koncern se je za to oddolžil s 100 milijoni dolarjev honorarja za inovacijo« ter s 40 milijoni posojila.(207) Theranos je zamudil tudi ta rok – novo odlašanje, ki se je z vidika Walgreensa zgolj priključilo zavlačevanjem iz preteklih treh let. Po odhodu Steva Burda s položaja generalnega direktorja se je začelo postopoma krhati partnerstvo s Safewayem, in če bi Elizabeth še naprej odlašala, je tvegala tudi izgubo Walgreensa kot partnerja. Zato je bila trdno odločena, da najpozneje septembra namestijo naprave v Walgreensovih lekarnah, naj stane, kolikor hoče!

MiniLab ni bil uporaben, zato sta Elizabeth in Sunny sklenila obrisati prah z Edisona ter tvegati začetek v Walgreensu s starejšo napravo. To se je znova izkazalo za novo usodno odločitev – pravzaprav za namerno prevaro.

DANIEL YOUNG, NASLEDNIK SETHA MICHELSONA v vlogi vodje skupine biomatematikov v Theranosu, je JUNIJA 2013 obiskal Alana Beama v njegovem »jurskem«

laboratoriju. Young je s seboj pripeljal enega svojih sodelavcev po imenu Xinwei Gong. Young je v Theranosu delal že pet let ter se je v hierarhiji močno povzpel – dejansko je postal številka tri v vodstvu firme. Elizabeth in Sunny sta ga upoštevala in mu pogosto zaupala reševanje zahtevnih tehničnih težav.

Daniel je v prvih nekaj letih dela v Theranosu dajal vtis marljivega družinskega očeta, ki je odhajal iz pisarne ob 18. uri, da ne bi zamudil na večerjo z ženo in otrokom. Nekateri kolegi so se mu skrivaj posmehovali, da je copata. Po napredovanju v podpredsednika se je korenito spremenil, postal je drug človek. Začel je delati veliko nadur ter je dolgo v noč ostajal v pisarni. Med proslavami v podjetju se je včasih napil, kar je postajalo moteče, saj je bil pri delu neoporečen in uravnovešen. Šušljalo se je, da se je zapletel z eno od sodelavk.

Daniel je povedal Alanu, da bosta on in Gong (pravili so mu Sam) malo pokukala v Siemensov aparat ADVIA 1800, enega od komercialnih analizatorjev v Alanovem laboratoriju. ADVIA je bil skoraj 600 kg težek aparat in skoraj tako velik kot dva večja kopirna aparata skupaj.(208)

Alan je v naslednjih dveh tednih pogosto opazoval Sama pri razstavljanju te naprave in fotografiranju njegove notranjščine s kamero v iPhonu. Alan je opazil, da je Sam poskušal prirediti napravo za analiziranje majhnih količin krvi iz prsta.

To mu je potrdilo, kar mu je bil povedal Paul Patel, namreč da 4S oziroma miniLab ne deluje. Zakaj bi se sicer lotevali takega preizkušanja? Alan je seveda vedel, da lahko Theranosov Edison opravlja samo imunološke analize, zato je bilo smiselno, da sta se Daniel in Sam začela podrobneje ukvarjati z napravo ADVIA, učinkovitim analizatorjem za splošne kemijske analize krvi.

Eden od dveh sklopov krvnih preiskav, ki jih zdravniki/ce najpogosteje naročajo, je tako imenovani »chem 18« panel. Meritve vklučujejo elektrolite kot so natrij, kalij in klorid, do preiskav v zvezi z delovanjem ledvic in jeter; to so bile splošne kemijske analize. Bilo bi popolnoma nesmiselno, če bi v Walgreensovih lekarnah ponujali preiskave krvi brez teh izvidov. Navsezadnje so predstavljali približno dve tretjini vseh zahtevanih analiz.

Toda aparat ADVIA ni bil izdelan za preiskave ene same kapljice krvi, ampak večjih vzorcev. Zato sta si Daniel in Sam zamislila cel niz prilagoditev, s katerimi bi Siemensovo napravo usposobila za preiskave manjših vzorcev krvi. Najpomembnejši ukrep je bil nastavitev robotske roke, imenovane Tecan, ki je pretakala tekočine, tako da bi majhno količino krvi, ujeto v nanotainerjih, lahko razredčili s solno raztopino. Dodaten ukrep je bil prenos razredčenega vzorca krvi v posodice domače izdelave, ki so bile pol manjše od onih v analizatorju ADVIA.

Kombinacija teh dveh korakov je rešila težavo znano kot »mrtvi volumen«. Tako kot večina komercialno dostopnih analizatorjev je tudi ADVIA potopil kanilo v vzorec krvi ter jo posesal. Čeprav je tako večji del vzorca pobran, ga na dnu še vedno ostane nekaj malega. Z zmanjšanjem volumna posodice se je njeno dno približalo konici, z razredčenjem krvi pa je ostalo nekaj več tekočine za druge analizne korake.

Alan je podvomil prav o tem delu, o razredčevanju. Siemensov aparat je že razredčil vzorec krvi, ko je opravljal svojo analizo. Postopek, ki sta si ga zamislila Daniel in Sam, pa je pomenil dvojno razredčitev vzorca krvi – prvič pred vnosom v aparat, ter drugič v samem aparatu. Vsakemu vodju laboratorija, ki se je spoznal na svoje delo, je bilo jasno, da bolj kot se pred meritvijo nekaj šari z vzorcem krvi, bolj se povečuje verjetnost za merilno napako.

Pojavila se je še ena težava: Dvakratno redčenje je zmanjšalo tudi koncentracijo analiziranih snovi v krvi na vrednost, ki je bila pod merilnim območjem, ki ga je bila agencija FDA odobrila za napravo ADVIA. Z drugimi besedami: Napravo sta spremenila, ne da bi to hotel Siemens, pristojna državna ustanova pa tega tudi ni odobrila. Za končen rezultat določene analize je bilo treba razredčeno vrednost pomnožiti z istim faktorjem, s kakršnim je bila kri razredčena, čeprav se sploh ni moglo vedeti, ali je razredčen izid sploh privedel do zanesljivih vrednosti. Kljub temu sta bila Daniel in Sam precej ponosna na njun dosežek. V bistvu sta bila le konstruktorja; dobrobit pacientov in pacientk je bil za njiju precej abstrakten pojem. Če je njuno fušanje privedlo do neželenih posledic, za to osebno nista bila odgovorna. Ne, krivda bi bila Alanova, saj je bilo na certifikatu CLIA navedeno njegovo ime.

Po končanem delu se je v Alanovi pisarni prikazal Theranosov advokat Jim Fox ter mu predlagal, naj firma ta postopek patentira. Alanu se je zdela zamisel naravnost smešna. Šarjenje po aparaturi nekega tujega proizvajalca se mu ni zdela stvar, ki bi jo lahko patentirali, še najmanj, če je aparat po preureditvi slabše deloval.

Govorice o nekakšni uporabi Siemensovih naprav so končno prišle na ušesa Teda Pascoja, ki ni bil zgolj naslednik Johna Fanzia na mestu vodje nabave, ampak je od njega podedoval tudi sprejemanje pisarniških klepetov v firmi. Na potrditev ni bilo treba dolgo čakati: Ted je dobil navodilo Elizabete in Sunnyja za nakup dodatnih šest Siemensovih aparatur ADVIA. Za nakup takega števila naprav se je uspel pri Siemensu dogovoriti za popust, a kljub temu je račun znašal precej čez 100.000 dolarjev.

Bližje kot je bil 9. september, dan, ki ga je bila Elizabeth izbrala za začetek delovanja Theranosovih naprav za krvne preiskave, bolj je Alan postajal nemiren, ker se je bal, da firma še ni bila pripravljena za to. Posebej dve preiskavi na spremenjenem Siemensovem aparatu sta bili kočljivi: določanje natrija in kalija. Glede kalija je Alan domneval, da je bil vzrok v hemolizi, ki se pojavi pri razkroju rdečih krvničk, s čimer se v vzorcu poveča vsebnost kalija. Hemoliza je bila znan stranski pojav pri odvzemu krvi iz prsta, ker rdeče krvničke pri tem doživijo hujši stres in se hitreje razkrajajo.(209)

Alan je na Elizabetinem pisarniškem oknu opazil listek papirja za odštevanje dni do začetka obratovanja. Zgrabila ga je panika. Nekaj dni pred dnevom D je stopil do nje in ji predlagal odlog začetka. Tudi Elizabeta ni bila več tako samozavestna kot sicer. Glas se ji je tresel, ko mu je kar naprej zagotavljala, da bo vse v redu. Če ne bo šlo drugače, so se še vedno lahko zanašali na analize venozne krvi, ga je pomirila. Alan ni dolgo ostal pomirjen; komaj je odšel iz njene pisarne, že so se vrnile njegove najhujše bojazni.

ANJALI LAGHARI, kemičarka, ki je z Ianom Gibbonsom delala več let v Theranosu ter pred tem v nekem drugem biotehnološkem podjetju, se je zgrozila, ko se je konec avgusta vrnila s tritedenskega dopusta v Indiji.

V Theranosu je vodila skupino za imunološke preiskave. Skupina je več let poskušala iz starega Edisona izvabiti zanesljive izvide krvnih preiskav. Število napak iz črno belega Edisona je bilo še vedno previsoko pri nekaterih analizah. Elizabeth in Sunny sta ji pred kakim letom dni zagotavljala, da bo vse v redu, ko ji bo firma predstavila novo napravo, 4S. Toda ta dan ni napočil. Nič hudega, dokler se je Theranos posvečal razvoju in raziskavam, kar je v bistvu počel tudi takrat, ko se je Anjali odpravila na dopust. Toda zdaj so nenadoma vsi govorili o »nastopu na trgu« in njen predal za e-pošto je bil poln sporočil o takojšnjem nastopu na trgu.

Nastop na trgu? S čim neki, se je z naraščajočim nelagodjem spraševala Anjali.

Izvedela je, da so med njeno odsotnostjo dovolili vstop v laboratorij tudi sodelavcem brez certifikata CLIA. Pojma ni imela, zakaj, vedela pa je, da so vsi v laboratoriju imeli navodilo, naj prikrivajo svoje delovanje, ko so v hišo prihajali Siemensovi ljudje zaradi rednega vzdrževanja njihovih kupljenih naprav.

Spremenili so tudi analizne postopke Edisona. Po Sunnyjevih napotkih so vzorce krvi zdaj s pomočjo naprave Tecan razredčevali pred vnosom v analizni aparat. To naj bi uravnovesilo zadevo zaradi dejstva, da je Edison z vzorcem krvi iz prsta lahko naredil največ tri teste. S predhodnim razredčenjem vzorčka krvi se je povečal volumen ter s tem tudi število možnih testov. Toda ker je naprava že ob normalnih obratovalnih pogojih dajala preveč netočnih rezultatov, bi se zadeva z dodatnim razredčevanjem verjetno lahko le še poslabšala. Anjali je imela pomisleke tudi glede nanotainerja. Vzorec krvi v drobnih cevčicah se je precej hitro posušil, tako da s kolegi pogosto več niso mogli povleči dovolj krvi za analizo.

Anjali je Elizabeti in Danielu Youngu poskušala zadevo razložiti z e-dopisom. Poslala jima je Edisonove podatke iz zadnje Theranosove študije, ki so jo opravili leta 2010 s farmacevtskim podjetjem Celgene. Takrat je Theranos uporabil aparat Edison za ugotavljanje vnetnih markerjev v krvi astmatikov. Med opravljenimi meritvami je bilo nesprejemljivo veliko število napačnih rezultatov, zato se je Celgene odločil prekiniti sodelovanje. Anjali je v dopisu posebej poudarila, da se od takratne neuspele študije ni nič spremenilo.

Na njen dopis se nista odzvala ne Elizabeth ne Daniel. Anjali je po osmih letih v firmi začutila, da je prišel čas za odločitev o izbiri etične poti. Delo na odpravljanju slabosti izdelka se ji je zdelo v redu, dokler je potekalo v okviru razvoja in raziskovanja, ter so vzorci krvi izvirali od zaposlenih v firmi in njihovih sorodnikov. Toda javno prodajati analize v Walgreensovih lekarnah je pomenilo opravljati uradno nedovoljen raziskovalni eksperiment. Pri tem zagotovo ni hotela sodelovati. Odločila se je za odpoved.

Ko je Elizabeth to izvedela, jo je poklicala v pisarno. Hotela je vedeti, zakaj taka nenadna odločitev in če bi morda še enkrat premislila. Anjali je ponovila pomisleke: Število napak z Edisonom je bilo preveliko, in tudi z nanotainerjem so bile še vedno težave. Zakaj ne bi raje počakali, da bi 4S dejansko usposobili? Zakaj tako hitenje z nastopom na tržišču?, je vprašala.

„Zato, ker če stranki kaj obljubim, potem to obljubo držim“ je odgovorila Elizabeth.

Elizabetin odgovor se je Anjali zdel nesmiseln. Walgreens je bil zgolj poslovni partner. Dejanske končne stranke Theranosa so bili navsezadnje pacienti in pacientke, ki so v Walgreensovih lekarnah naročili krvno analizo – ob domnevi, da so se na izvide lahko zanesli, ko so sprejemali pomembne medicinske odločitve.

Elizabeth bi moralo skrbeti za te stranke! Anjali se je komaj usedla k svoji pisalni mizi, ko se je vest o njeni odpovedi kot požar razširila po podjetju. Sodelavci so se prihajali poslavljat od nje. Dala je odpoved z enotedenskim odpovednim rokom in je nameravala delati do zadnjega dne, vendar scene poslavljanja Sunnyju niso bile niti malo všeč. Naročil je Moni Ramamurthy, vodji kadrovskega oddelka, naj od Anjali zahteva takojšen odhod iz firme.

Preden je zapustila poslopje, je še natisnila elektronski dopis, ki ga je poslala Elizabeti in Danielu. Imela je občutek, da se zadeva ne bo dobro končala ter je potrebovala nekaj za lastno zaščito, nekaj, kar bo jasno dokazovalo, da se ni strinjala z začetkom prodaje in komercialne rabe naprav. Sicer bi bilo lažje preposlati e-dopis na lasten yahoo elektronski naslov, vendar je vedela, da je Sunny taka sporočila sodelavcev dosledno nadzoroval. Natisnjen dopis je v svoji torbici pretihotapila iz stavbe. In Anjali ni bila edina, ki je imela tako resne pomisleke: Tina Noyes, njena namestnica v skupini sodelavcev, ki je v Theranosu delala sedem let, je prav tako odpovedala službo.

Odpovedi sta Elizabeto in Sunnyja hudo razjezili. Naslednji dan sta sklicala sestanek v kavarnici podjetja. Na vsakem stolu je ležala knjiga Alkimist, sloviti roman Paula Coelha o mladem andaluzijskem pastirju, ki sledi svojim sanjam in se odpravi na pot v Egipt. Očitno še vedno jezna Elizabeth je zbranim sporočila, da je zmožna osnovati novo religijo. Če so med zaposlenimi ljudje, ki tega ne verjamejo, naj pri priči odidejo. Sunny je bil seveda še ostrejši: Kdor ni pripravljen na neomejeno žrtvovanje in pripadnost firmi, naj pri priči »spizdi«!





15. poglavje





Samorog


Sovražila je umetnikovo ilustracijo.(210) Velikanska glava, velike zajčje oči in bebav nasmeh, ki je ljudi spominjal na »neumno blondinko«. Članku sicer ni bilo kaj očitati. Zavzemal je skoraj celo stran v sprednjem delu Wall Street Journala ter je poudarjal ravno prave stvari. Jemanje krvi na običajen način je primerjal z vampirstvom, ali kot je avtor članka napisal malo bolj umirjeno, »z medicino Brama Stokerja« (avtor romana » Drakula«, op. prev.). Analizni postopek, ki ga je razvil Theranos, je v nasprotju z grobim načinom Drakule zahteval »samo mikroskopsko majhno količino krvi«, ter je bil »hitrejši, cenejši in natančnejši od običajnih načinov«. Sijajno študentko Stanforda, ki je sicer prekinila študij, je koval med izumiteljske zvezde ter jo razglašal za naslednjega Steva Jobsa ali Billa Gatesa; in to je izjavljal sam George Shultz, nekdanji zunanji minister ZDA, kateremu so nekateri pripisovali zmago Amerike v hladni vojni. Njegove besede so bile navedene prav na koncu članka.

Članek v Wall Street Journalu je pripravila Elizabeth sama. Izšel je v soboto 7. septembra 2013 in je sovpadal z uradnim začetkom Theranosove storitve krvnih preiskav. Zgodaj zjutraj v ponedeljek naj bi se pojavila vest o odprtju prvega Theranosovega velnes centra v eni od Walgreensovih podružnic v Palu Altu, ter načrti za razširitev partnerstva po vsej državi.(211) Članek v enem od najbolj znanih in uglednih časnikov v državi je bil za do takrat neznan startup velik dosežek. Za to je imelo največ zaslug tesno poznanstvo Elizabete z Georgeem Shultzem, katero se je začelo pred dvema letoma in ga je skrbno negovala.

Nekdanji politik je med predsednikovanjem Ronalda Reagana pustil globok pečat v zunanji politiki, pred tem pa je služboval kot minister za delo in za finance v Nixonovi vladi. Julija 2011 se je pridružil upravnemu odboru Theranosovih direktorjev(212) in postal eden najbolj cenjenih in priljubljenih Elizabetinih znancev. Bil je ugleden član ustanove Hoover Institution, bival je v okviru univerzitetnega kampusa Stanford, kljub njegovim 92 letom je imel Shultz v krogu republikancev velik vpliv, ki je segal tudi na dobro znano konservativno uvodno stran Wall Street Journala, kjer so se občasno pojavili njegovi komentarji.

Med obiskom na sedežu podjetja na Manhattnu leta 2012, ko so se na uredniškem odboru pogovarjali o klimatskih spremembah, je Shultz omenil skrivnostno, zamolčano zagonsko podjetje v Silicijevi dolini, čigar inovativen postopek bo po njegovem mnenju pomenil revolucijo v zdravstvu. To je zbudilo zanimanje Paula Gigota, dolgoletnega urednika uvodnih člankov v Journalu, ki je ponudil, da bo v Palo Alto poslal novinarja na pogovor s čudežnim dekletom, ko bo le-to pripravljeno prekiniti svoj molk ter izum predstaviti svetovni javnosti. Shultz se je oglasil leto dni pozneje ter povedal, da je Elizabeth zdaj pripravljena. Gigot je nalogo dodelil novinarju po imenu Joseph Rago, sodelavcu uredništva, ki je napisal že veliko člankov o zdravstvu. Ragojev članek se je nato pojavil v kolumni intevjujev, ki je bila v sobotnih izdajah časnika čvrsto zasidrana.

Elizabeth si je za svoj debitantski intervju poiskala precej varno mesto. Intervjuji ob koncih tedna niso imeli namena ponujati podrobno raziskanega, udarnega prispevka raziskovalnih novinarjev, ampak v glavnem to, kar je obetalo ime: ponavadi v prijaznem, naklonjenem tonu opravljen razgovor. Poleg tega se je Elizabetino poslanstvo, malce prevetriti staro, uveljavljeno branžo, zelo dobro ujemalo z etiko uvodnikov v Journalu, z njihovo naklonjenostjo podjetništvu ter s sovražno nastrojenostjo do omejevalnih predpisov. Rago je z ostrimi uvodniki raztrgal Obamovo zdravstveno reformo »Obamacare«, ter za to prejel Pulitzerjevo nagrado.

Rago ni imel razloga podvomiti o Elizabetinem pripovedovanju.(213) Med obiskom v Palu Altu mu je pokazala Theranosov laboratorij ter sestavljen stolp »six blades«. Prostovoljno je dal preiskati svojo kri, navidez točen izvid pa je dobil po e-pošti, še preden je odšel iz poslopja. Ni pa mogel slutiti, da je Elizabeth z začetkom v Walgreensovi podružnici ter z obenem objavljenim člankom, ki je razbobnal njene zavajajoče trditve, hotela doseči drug cilj: oboje ji je v javnosti omogočilo odmevno pojavljanje, ki ga je potrebovala za začetek novega kroga financiranja – kampanjo za zbiranje sredstev, katera bi Theranos katapultirala v središče pozornosti v Silicijevi dolini.

MIKE BARSANTI JE BIL pravkar na dopustu ob jezeru Lake Tahoe, ko ga je poklical Donald A. Lucas, sin slovitega vlagatelja tveganega kapitala Donalda L. Lucasa. Mike in Don sta bila in sta ostala prijatelja iz študentskih časov v začetku 1980-ih na Univerzi Santa Clara. Mike, ki je bil že upokojen, je bil glavni finančnik v podjetju, ki je na območju zaliva trgovalo z morskimi sadeži in perutnino, ter je bilo več kot šest desetletij v lasti njegove družine. Firmo je prodal šele minulo leto.

Don je poklical Mika, da bi mu predlagal investicijo v Theranos. Mike je bil presenečen. O tej firmi je nazadnje slišal pred sedmimi leti, ko sta bila z Donom povabljena k Elizabeti (takrat še na naslovu Sand Hill Road) na predstavitev njene majhne naprave za krvne preiskave. Mike se je je še dobro spominjal: zdela se mu je precej malomarno oblečena mlada znanstvenica, leče njenih očal so spominjale na dno steklenice, uporabljala ni nikakršnih ličil, pred povabljenci, ki so bili dva do trikrat starejši od nje, je delovala zelo živčno. Don je takrat vodil RWI Ventures, podjetje, ki ga je ustanovil sredi 1990-ih let po desetih letih učenja pravil igre pri svojem očetu. Mike je po drugi strani investiral v RWI. Bistra mlada ženska je v njem vzbudila radovednost ter je Dona vprašal, zakaj ne bi njegova firma stavila nanjo, tako kot je to storil njegov oče. Don je odgovoril samo, da je o tem razmišljal, vendar se ni odločil za vlaganje. Elizabeth sedi na preveč stolih hkrati, ni osredotočena, njegov oče je ni mogel brzdati, čeprav je sedel na čelu njenega upravnega odbora, in mladi Don je ni maral ali ji ni zaupal. Mike se je spominjal te zadeve.

»Kaj se je spremenilo od takrat, Don?« je zanimalo Mika.

Don mu je navdušeno razložil, da je Theranos naredil velik napredek v razvoju. Firma je nameravala svoj inovativni postopek za preiskavo krvi, odvzete iz konice prsta, začeti prodajati v eni največjih trgovskih verig v ZDA. A to še ni bilo vse: Theranosove naprave bi uporabljala celo ameriška vojska.

»Ali si vedel, da jih imajo celo v humveejih v Iraku?« je vprašal Mika.

Mike ni bil prepričan, da je dobro slišal. »Kaj?« je iztisnil.

»Da, prav res, videl sem jih naložene v upravi Theranosa, ko so jih vrnili od tam.«

Če to drži, gre dejansko za izreden razvoj, je pomislil Mike.

Don je leta 2009 ustanovil novo podjetje po imenu Lucas Venture Group. Elizabeth mu zaradi dolgoletnega znanstva z njegovim starajočim se očetom, ki ga razjeda Alzheimerjeva bolezen, ponuja možnost investiranja v njeno podjetje po znatno znižani ceni v primerjavi z drugimi vlagatelji v velikem krogu dodatnega financiranja. To je čudovita priložnost za Lucas Venture Group, ki se pravkar ukvarja z zbiranjem denarja za dva nova sklada, je povedal Don. Eden od teh je običajen sklad tveganega kapitala za investiranje v več podjetij, med drugim tudi v Theranos. Drugi sklad bi bil namenjen izključno Theranosu. Ali bi Mike sodeloval pri tem? Če hoče, naj se hitro odloči – transakcija mora biti zaključena do konca septembra.

Nekaj tednov pozneje, v ponedeljek 9. septembra 2013, je Mike od Dona prejel e-pošto z navedbo zadeve »Theranos časovna stiska« in nekaj podrobnostmi.(214) Don je take dopise pošiljal samo ljudem, ki so že prej vlagali denar v njegove sklade. V dopisu je bila navedena tudi povezava na članek v Wall Street Journalu ter tiskovno sporočilo za javnost iz tistega ponedeljka. Pisalo je tudi, da je Lucas Venture Group »povabljena«, da investira v Theranos do 15 milijonov dolarjev s posebej velikim popustom s strani podjetja, ki je že zdaj ocenjeno na šest milijard dolarjev!

Mike je globoko zajel sapo. Šest milijard, to je bila zelo visoka vrednost. Ni si mogel kaj, da se ne bi jezil na Dona. Pred sedmimi leti je Don odsvetoval vsakršno udeležbo. Takrat je bil Theranos ocenjen na komaj 40 milijonov dolarjev, se je Mike skesano spomnil.

Zdaj se je zdelo veliko varneje staviti na tako podjetje. Don je v dopisu omenil, da je Theranos medtem »sklenil pogodbe in partnerstva z zelo velikima verigama prodajaln na drobno in lekarn, z nekaj farmacevtskimi podjetji, z organizacijami za zdravo življenje (privatna oblika zdravstvenega zavarovanja in preventive), zavarovalnicami, bolnišnicami, klinikami in vladnimi agencijami«. In tudi sicer »Theranos od leta 2006 dalje posluje pozitivno«.

Mike in deset članov njegove družine so svoj denar vlagali v podjetje z omejeno odgovornostjo, ki naj bi sodelovalo pri tovrstnih soudeležbah v firmah. Po posvetih z njimi se je odločil ter Donu nakazal 790.000 dolarjev. Nekaj deset drugih vlagateljev v Lucas Venture Group, znanih v tej industriji kot »omejeni partnerji«, so se odločili za vlaganja različnih zneskov. Pahljača vlagateljev je segala od Roberta Colmana, soustanovitelja »preminule« investicijske banke San Francisco investment bank Robertson Stephens & Co., do upokojenega psihoterapevta.(215) JESENI 2013 se je denar v ekosistem Silicijeve doline zlival z vrtoglavo naglico, tako da je Aileen Lee, vlagateljica tveganega kapitala, na internetni strani TechCrunch 2. novembra 2013 objavila članek o zagonskih podjetjih, ki so bila ocenjena na več kot milijardo dolarjev. Imenovala jih je »Samorogi«.(216) Pri tem nikakor ni šlo za mitološke pojave; Lee je naštela 39 samorogov, njihovo število pa naj bi se kmalu povečalo na 100 in več.

Medtem ko so njihovi predhodniki v poznih 1990-ih, podjetja dot-com, pohitela z odhodom na borzo, so samorogi ubrali drugačno strategijo financiranja: uspelo jim je osupljivo hitro pritegniti veliko zasebnih vlagateljev. S tem so se izognili strogim preverjanjem pred uvrstitvijo na borzo.

Značilen predstavnik samorogov je bil Uber, podjetje, ki ponuja osebne prevoze z uporabo aplikacije preko pametnega telefona. Nekaj tednov pred Elizabetinim intervjujem za Wall Street Journal je Uber zbral 361 milijonov dolarjev, njegova vrednost pa je bila ocenjena na 3,5 milijarde dolarjev.(217) Omeniti je treba še Spotify (nakup glasbenih posnetkov), ki je novembra 2013 zbral okoli 250 milijonov dolarjev s tako ceno delnice, da je bilo celotno podjetje ocenjeno na vrednost štirih milijard dolarjev.(218)

Vrednost teh podjetij naj bi se v naslednjih nekaj letih še povečevala, toda v tistem trenutku jih je Theranos prekašal. In razlika se je hitro še povečevala.

Christopher James in Brian Grossman sta zaradi članka v Journalu postala pozorna na Theranos. Možaka sta bila izkušena profesionalca na področju investiranja. V San Franciscu sta vodila hedge sklad po imenu Partner Fund Management, ki je upravljal z okoli štirimi milijardami dolarjev premoženja in se je lahko pohvalil z dobrimi rezultati: Odkar je James leta 2004 osnoval firmo, so se letni donosi povzpeli do skoraj deset odstotkov.(219) Del uspeha so omogočala vlaganja na področju zdravstva, katera je nadziral Grossman.

Moža sta poklicala Elizabeto, ki ju je povabila na sestanek predviden za 15. december 2013.(220) Najprej sta postala pozorna na stroge varnostne ukrepe – na vhodu so stali varnostniki, in preden sta smela vstopiti v poslopje, sta morala podpisati izjavo o zaupnosti in varovanju podatkov. Znotraj poslopja so ju na vsakem koraku spremljali varnostniki, celo v toaletne prostore se ni dalo priti brez njih. V nekatere dele zgradbe je bil možen dostop samo s posebnimi karticami; tja obisko-valci niso imeli vstopa.

Elizabeth in Sunny sta vedno strogo vztrajala pri varnostnih ukrepih, po začetku v Walgreensovih poslovalnicah pa je njuna paranoja dosegla nov vrhunec. Medtem sta bila popolnoma prepričana, da sta firmi Quest in LabCorp v Theranosu videli smrtno nevarnost za njun oligopolni tržni položaj, ter bosta uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da se znebita novega tekmeca. In v zraku je visela tudi grožnja Johna Fuisza, ki jo je izrekel med zaslišanjem – da bo Elizabeto »preganjal, dokler se mrtva ne zgrudi«. Po končanju aktivnega službovanja se je upravnemu odboru Theranosa pridružil general James Mattis; Elizabeth je na njegovo priporočilo najela Jima Rivero, vodjo Mattisovega osebnega varovanja v Pentagonu. Rivera, sivolasi profi, ki je Mattisa varoval na njegovih čestih potovanjih v Afganistan in Irak, je pod suknjičem ali na gležnju vedno nosil pištolo, ter je vodil skupino Theranosovih šestih varnostnikov, oblečenih v črne obleke in s slušalkami na ušesih.

Strogi varnostni ukrepi so na Jamesa in Grossmana naredili velik vtis. Malo ju je spominjalo na Coca Colo, ki se je na vse pretege trudila obvarovati svojo skrivno recepturo. Očitno je tudi Theranos moral varovati zelo dragoceno intelektualno lastnino. Elizabetine in Sunnyjeve razlage so še podkrepile njuno prepričanje.

Med prvim srečanjem sta Elizabeth in Sunny gostoma pojasnila, da posebni Theranosov postopek preiskave krvi iz konice prsta omogoča izvide, ki zajemajo okoli 1.000 od 1.300 pozicij, ki so jih do tedaj laboratorijem plačevali Medicare in zasebne zdravstvene zavarovalnice. To je vidno iz tožbenega spisa za sodni postopek, ki ga je sklad Partner Fund pozneje sprožil proti Theranosu.(221) (Za veliko krvnih analiz se upošteva več pozicij, zato je dejansko število testov, ki so se skrivali za tistimi tisoč kodami, znašalo samo nekaj sto.)

Med drugim sestankom tri tedne pozneje sta možnima vlagateljema pokazala power-point predstavitev z diagrami, ki so domnevno prikazovali odstopanja vrednosti, pridobljenih s Theranosovimi napravami, od onih, pridobljenih z uporabo običajnih analizatorjev.(222) Vnešeni podatki naj bi dokazovali, da so bili Theranosovi rezultati skoraj natančno enaki rezultatom z običajno laboratorijsko krvno analizo. Z drugimi besedami: Theranosov postopek je bil enako točen kot običajne preiskave. Težava (takrat zamolčana) je bila v tem, da velik del rezultatov v diagramih sploh ni bil dobljen z uporabo miniLaba in še manj Edisona, ampak z drugimi, na trgu prodajanimi in uporabljanimi analizatorji, ki jih je kupoval tudi Theranos.

Med ostalimi je enega kupil tudi pri podjetju Bio-Rad, komaj eno uro severno od Theranosa delujočem proizvajalcu.(223) Sunny je Jamesu in Grossmanu povedal tudi, da je Theranos razvil približno 300 različnih krvnih preiskav, od najpogosteje zahtevanih za krvni sladkor, elektrolite in ledvične teste, do bolj redkih preiskav za zgodnje odkrivanje raka. Hvalisal se je, da je Theranos sposoben 98 % teh preiskav opraviti z najmanjšim vzorcem krvi iz konice prsta, ter da bodo že čez pol leta lahko iz tako majhnega vzorca krvi opravili vse preiskave. Omenjenih 300 preiskav naj bi predstavljalo 99,9 % vseh preiskav, ki jih naročajo v laboratorijih, Theranos pa je za vse zahteval odobritve agencije FDA, je dejal.(224)

Toda najdrznejša trditev Sunnyja in Elizabete je bila, da je Theranosov postopek sposoben iz vzorčka krvi, odvzete iz konice prsta, hkrati opraviti 70 različnih preiskav, ter da bodo to število kmalu še povečali.(225) Na področju mikropretokov je sposobnost opravljanja toliko preiskav iz ene ali dveh kapljic krvi veljala za neko vrsto svetega grala. Znanstveniki vsega sveta so na univerzah in v gospodarstvu že več kot dve desetletji zavzeto stremeli po tem cilju, odkar je švicarski raziskovalec Andreas Manz uspel dokazati, da so postopki, ki so jih bili razvili proizvajalci mikročipov, uporabni tudi za premikanje oziroma transport minimalnih količin tekočin skozi izjemno tanke kapilarne cevke.

Toda tega cilja se do tedaj zaradi vrste jasnih razlogov ni dalo doseči pri krvnih preiskavah. Najpomembnejši je bil, da različne krvne preiskave zahtevajo povsem različne metode. Če si vzorček najprej uporabil za imunološko preiskavo, ga ponavadi ni ostalo dovolj za preiskave s popolnoma drugačnimi postopki za splošne kemijske ali hematološke analize. Drugi razlog je bil, da so taki čipi lahko uporabljali izjemno majhne količine tekočine, vendar še nihče ni pogruntal, kako bi se lahko izognili izgubam dela vzorčka pri prenosu na čip. Majhna izguba vzorca krvi ni igrala velike vloge, če je bil ta dovolj velik, pri izjemno majhnih količinah pa je to postal velikanski problem. Če si prisluhnil Elizabeti in Sunnyju, si začel verjeti, da je Theranos rešil to in druge težave – izzive torej, ki so že dolgo gnali v obup raziskovalce na področju bioinženiringa.

Domnevni znanstveni dosežki niso bili edino, kar je prepričalo Jamesa in Grossmana, ampak je k temu veliko prispevala tudi sestava Theranosovega upravnega odbora. Poleg nekdanjega zunanjega ministra Shultza in generala Mattisa so takrat v njem sedeli tudi nekdanji zunanji minister Kissinger, nekdanji obrambni minister William Perry, nekdanji predsednik vplivnega senatnega odbora za obrambo Sam Nunn, ter bivši admiral Gary Roughead – sami možje izjemnega slovesa, ki so Theranosu dajali pečat verodostojnosti. Njihov skupni imenovalec je bil, da so bili vsi po vrsti člani v elitnih krogih konzervativcev izjemno vplivne Hoover Institution.

Po tem ko si je Elizabeth pridobila Shultzevo prijateljstvo, se je sistematično povezala tudi z drugimi možmi ter jih s paketi delnic privabila v svojo upravo. Nekdanji ministri v vladi ZDA, kongresniki in visoki častniki, ki so sedeli v upravnem odboru majhnega startupa, so podkrepili verodostojnost Elizabetine trditve, da se bo Theranosova tehnika uporabljala tudi za potrebe ameriške vojske. James in Grossman sta verjela, da se bo Theranosova ponudba testiranja iz ene kapljice krvi v Walgreensu in Safewayu dobro prijela ter hitro osvojila velik del celotnega tržišča krvnih preiskav. Pogodba z obrambnim ministrstvom bi dodatno prispevala k povečanju prometa in dobička.

Zdelo se je, da tako predvidevanje potrjuje tudi finančna projekcija, ki jo je Sunny poslal upraviteljema hedge skladov.(226) Predvidevala je 165 milijonov dolarjev bruto dobička v letu 2014 ter prihodek v višini 261 milijonov, v letu 2015 naj bi se dobiček povečal na celih 1,05 milijarde dolarjev ob prihodku 1,68 milijarde.

Upravitelja skladov seveda nista mogla slutiti, da si je Sunny take sanjske številke preprosto izmislil. Ko je Elizabeth leta 2006 odpustila Henryja Mosleyja, Theranos ni več imel pravega šefa financ. Tej vlogi se je še najbolj približala firmina nadzornica po imenu Danise Yam. Šest tednov po tem, ko je Sunny v Partner Fund poslal svoja finančna predvidevanja, je Yam poslala povsem drugačne prognoze svetovalnemu podjetju Aranca, da bi določili vrednost opcijskih delnic za Theranosove sodelavce.(227) Yam je predvidela dobiček 35 milijonov v letu 2014 in 100 milijonov dolarjev v 2015, torej 130 milijonov oziroma 980 milijonov manj od Sunnyjevih številk. Pri skupnem prihodku je bila razlika še večja: 50 milijonov (2014) in 134 milijonov (2015), torej 211 milijonov oziroma 1,55 milijarde dolarjev manj kot v Sunnyjevih »izračunih«. Kot se je pokazalo pozneje, so bila tudi mnogo nižja predvidevanja, ki jih je pripravila Yam, brezupno optimistična.(228) James in Grossman seveda nikakor nista mogla vedeti za njene interne finančne prognoze, ki so bile pet- do dvanajstkrat nižje od podatkov, ki sta jih dobila.

Niti za sekundo nista pomislila, da bi bilo v podjetju s tako uglednimi osebnostmi v upravnem odboru lahko kaj gnilega. Da niti ne omenjamo posebnega pravnega svetovalca Davida Boiesa, ki je sodeloval na vseh sejah upravnega odbora in podpiral njegovo delovanje. Nad podjetjem je torej bedel eden najuglednejših ameriških odvetnikov – le kaj bi sploh lahko šlo narobe?

Partner Fund je 4. februarja 2014 kupil 5.655.204 Theranosovih delnic po 17 dolarjev za delnico – dva dolarja več na delnico kot je Lucas Venture Gropup plačala le štiri mesece prej.(229) V Theranosovo blagajno se je samo s to prodajo nateklo dodatnih 96 milijonov dolarjev, vrednost firme pa se je povzpela na vrtoglavih 9 milijard dolarjev. To je pomenilo, da je imela Elizabeth, ki ji je pripadalo nekaj več od polovice firme, skoraj pet milijard dolarjev premoženja.





16. poglavje





Vnuk


Tyler Shultz je sredi svojih novih kolegov in kolegic poslušal Elizabetin čustven nagovor. Povedala je, da je njen stric zaradi raka preminul veliko prezgodaj.

Če bi ga s pomočjo Theranosovega testiranja pravočasno posvarili, bi morda lahko preprečili njegovo smrt. Živeti v svetu, v katerem se nikomur ne bo treba prezgodaj posloviti od ljubljene osebe – to je z delom v minulih desetih letih poskušala doseči, je povedala s solzami v očeh in z zatikajočim se glasom. Tylerju se je njeno sporočilo zdelo polno navdiha. V Theranosu je začel delati pred tednom dni, po tem ko je pomladi doštudiral na Stanfordu, poletje pa preživel na popotovanju po Evropi. V nekaj dneh se je moral veliko naučiti in predelati, sestanek sodelavcev pa je bil zanj prvi velik dogodek: Elizabeth je ponosno razglasila, da gre zdaj firma s svojim postopkom »v živo« v Walgreensove podružnice.

Tyler je Elizabeto spoznal konec 2011, ko se je za hip oglasil pri dedu Georgeu Shultzu, ki je stanoval blizu univerzitetnega naselja Univerze Stanford. Malo pred tem je začel študirati strojništvo. Elizabetina vizija, da se neboleče krvne preiskave opravi z vzorčkom kapljice krvi, odvzete iz konice prsta, izvid pa je na razpolago takoj, je nanj naredila velik vtis. Po poletni delovni praksi v Theranosu je presedlal na biologijo kot glavni študijski predmet ter se pozneje potegoval za stalno zaposlitev v Elizabetini firmi.

Že Tylerjev prvi delovni dan je bil poln napetosti. Anjali, vodja skupine za imunološke preiskave, je dala odpoved, nakar se je na parkirišču pred zgradbo zbrala 164

skupina sodelavcev, da bi se poslovili od nje. Tyler je slišal, da naj bi pred tem med Elizabeto in Anjali prišlo do hudega prepira. Tri dni za tem je izvedel, da je skupina za raziskovanje beljakovin, kateri je bil prvotno dodeljen, razpadla, ljudi pa naj bi razporedili v kadrovsko slabo zasedeno skupino za imunološke raziskave.

Vse skupaj se mu je zdelo malce zmedeno in neurejeno, toda Elizabetin navdihujoč govor je odpravil Tylerjovo zaskrbljenost. S sestanka je odšel z novim zanosom in zavzetostjo za trdo delo.

Mesec dni pozneje je spoznal novo sodelavko. Tako kot on je tudi Erika Cheung pravkar končala študij biologije, a to je bilo vse, kar jima je bilo skupno. Tyler je prihajal iz oblastnih krogov, Erika pa iz etnično mešane družine srednjega sloja.

Hitro sta se sprijateljila. Njena naloga v skupini za imunske teste je bila, da je z določenimi poskusi preverjala natančnost izvidov, dobljenih s krvnimi preiskavami s Theranosovim Edisonom, preden bo laboratorijski postopek preizkušen s pacienti. Potrditveni proces so imenovali »validiranje postopka«. Vzorce krvi so prispevali sodelavci, včasih tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Elizabeth je sodelavce spodbujala tako, da jim je za vsak vzorec odobrila po 10 dolarjev bonusa. Tako si naenkrat lahko prišel do 50 dolarjev bonusa. Erika in Tyler sta tekmovala, kdo bo prej prišel do 600 dolarjev – po tej meji je morala firma davčni upravi plačevati ustrezen davek. Ko je neki konec tedna Theranos nujno potreboval več vzorcev, je Tyler pregovoril štiri sostanovalce, da so se mu pridružili. Skupaj so tako zaslužili 250 dolarjev, ki so jih zapravili za veseljačenje ob pivu in hamburgerjih v njihovi najeti podrtiji nekaj ulic dalje.

TYLERJEVO NAVDUŠENJE SE JE PRVIČ poleglo, ko je pokukal v notranjost Edisona.

Med poletno prakso ga niso spustili v bližino te naprave, zato ga je mučila huda radovednost. Kitajska raziskovalka Ran Hu mu je pokazala eno od naprav, s katere so odvili črno-belo ohišje. Ob Tylerju je stala njegova šefica Aruna Ayer, enako radovedna kot on. Do takrat je vodila skupino za beljakovine in tudi ona še ni videla Edisonove notranjščine. Ran jima je pokazala napravo – Tyler in Aruna nista vedela, kaj bi si mislila. Zdelo se je, da je sestavljena iz robotske roke in nanjo s prijemalko pritrjeno pipeto, roka pa se je premikala sem in tja na vislicam podobni pripravi.

Oba sta pričakovala nekaj drugega – recimo zapleten sistem mikro pretokov. Pred njima pa je stala naprava, kot bi jo izdelal kak srednješolec v domači garaži.

Aruna je bila odkrita: »Ran, kaj praviš? Ali ni to čisto kul?«

Ran je odgovorila v tonu, ki je dal jasno vedeti, da v Edisonu ne vidi ničesar »kul«. »O tem se moraš sama odločiti.«

Edison je imel na ohišju nameščen zaslon na dotik za komuniciranje z napravo, a tudi to je bilo razočaranje. Na ikone si moral pritiskati zelo močno, če si hotel kaj vnesti. Nekateri sodelavci so zabavljali, da bi se Steve Jobs ob pogledu na tako stvar obrnil v grobu. Tylerjevo razočaranje je naraščalo, vendar se je tolažil z mislijo, da 4S (alias miniLab) kot naslednja generacija Theranosovih aparatur že obratuje in je verjetno izdelan veliko bolj zapleteno.

Toda kmalu nato so druge ugotovitve Tylerju povzročile težave. Pri neki vrsti poskusov, ki sta jih morala opraviti z Eriko, sta kar naprej testirala vzorce krvi z Edisonovimi aparati, da bi ugotovila odstopanja med posameznimi izidi. Tako zbrane podatke so uporabljali za izračunavanje koeficienta variacije za vsako Edisonovo analizo krvi. Pri odstopanju koeficienta za manj od 10 % je na splošno test veljal za zanesljivega. Toda Tyler se je čudil, ko je izvedel, da so analitske rezultate, ki so presegali to mejo, preprosto izbrisali. Poskuse so ponavljali tako dolgo, da so dosegli želeno vrednost. To je bilo, kot če bi kovanec metal v zrak toliko časa, da bi se desetkrat pokazala »cifra«, nato pa bi trdil, da je kovanec vedno padel tako.(230) In tudi pri »dobrih« pokusih sta Tyler in Erika opazila, da so nekatere vrednosti zelo odstopale in so jih izbrisali. Ko je Erika vprašala izkušene raziskovalce v skupini, kako določajo take »ubežnike«, je dobila samo izmikajoče odgovore. Tyler in Erika nista bila edina, ki sta se stežka strinjala s takim ravnanjem. Tudi Aruna, ki je imela rada in je cenila Tylerja, take prakse ni odobravala, podobno kot tudi Michael Humbert ne, dobrodušen nemški zannstvenik, s katerim se je Tyler spoprijateljil.

Tyler je sodeloval tudi pri validaciji postopka za dokazovanje sifilisa. Z nekaterimi meritvami se ugotavlja vsebnost snovi, če je na primer koncentracija holesterola v krvi previsoka. Z drugimi preiskavami, tudi s tisto za sifilis, se samo ugotavlja prisotnost bolezni, torej pozitiven ali negativen test. Natančnost takih preiskav je odvisna od njihove občutljivosti – pri koliko od dejansko obolelih pokaže pozitiven izvid. Tyler in nekaj sodelavcev so nekaj dni zapored z Edisoni analizirali 247 vzorcev krvi, od katerih jih je bilo 66 že potrjeno pozitivnih.(231) V prvem preizkušanju naprav so le-te potrdile pozitivne izvide v 65 % primerov, v drugem pa v 80 % primerov. Toda Theranos je v validacijskem poročilu navedel, da je Edisonova občutljivost pri ugotavljanju sifilisa dosegla 95 %!

Erika in Tyler sta pomislila, da Theranos tudi glede natančnosti drugih Edisonovih preiskav navaja napačne podatke, na primer pri meritvah vsebnosti vitamina D, ki jih je delala Erika. Medtem ko je analizator italijanskega proizvajalca DiaSorin pokazal normalno vsebnost vitamina D (20 nanogramov na mililiter, primerno za zdravo osebo), je Edison v istem vzorcu pokazal pomanjkanje D vitamina (10 do 12 ng/ml). Kljub temu je Theranos svoje določanje vitamina D potrdil za uporabo v preiskavah krvi resničnih pacientov v kliničnih laboratorijih. Enako je storil še z dvema preiskavama: določanje hormonov ščitnice in meritve PSA v zvezi z rakom prostate.

NOVEMBRA 2013 so Eriko iz skupine za imunološke preiskave premestili v klinični laboratorij »Normandija« v pritličju, kjer so stali Edisoni. Med praznovanjem dneva zahvalnosti so iz Walgreensove podružnice v Palu Altu prejeli naročilo za določanje vitamina D pri nekem pacientu. Kot se je naučila v šoli, je Erika pred analizo krvi najprej preverila delovanje Edisonov.

Preverjanje aparatur v analitskem laboratoriju spada med nujne postopke, da se izključijo napake pri meritvah. Analizira se konzervirano krvno plazmo z znano koncentracijo analizirane snovi. Če izid odstopa za več ali manj kot je predpisano, preverjanje kakovosti ni uspelo.

Erikino prvo preverjanje ni uspelo, zato je postopek ponovila. Tudi drugič ni uspelo. Zdaj ni vedela, kaj storiti. Bil je praznik, njeni predpostavljeni so bili odsotni. Na interni naslov za nujno pomoč v firmi je poslala elektronsko sporočilo o težavi. Odzvalo se je nekaj kolegic in kolegov, vendar si z njihovimi nasveti ni mogla pomagati. Na koncu je iz zgornjega nadstropja prišla k njej sodelavka Uyen Do iz oddelka za razvoj in raziskave, ter si je pogledala rezultata preverjanj.

Sunny in Daniel sta si zamislila postopek, kako je z Edisonom treba doseči rezultate; milo rečeno neobičajen postopek. Vzorčke krvi iz prsta je bilo treba najprej s pomočjo Tecan priprave razredčiti ter razdeliti na tri dele. Tri vzorce so nato analizirali v treh različnih Edisonih. V vsakem od aparatov sta bili dve konici pipet, ki sta se spustili v razredčene vzorce ter tako dali dve merilni vrednosti. Skupaj so torej iz naprav dobili šest izidov. Srednja vrednost le-teh je potem predstavljala končni rezultat meritve.

Erika je upoštevala takšno navodilo ter je dobila dvanajst izidov. Dojeva si je ogledala zadevo in je enostavno zanemarila dve ekstremni vrednosti, ne da bi Eriki karkoli pojasnila. Nato je analizirala prejeti vzorec krvi ter odposlala izvid.

To prav gotovo ni bil pravilen način za preverjanje laboratorijskih aparatur. V normalnem laboratoriju bi bili dve neuspešni preverjanji zadosten razlog za ponovno umerjanje naprav. Da niti ne omenjamo, da Dojeva sploh ni bila pooblaščena za delo v kliničnem laboratoriju.(232) V nasprotju z Eriko ni imela licence kot klinična znanstvenica ter ni imela pravice za delo z vzorci krvi pacientov. Ta dogodek je Eriko globoko pretresel.

ALAN BEAM JE SLAB TEDEN pozneje v »Jurskem parku«, v laboratoriju v zgornjem nadstropju, dobil obisk neke inšpektorice iz Laboratory Field Services kalifornijskih zdravstvenih oblasti. Certifikat CLIA za Theranosov laboratorij je bil star že skoraj dve leti in ga je bilo treba obnoviti, kar je pomenilo, da bi moral prestati inšpekcijski pregled. Državna zdravstvena zavarovalnica Medicare je za tovrstne rutinske inšpekcije uporabljala inšpektorje v posameznih zveznih državah.

Sunny je izrecno ukazal, da med inšpekcijo absolutno nihče ne sme vstopiti ali oditi iz laboratorija »Normandija«. Stopnišče, ki je iz prvega nadstropja vodilo do laboratorija v pritličju, je bilo skrito za vrati, ki se jih je dalo odpreti samo s ključem na kartici. Alan in drugi laboranti so si ukaz razlagali kot jasen znak, da Sunny noče, da bi se inšpektorica zanimala, kaj se nahaja za onimi vrati. Inšpektorica se je več ur zadržala v laboratoriju v zgornjem nadstropju, kjer je odkrila le nekaj manjših pomanjkljivosti.(233) Alan je obljubil, da jih bo takoj odpravil. Gospa je nato odšla – ne da bi slutila, da sploh ni videla laboratorija, kjer so bili aparati, ki jih je dejansko razvila firma. Alan ni vedel, naj se jezi ali občuti olajšanje. Ali je pravkar dejavno pripomogel k zavajanju državne inšpektorice? Zakaj se je moral znajti v taki vlogi?

Sunny je nekaj dni po obisku inšpektorice ukazal spremeniti postopek odvzema krvi v podružnicah Walgreensa. Namesto venoznega odvzema je bilo treba preiti na odvzem iz prsta pri več deset preiskavah, ne samo pri štirih vrstah, ki jih je opravljal Edison. To je pomenilo, da so sistem, s katerim sta Daniel Young in Sam Gong preuredila Siemensovo napravo ADVIA, začeli uporabljati pri vzorcih rednih pacientov. Težave so se morale kmalu pojaviti.

Elizabeth in Sunny sta sklenila, da bosta v Phoenixu v Arizoni opravila prvo obsežnejšo tržno raziskavo. Arizona je bila vabljiva zaradi ugodne podjetniške klime in velikega števila nezavarovanih bolnikov, ki bi naj bili posebej dovzetni za ponujene nizke cene Theranosove storitve. Zato je firma poleg podružnic Walgreensa v Palu Altu opremila s svojimi napravami tudi dve podružnici v Phoenixu in načrtovala postavljanje opreme na več deset novih lokacij. Elizabeth je celo razmišljala, da bi v Phoenixu postavili laboratorij, toda za zdaj so morali vzorce krvi iz prstov pošiljati s pošto FedEx iz Arizone v Palo Alto. To je bilo daleč od idealnega ravnanja: nanotainerje so morali prevažati v hlajenih posodah, ki pa so se začele segrevati med nekajurnim čakanjem na pregretem letališču. Vzorci krvi so se zaradi tega začenjali strjevati.

Enako kot pred zagonom storitev, ko so še delali poskuse z vzorci krvi svojih zaposlenih, je imel Alan težave z analizami kalija. Kri v nanotainerjih se je pogosto obarvala rožnato, kar je bil znak za hemolizo, zato so bile izmerjene koncentracije kalija vedno previsoke. Nekatere vrednosti so bile tako visoke, da bi bili dotični bolniki zaradi njih že mrtvi. Problem je postal tako resen, da je Alan postavil neko zgornjo mejo za vsebnost kalija, nad katero bolniku sploh niso sporočali rezultata meritve. Elizabeto je rotil, naj meritve kalija za zdaj opustijo, ona pa je raje naročila Danielu Youngu, naj razreši težavo.

V ZAČETKU 2014 so Tylerja Shultza premestili iz skupine za imunološke preiskave v oddelek proizvodnje, ki se je nahajal v pritličju ob »Normandiji«. Tako je bil zopet bližje Eriki in drugim kolegom iz kliničnega laboratorija, ki so opravljali analize z Edisoni ter prirejenimi Siemensovimi napravami ADVIA. Med obema skupinama ni bilo pregrade, tako da je Tyler lahko pogosto slišal pogovore med laboranti. Tako je izvedel, da so Edisoni pogosto odpovedali pri preverjanju kakovosti, vendar je Sunny pritiskal na sodelavce, da niso upoštevali napak ter so vseeno opravljali krvne preiskave pacientk/ov.

Ko so se pogovarjali, kaj storiti, ga je nekega dne poklical njegov ded, nekdanji zunanji minister George Shultz. Vnuku je povedal, do bo za Elizabetin 30. rojstni dan priredil veliko zabavo in da bi rad, če bi Tyler ob tistem dogodku malo muziciral. Tyler je že od srednje šole igral kitaro in je rad skladal lastne pesmi. Med potepanjem po Evropi je igral tudi v pivnicah ter na cestnih vogalih na Irskem.

Izgovarjal se je, da dela v proizvodnji od 15. ure do ene ponoči in bi se oboje časovno prekrivalo. Toda ded George ni popuščal. Pripravil je že celo sedežni načrt za večerjo, kjer je vnuka posadil med Channinga Robertsona in Elizabeto. Elizabeth mu gotovo ne bo zamerila, če zaradi njenega praznika ne bo v službi. Itak je hotela, da pride.

In tako se je Tyler čez nekaj dni znašel sredi ostalih povabljencev v veliki sobi svojih starih staršev, ki sta za Elizabetino praznovanje gostila izbrano druščino v njuni veliki svetlo modri hiši ob Stanfordovem kampusu. Gostiteljico je igrala Georgeeva druga žena Charlotte. Elizabetina starša sta pripotovala posebej za to priložnost, zraven je bil tudi Elizabetin brat Christian. Prišla sta tudi Channing Robertson in član Theranosovega upravnega odbora William Perry, ki je svojčas služboval kot obrambni minister v Clintonovi vladi.

Na dedovo vztrajanje je Tyler zapel pesem, ki jo je bil na hitro zložil. Osebno se mu je zdelo besedilo bedno, ker si je sposodil Theranosov slogan »Drobna kapljica spremeni vse«, vendar je moral pesem na prigovarjanje vseh ponoviti, ker je Kissinger zamudil na začetek proslave. Kissinger, ki je bil kot Shultz v svojih zgodnjih devetdesetih, je nato recitiral limerik, ki ge je bil zložil za slavljenko. Celotna scena je bila videti precej surrealistična: visoka druščina, sestavljena iz nekdanjih ministrov, Elizabetinih staršev in nekaj članov upravnega odbora, sedečih v krogu v dnevni sobi, sredi njih pa Elizabeth kot kraljica, ki pričakuje, da ji bodo dvorjani poljubljali prstan. Kljub čudnemu večeru je Tyler menil, da je njegov odnos z Elizabeto postal dovolj prijateljski za omembo njegovih skrbi. Kmalu po koncu zabave ji je poslal e-dopis in prosil za razgovor.

Elizabeth ga je povabila v svojo pisarno. Sestanek je bil kratek, a Tyler ji je vendarle lahko zastavil nekaj vprašanj in omenil težave, ki so mu povzročale skrbi.

Sem je sodila tudi trditev, ki jo je ponavljal Theranos glede natančnosti meritev: da namreč koeficienti variacij pri testiranjih znašajo manj od 10 %, čeprav so bili v veliko validacijskih poročilih precej višji. Elizabeth je izrazila začudenje ter dejala, da ne verjame, da Theranos zatrjuje nekaj takega. Predlagala je, da na Theranosovi spletni strani skupaj preverita zadevo in jo je odprla na svojem velikem iMac-u. Na podstrani z naslovom »Our Technology« je bil na vidnem mestu naveden koeficient variacij manjši od 10 % skupaj z vpadljivim zeleno-belim logom, toda Elizabeth ga je opozorila na droben tisk zgoraj, da trditev velja samo za Theranosove meritve vitamina D.

Tyler se je moral strinjati z njo, vendar je nameraval preveriti koeficiente za meritve vitamina D. Omenil je še en problem: Njegovi lastni izračuni koeficientov se pogosto niso ujemali z validacijskimi poročili – pogosto je dobil višje odstotke od navedenih v poročilih. Povedano preprosteje: Po Tylerjevih lastnih meritvah je Theranos pretiraval z navedbami o točnosti svojih krvnih preiskav.

»To ne bo držalo,« je odgovorila Elizabeth. Predlagala je, naj se o tem pogovori z Danielom Youngom. On mu bo zagotovo natančno razložil, kako Theranos izvaja analizo podatkov, in s tem bo konec nesporazumov, je menila.

V naslednjih tednih se je Tyler dvakrat srečal z Danielom. Pogovori z njim so bili lahko precej naporni. Imel je izrazito visoko čelo, na katero so padali preostali lasje in nakazovali velike, učinkovite možgane. Kaj se je dogajalo v njih, pa je bilo nemogoče ugotoviti. Njegove oči za očali v tenkih kovinskih okvirjih nikoli niso izdajale čustev.

Med prvim sestankom mu je Daniel v mirnem tonu razložil, zakaj so bili Tylerjevi izračuni napačni: Tyler je upošteval šest merilnih vrednosti, ki so nastale ob vsakem testiranju Edisona, namesto le srednje vrednosti teh šestih meritev. Končni izid, ki ga je Theranos pošiljal pacientom, je bila srednja vrednost, zato je bila samo ta vrednost merodajna za izračun koeficienta varicije.

Tehnično bi to morda veljalo, toda Tyler je vztrajno prst usmeril na osrednjo šibko točko Edisona – konice pipet so bile strašno nenatančne. Pri vsaki analizi narediti šest meritev in iz njih potegniti srednjo vrednost je sicer bila možnost za izravnavo nenatančnosti, toda če bi bile pipete že od začetka zanesljive, potem takšni popravki sploh ne bi bili potrebni.

Pogovarjala sta se tudi o analizah za sifilis ter po mnenju Tylerja o pretiranih trditvah o njihovi občutljivosti. Daniel je imel pripravljeno razlago tudi za to: Več Edisonovih rezultatov je padlo v tako imenovano sivo območje; teh izidov pri izračunu občutljivosti seveda niso upoštevali. Danielu s tem ni uspelo odpraviti Tylerjevih dvomov, predvsem zato ne, ker za sivo območje niti niso vnaprej postavili kriterijev. Brez tega se je dalo mejno območje poljubno širiti, dokler občutljivost ni dosegla vrednosti, ki je ustrezala Theranosu.(234) V primeru sifilisa je bilo očitno tako široko, da je v sivo območje padlo več meritev, kot so jih Edisoni pravilno ugotovili. Tyler je Daniela vprašal, če dejansko misli, da so Edisonove meritve najnatančnejše na trgu, kot je firma zatrjevala. Daniel je odvrnil, da Theranos nikoli ni trdil, da so njegove meritve najnatančnejše.

Tyler se je vrnil na svoje delovno mesto, na medmrežju poiskal dva najbolj sveža časopisna članka ter ju posredoval Danielu. Eden od člankov je bil Elizabetin intervju za Wall Street Journal. (235) V njem je trdila, da so Theranosove meritve »natančnejše od običajnih analiz«, izboljšana natančnost pa pomeni napredek v znanosti. Ko je čez nekaj dni naletel na Daniela, je ta priznal, da so bile izjave v Journalu morda malo presplošne, vendar je zatrdil, da so izvirale od avtorja članka, ne od Elizabete. To se je Tylerju zdelo precej nenavadno. Novinar si izjave zagotovo ni sam izmislil; moral jo je slišati od Elizabete. Daniel se je prisiljeno nasmehnil.

»No da, Elizabeth pri takih razgovorih včasih malo pretirava,« je menil.

Še neka druga stvar je skrbela Tylerja. Zanjo je pred kratkim izvedel od Erike in se je odločil spregovoriti o njej. Vsi klinični laboratoriji v ZDA morajo trikrat letno opraviti preverjanje usposobljenosti, tako imenovano »proficiency testing«. S temi preverjanji se izloča laboratorije, ki niso sposobni opravljati dovolj natančnih meritev. Pooblaščene organizacije kot je College of American Pathologists pošiljajo konzervirane vzorce krvne plazme v laboratorije, ki morajo opraviti meritve določenih snovi ter izide sporočiti dotični organizaciji.

V prvih dveh operativnih letih je Theranos te preizkuse opravljal s komercialno dostopnimi analitskimi napravami. Zdaj, ko so nekatere analize za paciente delali z Edisoni, sta Alan Beam in njegov pomočnik Mark Pandori hotela ugotoviti, kako se pri tej vaji odreže Edison. Zato sta prosila Eriko in druge laborante, naj vzorce plazme razdelijo ter opravijo meritve z Edisoni in za primerjavo z napravami Siemensa in DiaSorina. In glej ga zlomka: Rezultati iz Edisona so bistveno odstopali od onih iz tujih naprav, predvsem pri meritvah vitamina D.

Ko je Sunny izvedel za ta majhen poskus, ga je skoraj vrglo do stropa. Ne le, da je zadevo takoj prepovedal, ampak je zahteval, naj nadzorni organizaciji sporočijo samo izide, pridobljene s Siemensovim in DiaSorinovim analizatorjem. V laboratoriju se je veliko klepetalo, da bi pravzaprav morali sporočiti rezultate iz Edisonov.

Tyler je prebral ustrezne predpise CLIA in v njih našel potrditev: Testiranje ustreznosti je treba izvesti »na enak način« kot meritve za paciente ter »na način, ki se v laboratoriju rutinsko uporablja«.(236) Če je Theranos vzorce krvi pacientov analiziral z Edisoni na vsebnost vitamina D, antigena PSA in dveh hormonov ščitnice, morajo tudi preverjanje ustreznosti za omenjene snovi narediti z istimi napravami.

Tyler je Danielu naravnost povedal, da po njegovem mnenju Theranosovo početje ni bilo zakonito. Daniel je zelo previdno odvrnil, da preverjanja usposobljenosti potekajo primerjalno z rezultati iz drugih podobnih laboratorijev – to pa v primeru Theranosa ni bilo možno, saj da je njegova tehnologija edinstvena ter ni tujih naprav, s katerimi bi lahko primerjali Theranosove izide. Torej je bila samo ena možnost za primerjanje jabolk z jabolki: uporabiti so morali enake običajne metode, kakršne so uporabljali drugi laboratoriji. In tudi sicer so bila pravila za ugotavljanje usposobljenosti izjemno zapletena, je še dodal Daniel. Tylerja naj bi to pomirilo, ker Theranos ni kršil nobenih predpisov. Toda s tem pojasnilom ga ni mogel odpraviti.

V PONEDELJEK 31. MARCA 2014 ob 9.16 je v Tylerjev predal prispelo e-sporočilo, ki ga je čakal že ves konec tedna – pravzaprav je prispelo v predal nekega Colina Ramireza, ki si ga je izmislil Tyler, da bi ostal anonimen.(237) Poslala ga je Stephanie Shulman, direktorica ustanove Clinical Laboratory Evaluation Program iz zdravstvenih oblasti zvezne države New York. V sporočilu je bil odgovor na vprašanje, ki ji ga je bil v petek poslal izmišljeni gospod Ramirez.

Tyler se je obrnil na newyorško organizacijo, ker je bila vodila eno od preverjanj usposobljenosti programov, pri katerem je sodeloval Theranos. Tyler je še vedno sumil, da podjetje ni pravilno opravljalo preverjanj usposobljenosti ter je zato hotel pridobiti mnenje stroke. Po nekaj kratkih e-sporočilih je zdaj dobil odgovor Shulmanove: Z njegove strani omenjeno ravnanje, je odpisala, pomeni »neko vrsto prevare« ter »je v nasprotju z državnimi in zveznimi zahtevami«.(238) Shulmanova je Tylerju ponudila dve možnosti: Lahko ji navede ime dotičnega laboratorija ali pa vloži anonimno pritožbo pri Laboratory Investigative Unit države New York. Odločil se je za drugo možnost.

Zdaj je bil tako prepričan, da je njegov sum o nepravilnem ravnanju Theranosa upravičen, da se je odločil poklicati svojega deda. Ko mu je razložil, za kaj gre pri preverjanju usposobljenosti, je omenil tudi to, da Theranos uporablja lasten postopek zgolj za nekaj krvnih analiz od več kot 200 preiskav, s katerimi se je podjetje hvalilo na svoji spletni strani. Ter da mora vzorce pred meritvijo razredčiti s tujo napravo velikosti hladilnika, katera stane nekaj deset tisoč dolarjev.

George je bil malce presenečen. Tyler je videl, da ga ni uspel prepričati, vendar je dedu, ki je bil tudi član upravnega odbora, hotel dopovedati, da ne sme biti udeležen pri takih zadevah. Povedal mu je, da bo dal odpoved. George ga je prosil, naj še počaka ter Elizabeti da možnost za ureditev zadeve. Tyler se je poskušal dogovoriti za sestanek z Elizabeto, toda medtem je postala tako zanimiva za javnost, da je bila preveč zasedena. Prosila ga je, naj jo z e-dopisom obvesti o pomislekih. Poslal ji je dolg dopis, v katerem je strnil pogovore z Danielom Youngom ter pojasnil, zakaj ga njegovi odgovori niso prepričali. Prilepil je grafikone ter podatke o validacijah, da bi podkrepil svoje trditve. Na koncu je napisal:

Žal mi je, če moj dopis zveni nekako napadalno; to ni moj namen. Mislim, da sem Vam preprosto dolžan povedati, kar vidim, da lahko poiščemo rešitev. Prepričan sem o dolgoročni viziji te firme, skrbi pa me, da nas bodo nekatera trenutna ravnanja ovirala pri doseganju naših visokih ciljev.(239) Tyler po tem nekaj dni ni slišal ničesar glede te zadeve. Nato je prejel odgovor – ne od Elizabete, ampak od Sunnyja. Odgovor je bil uničujoč. Sunny je po vrsti zavrnil vse Tylerjeve trditve ter podvomil v njegovo poznavanje statistike in laboratorijske stroke. Odgovor je bil precej daljši od Tylerjevega dopisa. Sporočilo je bilo nedvoumno: Tyler je bil premlad in premalo izkušen, da bi razumel, za kaj je pravzaprav šlo. Sunnyjev dopis je bruhal ogenj in žveplo, toda najostreje se je odzval na vprašanja, ki jih je Tyler navrgel v zvezi s preverjanjem usposobljenosti laboratorija:

Ta brezobziren komentar ter obtožbe o nepoštenosti našega podjetja, njegovega vodstva in njegovih najpomembnejših sodelavcev so posledica popolne nevednosti, kar me globoko žali. Če bi te izjave izrekel kdo drug, bi tako osebo takoj poklicali na odgovornost. Edini razlog, zakaj sem si od svojega dejanskega dela odtrgal toliko časa in se osebno posvetil zadevi, je, da ste vnuk gospoda Shultza…

Dovolj časa, ki bi ga moral nujno porabiti za najpomembnejše poslovne zadeve, sem moral že zapraviti, da sem preveril Vaše trditve – zdaj hočem od Vas glede tega videti eno samo stvar, namreč opravičilo, ki ga bom tukaj posredoval tudi drugim ljudem, med drugim Danielu.(240) Tyler se je odločil za odpoved. Sunnyju je poslal enostavčno e-sporočilo, da odpoveduje službo z upoštevanjem pogodbeno določenega 14-dnevnega odpovednega roka – po želji lahko odide tudi prej, je ponudil. Nekaj ur pozneje ga je v svojo pisarno poklicala vodja kadrovskega oddelka Mona ter mu povedala, da mora oditi še isti dan. V podpis mu je dala novo izjavo o zaupnosti ter dejala, da ga bodo pospremili iz zgradbe. Ker ravno takrat ni bilo na razpolago nobenega varnostnika, je Tyler iz poslopja odšel kar sam.

Niti do avta še ni prišel, ko ga je po mobitelu poklicala mati.

»Takoj prenehaj s tem!« ga je rotila.

Tyler ji je povedal, da je že prepozno, ker je dal odpoved ter podpisal odhodne papirje.

»Ne mislim tega! Pravkar me je poklical tvoj ded. Poklicala ga je Elizabeth in mu dejala, da boš izgubil, če se ji boš poskušal maščevati!«

Tyler je bil pretresen. Elizabeth mu je potom njegove družine grozila; uporabila je njegovega deda za prenos sporočila. Od jeze mu je zavrelo v glavi. Odpeljal se je naravnost do Hoover Institution.

Shultzev tajnik ga je pospremil do dedove pisarne v drugem nadstropju poslopja Herbert Hoover Memorial Building. Police v pisarni so bile polne različnih knjig. Tyler je bil še vedno vznemirjen zaradi Elizabetine grožnje, a je dedu kljub temu mirno razložil, kaj se je zgodilo. Pokazal mu je svoj dopis Elizabeti ter Sunnyjev uničujoči odgovor. George je tajniku naročil kopiji dopisov ter ju dal odložiti v sef v pisarni.

Tyler je upal, da mu bo tokrat lahko dopovedal, kaj je na stvari, vendar ni bil povsem prepričan. Pretkanega politika je bilo težko spregledati, saj se je kalil v obdobju hladne vojne in groženj Sovjetske zveze. Znal je sprejemati informacije, redko kdaj pa je katero oddal. Tylerja je povabil na večerjo k sebi domov. Pri slovesu mu je dejal: »Hočejo me prepričati, da si neumen. To jim ne bo uspelo. Lahko bi me sicer prepričali, da se motiš, in v tem primeru bi dejansko verjel, da se motiš.«

ERIKA JE IZVEDELA ZA Tylerjevo odpoved in pomislila, da bi tudi sama storila enako. V laboratoriju so stvari uhajale izpod nadzora. Poleg štirih prvotnih testov z Edisonom je skupina za validacije analiz zdaj Edison odobrila tudi za klinično uporabo za testiranje vzorcev na hepatitis C. Pacientom sporočati napačne vrednosti za vsebnost D vitamina je bila ena stvar, pri testiranju vzorcev na nalezljivo bolezen pa je šlo za veliko pomembnejšo zadevo.

Kmalu so prejeli naročilo pacienta za test na hepatitis C. Erika ni hotela vzorca analizirati z Edisoni. Ko jo je Mark Pandori prosil, naj mu razloži svoje zadržke, je v njegovi pisarni planila v jok. Pri delu sta se dobro razumela in Erika mu je zaupala. Po prihodu v Theranos pred nekaj meseci si je Mark vedno prizadeval pravilno ukrepati, tudi pri preverjanjih usposobljenosti laboratorija.

Erika mu je povedala, da je reagentom za ugotavljanje hepatitisa C potekel rok uporabnosti, Edisonov pa že dlje časa niso umerjali – in tudi sicer tem napravam ni zaupala. Zato sta se dogovorila, da bodo analize opravljali z na prostem trgu dostopnem hitrem testu OraQuick HCV. To je nekaj časa dobro delovalo, toda nekega dne je v laboratoriju zmanjkalo potrebnih kompletov. Ko so hoteli naročiti novo pošiljko, se je Sunnyju utrgalo in je zagrozil z zaustavitvijo naročila.

Isto popoldne, ko je Tylerja poklicala razburjena mati, je Sunny poklical Eriko v svojo pisarno. Tylerjev dopis je natančno prebral in sklepal, da mu je podatke o preverjanju usposobljenosti posredovala Erika. Pogovor se je začel precej prijateljsko, toda Sunny ji je kmalu začel očitati, da je v laboratoriju govorila o napakah pri preverjanju usposobljenosti. Na koncu pogovora je dejal: »Sporočite mi, če hočete tukaj še delati ali ne.«

Erika se je po koncu delovnega časa srečala s Tylerjem. Predlagal ji je, naj ga spremlja na večerjo k njegovemu dedu. Če bo George videl, da njegov vnuk ni bil edini med zaposlenimi, ki ga je skrbelo zaradi načina dela v Theranosu, bi se ga morda dalo prepričati. Eriki se je zdelo vredno poskusiti.

Toda med večerjo je Tyler kmalu ugotovil, da se je naklonjenost starega možaka do Theranosa v nekaj urah le še okrepila. Zdelo se je, da je bila za pomisleke obeh mladih ljudi dovzetna samo Georgeeva soproga Charlotte; bila je tako osupla, da sta ji morala nekatere vidike njunega poročanja večkrat ponoviti.

Toda George je trmasto vztrajal pri svojem. Tyler je že dolgo vedel, kako je oboževal Elizabeto – z njo je bil celo tesneje povezan kot z lastnim vnukom. Tyler je tudi vedel, da je bil njegov ded strasten zagovornik znanstvenega napredka, ki bo izboljšal svet in človeštvo obvaroval pred nevarnostmi podnebnih sprememb ter kužnih bolezni; to je že večkrat povedal svojemu vnuku. Zaradi vere v znanost in napredek je tako neomajno zaupal Theranosovi viziji.

George je omenil, da mu je vrhunski kirurg iz New Yorka zagotovil, da bo Theranos sprožil revolucijo v kirurgiji – in to naj bi bil zdravnik, o katerem je Henry Kissinger, Georgeev dober prijatelj, menil, da je najpametnejši živeči človek na svetu. Poleg tega mu je Elizabeth povedala, da so Theranosovi analizatorji že nameščeni v reševalnih helikopterjih ameriške vojske in v operacijskih dvoranah bolnišnic, torej že morajo pravilno delovati, ali ne?

Tyler in Erika sta mu poskušala dopovedati, da to nikakor ne more držati, saj naprave niti znotraj Theranosovega glavnega štaba ne delujejo v redu. Toda že nekaj časa jima je bilo jasno, da ga ne bosta mogla prepričati. George jima je svetoval, naj zaključita poglavje Theranos ter živita normalno naprej. Pred njima je vendar svetla prihodnost, je menil.

Erika je naslednje jutro napisala kratko odpoved in jo predala Marku Pandoriju, da bi jo posredoval Elizabeti in Sunnyju. Napisala je, da se ne strinja z analiziranjem vzorcev krvi, prejetih od pacientov, v Edisonih. Njenih »standardov o skrbi za paciente in kakovost« Theranos očitno ne spoštuje.(241) Mark je prebral odpoved ter ji je svetoval, naj raje tiho odide in ne priliva olja na ogenj.

Erika je spoznala, da ima Mark prav, prepognila je pismo in ga vtaknila v svoj nahrbtnik. Po tem, ko je z vodjo kadrovskega oddelka uredila zadnje formalnosti, jo je Mona vprašala, če je kaj odnesla iz poslopja. Erika je zanikala in v dokaz odprla svoj nahrbtnik. Mona je odkrila napisano odpoved in jo zaplenila. Erika je morala podpisati novo izjavo o molčečnosti. Mona jo je opozorila, naj v javnosti ne govori o Theranosu, naj ga ne omenja na Facebooku, LinkedInu ali kaki drugi platformi.

»Mi imamo svoje načine za sledenje,« jo je posvarila Mona. »Takoj vidimo, če kamor koli kaj pošlješ.«





17. poglavje





Slava


Richard in Joe Fuisz sta nezaupljivo opazovala Davida Boiesa in njegovega partnerja. V nedeljo zvečer sredi marca so sedeli za mizo v avli hotela Fairmont v San Joseju. V običajno živahnem preddverju je bilo mirno, nihče ni igral na nobenem od dveh velikih klavirjev, tako da so se možje lahko pogovarjali, ne da bi morali kričati eden na drugega. Boies je deloval sproščeno, v mornarsko modrem suknjiču in črnih športnih copatih, ki so bili zanj značilno obuvalo, je bil videti zelo eleganten. On je povabil Fuisza na pogovor. Hotel je ugotoviti, kako bi razrešili pravni spor med Fuiszoma in Theranosom, ki se je vlekel že dve leti in pol.

Richard in Joe sta bila prvotno odločena prignati spor do bridkega konca, toda zdaj sta bila utrujena in potrta. Sodni postopek se je začel šele pred nekaj dnevi pred zveznim sodiščem, ki je bilo samo nekaj ulic oddaljeno, obema obtožencema pa se je medtem posvetilo, kako zelo so ju bili izigrali. Ker sta bila nezadovoljna s svojimi advokati in sta se ustrašila velikih stroškov za honorarje, sta se pred več meseci odločila, da se bosta zastopala sama. Kar se je zdelo sprva razumna odločitev, se je zdaj pokazalo kot precej nespametno ravnanje: Joe je bil sicer patentni advokat, vendar pred sodiščem še ni dobil nobenega primera ter se ni mogel kosati z najboljšim odvetnikom z njegovo armado pomočnikov.

Zanju je bil udarec tudi smrt Iana Gibbonsa. Kratkoročno se je zdelo, da bosta zadevo lahko deloma omilila, ko sta za pričo pozvala Ianovo soprogo Rochelle. Richard je s precej truda vzpostavil stik z njo. Povedala mu je, da je Elizabeth pritiskala na Iana, da ne bi spregovoril, ter da se mu je zdela nepoštena. Toda pristojni sodnik zaradi pozne prijave priče ni dovolil zaslišanja Rochelle.(242) Za še bolj škodljivo se je izkazalo pričanje Richarda Fuisza na sodišču pred dvema dnevoma. Boies mu je očital cel niz laži, ki sicer niso podkrepile Theranosovega očitka o kraji intelektualne lastnine, so pa spodkopale Richardovo verodostojnost.

Ena teh laži je bila, da je Richard še vedno delal kot zdravnik in zdravil ljudi – temu je oporekala izpoved njegove lastne soproge.(243) Richard iz čistega ponosa ni hotel priznati laži, niti ko ga je Boies soočil z njeno izjavo. Fuisz je v dolgoveznem otvoritvenem zatrjevanju tudi trdil, da njegov patent nima nič skupnega s Theranosom, kar je bil prav tako nesmisel, saj je prijava poimensko navajala Theranos ter je vsebovala navedbo iz Theranosove domače spletne strani.(244) Joe je na prostoru za priče vse bolj zaskrbljeno spremljal očetov nastop. Njegov oče je v gospodarstvu veljal za vplivnega poznavalca dogajanj na trgu in govornika, saj je bil neverjetno spreten govornik in je znal izjemno dobro improvizirati, toda njegovo sproščeno obvladovanje dejstev ni moglo delovati, ko ga je zasliševal odvetnik, ki se je zapičil v vsak nesmisel. Richardov spomin pri njegovih 74 letih tudi sicer ni bil več najboljši.

Joe se je bal, da bi jima lahko škodovalo tudi predvideno pričanje njegovega brata Johna. Boies je vedel, kako hitro lahko John vzkipi. Pred poroto bi ga gotovo izzval, da bi ponovil grožnjo Elizabeti, ki jo je izrekel med prvo izjavo.

Upoštevaje vse to se je Joe zavedal, da so v hudih škripcih. Poraz na sodišču je postal realna možnost. Poleg tega ga je mučila strašna misel: Kaj bi se zgodilo, če ne bi zgolj izgubili proces, ampak bi jim sodnik naložil tudi pokrivanje stroškov nasprotne strani? Niti pomisliti si ni upal, koliko denarja je Theranos pokuril za ta sodni spor. Z očetom bi lahko celo bankrotirala. Do tedaj sta za obrambo porabila že več kot dva milijona dolarjev.

Boies je s seboj pripeljal Mika Underhilla, odvetnika, ki je v njegovi pisarni vodil ta proces. Underhill, preklasti mladenič, je prebil led, ko je vprašal Richarda, če je res odrasel na kmetiji (Richard je pritrdil). Nato sta se Fuisz in Boies začela pogovarjati o govedoreji, s katero je imel tudi Boies izkušnje, ker je imel posestvo v dolini Napa. Ko se je pogovor nato dotaknil prave teme, je Underhill menil, da bi za obe strani bila najboljša poravnava. Če bi Fuisza hotela nadaljevati pravdanje, bi se na sodišču znašle zadeve, ki bi uničile Johna Fuisza. Underhill ni navedel podrobnosti ter tudi ni govoril v grozečem tonu. Govoril je, kot da mu je John všeč in da mu ne bi bilo ljubo, če bi mu moral škodovati. Underhillova grožnja, da bi pred sodiščem prali Johnovo umazano perilo, ni bila brez ironije: Prej sta oba delala v odvetniški pisarni McDermott Will & Emery, kjer sta celo imela isto tajnico. Underhilla so odpustili iz pisarne, ko je John v imenu tajnice v kadrovskem oddelku pisarne vložil pritožbo zaradi spolnega nadlegovanja.(245) (Underhill je zanikal kakršnokoli nespodobno ravnanje in dodal, da so njegov odhod načrtovali že prej.) Možnost, da bi pred sodiščem na dan prišli podatki, ki bi škodovali ugledu njegovega brata, je postala dodatna skrb na Joejevem dolgem seznamu težav. Z očetom sta na razgovor dejansko prišla z mislijo o možnosti poravnave. In poravnava je res hitro dobila trdne oblike: Fuisza naj prekličeta patent, Theranos pa bo ustavil tožbo. Vsaka stran bi plačala svoje stroške. To bi pomenilo brezpogojno kapitulacijo Fuiszov in Elizabetino zmago.

Boies je predlagal, da na licu mesta podpišejo tak dogovor. Med čakanjem na pripravo dokumenta se je Richard Fuisz znova pridušal, da je Elizabetin očitek o kraji intelektualne lastnine napačen. Boies se je sicer strinjal, vendar je bil dolžan zastopati svojo stranko.

Toda potem je Fuisz prosil Boiesa za uslugo. Ugled njegovega sina Johna je bil neupravičeno okrnjen. Underhill je že nakazal možnost, da bi v primeru poravnave Johnu zaupali delo pri patentnih prijavah, če bi le podpisal izjavo, da Elizabete ali Theranosa ne bo tožil. Boies je potrdil ponudbo. Menil je, da je treba počakati šest mesecev, da se poleže prah, nakar bi Johnu predal naročila. Predlagal je, da bo poklical Johna in se z njim o tem osebno pogovoril.

Fuisz je po mobitelu poklical Johna v Washington in podal telefon Boiesu. Telefonski pogovor ni potekal najbolj olikano. John se je dejansko veselil, da bo lahko na sodišču pričal – v tem je videl priložnost za povrnitev ugleda. Poravnava je to možnost izničila. Nikoli ne bo podpisal take izjave, dokler Theranos ne bo podal izjave za javnost, ki ga bo razbremenila, se je drl v telefon. Tako je majhen dodaten dogovor splaval po vodi.

Dogovor o poravnavi se zaradi tega ni spremenil. Po podpisu je bil Richard Fuisz videti popolnoma pobit. Ponosen in bojevit nekdanji agent CIA je zlomljen ihtel.

NASLEDNJE JUTRO je Fuisz na list papirja iz hotelske beležnice napisal sporočilo ter ga pred sodiščem izročil Boiesu s prošnjo, naj ga preda Elizabeti.(246) Sporočal ji je:

Draga Elizabeta, ta zadeva je zdaj končana. Želim ti veliko uspeha, tvojima staršema pa veliko sreče in zdravja. Vsi se kdaj motimo. Tako je pač življenje. Vedi, prosim, da noben od mojih 612 patentov dejansko ni izkoriščal tvojega znanja. Nastal je v mojih možganih. Z najboljšimi željami, Richard Fuisz

Johnu Fuiszu v Washingtonu seveda poravnava ni bila pogodu. Očetu in bratu je očital, ker sta sklenila sporazum, s katerim sta Theranosu dala vse, kar je hotel od njiju, njemu pa sta odrekla možnost za pričanje pred sodiščem. V svoji užaljenosti je poslal e-dopis mladi novinarki po imenu Julia Love, ki je za American Lawyer Media poročala o procesu.(247) V dopisu je omenil tudi postranski posel, ki mu ga je bil prejšnji večer ponudil Boies, kot da bi ga hotel podkupiti. Poleg tega se je zaklel, da bo Boiesa tožil in v zadevo vključil tudi očeta in brata kot obtoženca.

Kopijo dopisa je poslal Underhillu ter Richardu in Joeju, ter jih obvestil, da bo vse, kar mu bodo poslali, takoj posredoval medijem.(248) Underhill se je nekaj ur za tem jezno odzval, poslal kopijo odgovora svojemu šefu, ne pa tudi novinarki. Zanikal je, da bi hotel Johna podkupiti, ter ga je posvaril, da ga bo pisarna Boies Schiller poklicala na odgovornost, če bo ponavljal svoje trditve.(249) Za primer, da sporočilo ne bi bilo dovolj jasno, je tudi sam Boies nekaj minut pozneje poslal SMS s svojega iPada: Kogar hočejo bogovi uničiti, ga najprej poženejo v norost. (250)

ČLANEK JULIJE LOVES so objavili v Litigation Daily, dnevniku American Lawyers Media(251), in nanj je takoj postal pozoren Roger Parloff, dopisnik revije Fortune. Svojčas je delal kot pravni zastopnik obrambe na področju kriminalitete, zdaj pa je kot novinar nenehno iskal pravniške sage.

Parloffu se je zadeva zdela nekako nenavadna, in po njegovih izkušnjah so taki primeri večinoma nudili dobro snov za zgodbo. Zakaj je Boies, najbolj znan odvetnik, ki si je lahko izbiral najodmevnejše primere, osebno prevzel prav ta razmeroma nepomemben patentni spor, namesto da bi ga bil dodelil komu od svojih odvetnikov? In potem je bil tu še odvetnik John Fuisz, sin enega ter brat drugega obtoženega, kateri je javno grozil, da bo tožil tako tožnika kot tudi odvetnika Boiesa zaradi lažnih obtožb.

Parloff se je usedel k telefonu v svojem uradu na Manhattnu in najprej poklical Dawn Schneider, ki je bila v Boiesovi pisarni zadolžena za stike z javnostmi. Po njenem mnenju jo je Parloff poklical ravno pravi čas. Po pogovoru z Boiesom je nameravala svojemu šefu zagotoviti nekaj medijske pozornosti. Parloffu je predlagala, da ga obišče v njegovi pisarni. Pisarna je bila od uredništva oddaljena samo štiri ulice.

Schneiderjevi se je med potjo utrnila misel, da je Boiesova zmaga proti Fuiszu sicer dobra zgodba, da pa bi bila zgodba o Theranosu in njegovi sijajni mladi ustanoviteljici še veliko zanimivejša. Elizabete ni poznala osebno, Boies pa je že nekaj let leporečil o njej. Bila bi ugodna priložnost, če bi Davidovi varovanki omogočili vsedržavno pozornost, posebej v trenutku, ko je Theranos s svojimi krvnimi preiskavami nameraval osrečiti celotno državo. Ko je vstopila v poslopje revije Fortune, je imela v glavi že povsem drugačen načrt.

Parloff ji je z zanimanjem prisluhnil. Jesenskega intervjuja v Wall Street Journalu ni prebral, zato o Theranosu ni še nikoli slišal – in prav to, mu je razložila Schneiderjeva, je bistveno. Bilo je podobno, kot če bi pisal o Applu ali Googlu v obdodbju njunega nastajanja, preden sta v kolektivni zavesti postala ikoni Silicijeve doline.

»Roger, to je največje podjetje, o katerem niste nikoli slišali,« je rekla. »Iz tega boste lahko naredili celo zgodbo z naslovnice.«

Parloff je nekaj tednov pozneje odletel v Palo Alto ter z Elizabeto opravil nekaj razgovorov v skupnem trajanju sedem ur. Zdela se mu je pametna in očarljiva oseba. Pri temah, ki niso imele nič skupnega z analiziranjem krvi, je delovala skromno in skoraj naivno. Toda ko je šlo za Theranos, je postala neomajna in čvrsta. Natančno je pazila, katere podatke mu je dajala. Ponudila mu je senzacijo: Theranos je pravkar zbral že več kot 400 milijonov dolarjev, njegova vrednost se je povzpela na 9 milijard. S tem je postal eden od najdragocenejših startupov v Silicijevi dolini. Pozneje mu je pokazala miniLab (imena izdelka ni omenila). Parloffu ni dovolila fotografirati naprave ter ni želela, da bi zanjo uporabljal besedi »naprava« ali »aparatura«. Najraje je govorila o »analizatorju«.

Ne glede na te kaprice se je zdelo, da je bilo tisto, kar je Elizabeth po lastnih besedah dosegla, resnično nekaj izjemnega in ustvarjalnega. Kot sta ona in Sunny že povedala menedžerjem v skladu Partner Fund, je Theranosov analizator lahko opravil do 70 različnih analiz krvi, odvzete z enim samim vbodom v prst. Poleg tega ga je prepričevala, da več od 200 preiskav krvi, ki jih je imel Theranosov analizator na svojem meniju, opravljajo z lastnimi postopki. Parloff ni vedel veliko o laboratorijskih analizah, da bi zmogel oceniti njene trditve, in se je pogovarjal tudi z nekaterimi slavnimi člani uprave ter se v bistvu opiral nanje kot ugledne priče. Pogovarjal se je s Shultzem, Kissingerjem, Perryjem, Nunnom, Mattisom; intervjuja je opravil tudi z novima članoma uprave Richardom Kovacevichem in Billom Fristom.

Kovacevich je bil nekdanji glavni direktor bančnega velikana Wells Fargo, Bill Frist pa sloviti kirurg za presaditve srca in ledvic ter vodja večine v senatu. Vsi so jamčili za Elizabeto, posebej navdušena nad njo sta bila Shultz in Mattis.

»Kamorkoli človek pogleda pri tej ženski, vidi zgolj in samo čistost v njeni zavzetosti,« mu je povedal Shultz. »Mislim, da dejansko hoče izboljšati svet, in to ji bo s tem uspelo.« Tudi Mattis ni mogel prehvaliti njene poštenosti. »Njeni etični občutki so bolj dozoreli in tenkočutnejši od vsega, kar sem do zdaj lahko opazil pri človeku – in to velja tako za njeno osebno kot tudi za poslovno, vodstveno in upravljavsko etiko,« je vrelo iz starega generala.

Parloff v svojem članku sicer ni uporabljal teh navedb, toda jasne potrditve v razgovorih z uglednimi člani Theranosovega upravnega odbora so okrepile njegovo prepričanje, da bi zgodba o Elizabeti Holmes lahko postala prava uspešnica.

Navsezadnje se je imel namreč za resnično dobrega poznavalca ljudi. Naletel je že na celo plejado nepoštenih tipov – med študijem prava je delal v zaporu, pozneje pa je med drugim poročal o dozdevnem čistilcu preprog Barryju Minkowu ter odvetniku Marcu Dreierju, ki sta si izmislila prevarantske Ponzijeve piramidne sheme ter z njimi povzročila velikanske izgube vlagateljem. Resda je Elizabeth malo pretiravala z varovanjem tajnosti v firmi, toda Parloffu se je zdela v glavnem poštena in iskrena oseba. Njegov članek je zdaj zajadral v povsem druge vode, zato se niti ni potrudil navezati stika s Fuiszi.

ZGODBA Z NASLOVNICE, kakršno je bil napisal Parloff, se je pojavila v reviji Fortune 12. junija 2014 – Elizabeth je z njo čez noč postala zvezda. Sicer je tudi intervju z njo v Wall Street Journalu vzbudil nekaj pozornosti ter ji je omogočil še razgovor za tehnično revijo Wired, toda nobena stvar ni za ljudi tako zanimiva kot zgodba z naslovnice v veliki reviji. Predvsem ko slika na naslovnici prikazuje mlado in privlačno žensko v črnem puliju in ko se zdi, da dotična oseba strmi v bralca z njenimi predirljivo modrimi očmi, poudarjenimi s črno obrobo, pod njimi pa se svetijo krvavo rdeče naličene ustnice, zraven nje pa izzivalen naslov: THIS CEO IS OUT FOR BLOOD.(252)

Članek je prvič odkril pravljično vrednost, na kakršno so ocenjevali firmo Theranos, ter dejstvo, da je bila Elizabeth več kot polovična lastnica firme. Seveda ni smela manjkati tudi zdaj razkrita primerjava s Stevom Jobsom in Billom Gatesom.

Toda tokrat je ni izrekel George Shultz, ampak Elizabetin stari mentor s Stanforda, Channing Robertson. (Če bi Parloff prebral Robertsonovo izjavo med pravdanjem s Fuiszom, bi izvedel, da je Theranos profesorju plačeval 500.000 $ letno za domnevna svetovanja.)(253) Parloff je omenil tudi Elizabetin strah pred injekcijsko iglo – podrobnost, ki so jo povzeli novinarji v poplavi poročil po objavi njegovega članka, ter je postala jedro mita o Elizabeti.

Ko so uredniki revije Forbes prebrali članek v reviji Fortune, so svojim novinarjem takoj naročili, naj preverijo vrednost podjetja in lastniški delež Elizabete v njem, ter v naslednji številki objavijo zgodbo o njej. V članku z naslovom »Bloody Amazing« so pisali o Elizabeti kot o »najmlajši ženski, ki je kdajkoli s svojim delom postala milijarderka«.(254) Dva meseca pozneje je njena podoba krasila naslovno stran letne izdaje revije Forbes 400, v kateri so navedli 400 najbogatejših Američanov in Američank.(255) Hitro so sledili laskavi članki v USA Today, Inc., Fast Company ter Glamour, prispevki o njej so se pojavili tudi na CNBC, CNN in CBS News.

Z eksplozijo objav v medijih so začela prihajati vabila na konference ter plaz priznanj in nagrad. Elizabeth je postala najmlajša prejemnica priznanja Horatio Alger Award.(256) Revija Time jo je celo uvrstila med 100 najvplivnejših oseb na svetu.(257) Predsednik Obama jo je imenoval za »predsednikovo odposlanko za globalno podjetništvo«(258). Harvard Medical School jo je povabila v članstvo svojega prestižnega odbora Board of Fellows.

Čeprav se je sama zelo trudila za pozornost, pa nenadna slava le ni bila izključno njena zasluga. S svojo pojavo je deloma potešila potrebo javnosti po ženski podjetnici, ki ji je uspelo prodreti v pretežno moški svet tehnoloških dosežkov.

V Silicijevi dolini sta si ustvarili ugled tudi ženski kot sta Marissa Mayer (Yahoo) in Sheryl Sandberg (Facebook), vendar ti dve nista ustanovili in razvili lastnih podjetij. V Elizabeti Holmes je Silicijeva dolina dobila prvo veliko ustanoviteljico tehnološkega podjetja, ki je postala milijarderka.

Kljub temu je bilo precej nenavadno, kako je Elizabeti uspelo obvladovati medijski direndaj. Obnašala se je bolj kot filmska zvezda in ne podjetnica, ter se je dobesedno kopala v občudovanju javnosti, kakršnega je bila deležna. Noben teden ni minil brez novega intervjuja za kakega od medijev ali njenega pojavljanja na kaki konferenci. Sicer so tudi drugi ustanovitelji startupov dajali intevjuje ali predavali, vendar nihče niti približno tako pogosto kot Elizabeth. Podobo zadržane, asketske mlade ženske, ki jo je v svojem članku opisoval Parloff, je čez noč izpodrinila vse-prisotna slava.

In Elizabeth je takoj padla v past slave. Theranosova skupina varnostnikov se je povečala na 20 ljudi. Elizabeto sta dva varnostnika prevažala v limuzini Audi A8.

Varnostniki so si zanjo izmislili kodno ime »Eagle One« – Sunny se je moral zadovoljiti z »Eagle Two«. Audi ni imel registrskih tablic – še en majhen poklon Stevu Jobsu, ki je vsakih šest mesecev najel nov Mercedes, da se je izognil registraciji vozila. Elizabeth si je zdaj omislila tudi lastnega kuharja, ki je zanjo pripravljal posebne solate ter zelenjavne sokove iz kumaric, peteršilja, listnatega ohrovta, špinače, solate in zelene.(259) In če je morala kam leteti, je najela reaktivec Gulfstream.

ElIZABETH JE JAVNOST DELOMA tako očarala tudi z njenim do srca segajočim poslanstvom. V intervjujih je nenehno poudarjala, da bodo zlahka dostopne Theranosove analize krvi omogočale tako zgodnje prepoznavanje bolezni, da se nikomur ne bo treba od ljubljenih oseb posloviti preuranjeno. V septembru 2014, tri tedne po objavi zgodbe z naslovnice v reviji Fortune, je z osebno dimenzijo prignala to poslanstvo do skrajnosti. Na predavanju pred TEDMED konferenco v San Franciscu je prvikrat javno spregovorila o raku pri svojem stricu – povedala je isto zgodbo, ki je tako zelo navdahnila Tylerja Shultza, ko je začel delati v Theranosu.(260) Elizabetin stric Ron Dietz je dejansko umrl pred 18 meseci za posledicami kožnega raka; metastaze so se razširile v možgane. Seveda je pozabila povedati, da si s stricem nikdar nista bila posebej blizu. Družinski člani, ki so to vedeli, so se zgražali, ker je stričevo smrt izkoriščala za reklamne potrebe. Udeleženci konference tega niso mogli vedeti, njeno predavanje jih je povsem prevzelo.

Vsa oblečena v črno je med predavanjem hodila po odru svečano kot kak televizijski pridigar. Iz torbice je teatralno potegnila nanotainer ter pokazala poslušalstvu, kako majhen je, da bi s tem dokazala, kako malo krvi že zadošča za Theranosove krvne analize. Strah pred injekcijo je opisala kot »enega temeljnih strahov ljudi, podobnega tistemu pred pajki in višino«, ter omenila ganljivi anekdoti. Šlo je za dekletce, ki jo je morala medicinska sestra večkrat pičiti z injekcijsko iglo, ker ni takoj našla vene. Druga je omenjala strah rakastih bolnikov zaradi pogostih odvzemov krvi med zdravljenjem.

Sredi sejne dvorane je sedel Patrick O‘Neill, ki ga je Elizabeth speljala reklamni agenciji TBWA\Chiat\Day ter ga imenovala za glavnega kreativnega direktorja Theranosa. Odločilno je bil udeležen pri ustvarjanju njene podobe in povzdigovanju njenega profila, ter je v njeni osebi videl najučinkovitejše reklamno orodje firme. Vsi so hoteli verjeti njeni očarljivi zgodbi, in Patrick je bil najbolj prepričan vernik.

Nikakor pa ni imel pojma o goljufijah, ki so se dogajale v laboratoriju, ter se ni pretvarjal, da kaj ve o krvnih preiskavah. Z njegovega vidika je bila pravljica resnična.

Preden je Elizabeth postala polno zaposlena, je naročila, da so v stari poslovni zgradbi Facebooka obesili okvirjena gesla za navdihovanje sodelavcev. Eno od njih si je izmislil Michael Jordan: »V svoji karieri sem zgrešil več kot 9.000 metov. Izgubil sem več kot 300 tekem, 26-krat sem zgrešil zaključni met za zmago, v življenju mi je vedno znova spodletelo. In zato sem uspel«. Drugo geslo je izgovoril Theodor Roosevelt: »Najboljša nagrada, ki jo lahko nudi življenje, je možnost za opravljanje trdega dela, ki je smiselno«.

Patrick je predlagal, da bi gesla postala bolj izrazit sestavni del podjetja, če bi jih s črno barvo napisali na bele stene poslovne zgradbe. Elizabeti je bila zamisel všeč. Všeč ji je bilo tudi novo geslo, ki ji ga je predlagal; izgovoril ga je bil Yoda v filmu Vojna zvezd: »Naredi ali ne naredi. Ni poskušanja.« Dala ga je napisati z velikimi črkami pri vhodu v podjetje.

Število zaposlenih se je medtem povečalo na več kot 500, zato je Theranos načrtoval selitev v večje poslopje, ki ga je firma najela na Page Mill Roadu in je bilo oddaljeno le nekaj ulic. Šlo je za nekdanjo tiskarno in Patrick je postal odgovoren za notranje oblikovanje. Za to je najel južnoafriškega arhitekta Clivea Wilkinsona, ki je v L.A. preuredil skladišče agencije Chiat\Day.

Notranja oprema je tudi tukaj upoštevala sveto geometrijo kroga. Pisalne mize so v več krogih stale okoli zastekljenih konferenčnih prostorov v sredini. Vhodno sprejemnico zgradbe so krasili med seboj prepleteni medeninasti obroči v obliki rože življenja, položeni v plošče teraca. Elizabetina kotna pisarna je spominjala na ovalno pisarno v Beli hiši. Patrick je naročil izdelavo pisalne mize take širine kot je predsednikova, le da je imela zaobljene vogale. Pred njo je dal postaviti dve zofi in dva stola ob nizki klubski mizici, natančno po slavnem zgledu. Elizabeth je zahtevala, da so bila velika okna njene pisarne zastekljena z neprebojnim steklom.

Patrick ni bil le Elizabetin stilist in svetovalec za dekoriranje, ampak je vodil tudi veliko reklamno akcijo, ki jo je Theranos sprožil v Arizoni. Tam je firma medtem povečala število velnes centrov na približno 40 podružnic Walgreensa. Patrick je najel Errola Morrisa, snemalca dokumentarnih filmov, ki je že prejel nagrado oskar za najboljši filmski dokumentarec, poleg tega pa je delal kot producent in režiser reklamnih filmov. Morris naj bi posnel kratke reklame, ki jih je Theranos nameraval predvajati na lokalnih TV postajah v območju Phoenixa, hotel pa jih je namestiti tudi na lastni spletni strani in na youtube. Ena od reklam je prikazovala Elizabeto v njenem nepogrešljivem črnem puliju. Srepo gledajoč v kamero je govorila o človekovi »neodtujljivi pravici«, da ima s pomočjo krvnih preiskav dostop do lastnih podatkov o zdravju. Njene oči so bile videti tako velike in govorila je tako počasi in vsiljivo, da je video posnetek deloval skoraj hipnotično.

V nekem drugem posnetku so prišli do besede pacienti/ke, ki so se pritoževali/e nad velikimi kanilami pri venoznem odvzemu krvi, nato pa so veselo pripovedovale/i, kako neboleč je vbod v prst za Theranosovo krvno preiskavo. Ta posnetek se je Patricku zdel tako prepričljiv, da ga je dal predvajati na TV programih, ki so jih večinoma gledale ženske, na primer v nanizanki Scandal televizije ABC; raziskave so namreč pokazale, da v družinah za zdravje v glavnem skrbijo ženske. Po nekaj tednih predvajanj so reklamo morali umakniti zaradi pritožbe nekega zdravnika.

Nekateri njegovi pacienti/ke so namreč v Walgreensovih podružnicah pričakovali vbod v prst, tam pa so jim pojasnili, da analize lahko opravijo samo s krvjo, odvzeto z injekcijsko iglo. Patrick je bil razočaran, a se zaradi tega ni posebej razburjal, ker je vedel, da je šlo za občutljivo temo; že pred nekaj meseci je vprašal Sunnyja, koliko Theranosovih analiz dejansko opravijo s krvjo odvzeto iz prsta, in koliko iz vene.

Sunny mu ni hotel jasno odgovoriti in je takoj zamenjal temo pogovora.





18. poglavje





Hipokratova prisega


Alan Beam, Theranosov vodja laboratorija, je malo zamudil.

Zabava v velikem belem šotoru na košarkarskem igrišču ob nekdanji stavbi Facebooka, od koder se bo firma kmalu odselila, se je že začela. Iz velikih zunanjih zvočnikov je donela glasba, na plesnem podiju pa so se pojavljale podobe velikanskih rožnatih pajkov. Polje za šotorom so krasile buče in bale sena.

Med uživanjem v hladnem večernem zraku indijanskega poletja je s pogledom ujel Elizabeto. Oblečena je bila v dolgo žametno obleko z zlatimi obrobami ter z velikim, visokim ovratnikom. Lase je imela spete v umetelen vozel. Razumel je ironijo njene oprave, ki je malo spominjala na kraljico Elizabeto I. Z osebnim neto premoženjem, ki je po oceni revije Forbes z dne 20. oktobra 2014 doseglo 4,5 milijarde dolarjev, je zdaj postala bogata plemkinja Silicijeve doline.

Elizabeth je uživala v prirejanju zabav, posebej na dneve čarovnic, tradicionalne Theranosove dogodke, ko izdatki niso igrali nobene vloge. Tudi ostali vodilni v podjetju so pri tem rade volje sodelovali: Sunny se je oblekel v arabskega šejka, Daniel v Walterja Whita, učitelja kemije, ki je imel pljučnega raka v seriji Breaking Bad ter se je začel ukvarjati s preprodajo mamil. Christian Holmes in druščina Frat-Pack so se pojavili kot osebe iz filmov Ubij Billa režiserja Quentina Tarantina.

Elizabeth, ki je bila v službi formalna in vzvišena, se je ob takih priložnostih znala sprostiti. Lani je kot navdušen otrok poskakovala v napihljivi hiši. Tokrat so namesto hiše postavili napihljiv boksarski ring. Zaposleni so nosili oblačila sumo borcev ter se opotekali s prevelikimi boksarskimi rokavicami na rokah, Elizabeth pa je predstavljala inženirja, preoblečenega v velikanski levkocit.

Alanova preobleka naj bi prikazovala zombija, in prav tako se je počutil. Sprva se je bil oklepal misli, da bi Theranosov postopek dejansko lahko sprožil revolucijo v zahtevnih laboratorijskih preiskavah, toda dogodki v minulem letu so mu razbili to utvaro. Alan se je zdaj počutil kot kmet v nevarni šahovski partiji s pacienti, vlagatelji in državnimi nadzornimi ustanovami. Nekoč je moral Sunnyja in Elizabeto dobesedno rotiti, naj nikakor ne delajo testa na HIV z razredčenim vzorcem krvi iz prsta. Nezanesljivi rezultati pri meritvah kalija in holesterola so bili že itak več kot preveč. Toda napačen test na HIV ob zavedanju, da nezdravljena okužba s HIV privede lahko do aidsa? To bi pomenilo popolno katastrofo!

Alanov sodirektor Mark Pandori je po vsega devetih mesecih dal odpoved v Theranosu. Nesoglasja so se začela, ko je od Elizabete zahteval, naj se posvetuje z njim in Alanom, preden o zmožnostih Theranosovih analiz obvesti javnost. Sunny je zahtevo odločno zavrnil, zato je Mark še isti dan dal odpoved. Enako je storila tudi neka laborantka, ki se ni strinjala z nekaterimi ravnanji v Theranosovem laboratoriju in je tožila Alanu, da ji kratijo spanec.

Tudi Alan je zdaj dosegel mejo zanj še sprejemljivega. Nekaj mesecev že je službeno e-pošto prepošiljal na svoj gmail račun. Bilo mu je jasno, kako nevarno je bilo tako ravnanje v podjetju, ki je nadzorovalo prav vse in vsakogar, vendar je nujno hotel zbrati dokaze o pomislekih, s katerimi je redno seznanjal Sunnyja in Elizabeto. Šele pred dvema dnevoma si je drznil narediti dodaten korak: poklical je odvetniško pisarno v Washingtonu, D.C., ki je bila specializirana za zastopanje žvižgačev. Alan je razlog za klic le bežno omenil, pisarni pa je posredoval eno od dopisovanj s Sunnyjem.(261) Vsekakor ga je skrbelo, da bo vsebina brez dodatnih pojasnil in dobrega poznavanja kliničnih laboratorijev težko razumljiva ljudem.

Itak je bilo težko dokazovati stvari. Podjetje je dosledno ločevalo posamezne delovne skupine. Zakaj ni mogel dobiti več podatkov o preverjanju kakovosti? Kako je bilo možno prikrivati odločilne informacije vodji laboratorija, osebi, ki je morala odgovarjati za izvide, ki so jih pošiljali pacientom in zdravnikom/cam? Njegova druga velika skrb je veljala državno predpisanemu ugotavljanju usposobljenosti laboratorija. Ko je natančno prebral predpise organizacije CLIA o teh preverjanjih, je bil povsem prepričan, da je Theranos pri tem goljufal.

»Alaaan!«

K njemu se je primajal Daniel Young in ga iztrgal iz mračnjaškega premišljevanja. Daniel je bil pijan, tako kot vedno ob podobnih priložnostih. Zaradi zaužitega alkohola je postal nenavadno prijazen in družaben, toda Alan se ni dal zavesti – Daniel je bil vendarle del trdnega jedra vodilnih v firmi. Malo sta poklepetala, Daniel se je šalil na račun svojega odraščanja v zgornjem družbenem sloju v Connecticutu.

Med klepetom se je praznovanje začelo umirjati. Nekaj kolegov se je napotilo v bar nekaj ulic nižje popit še nekaj vrčkov piva. Alan in Daniel sta se jim pridružila.

Alan je tam zagledal Curtisa Schneiderja, znanstvenika iz oddelka za razvoj in raziskave. Curtis je po Alanovem mnenju spadal med najbistrejše ljudi v Theranosu, doktoriral je iz anorganske kemije ter je štiri leta delal pri raziskavah v California Institute of Technology (Caltech). Najprej sta se pogovarjala o ribolovu, Curtisovem konjičku, nato pa mu je Curtis omenil dopoldansko telefonsko konferenco s predstavniki FDA. Theranos si je pri tej agenciji prizadeval pridobiti dovoljenje za uporabo svojih postopkov za krvne analize. Med pogovori je izvedenec FDA zastopal negativno stališče, vendar so ga njegovi lastni kolegi utišali. Curtisu se je to zdelo zelo nenavadno. Morda to ni nič posebnega, je pomislil Alan, vendar se je zgodba neverjetno dobro ujemala z njegovo rastočo zaskrbljenostjo. Curtisu je omenil, da mu prikrivajo podatke o nadzorih kakovosti. Zaupal mu je še nekaj: firma je goljufala pri preverjanjih o usposobljenosti laboratorija. V primeru, če Curtis ne bi dojel pomena cele zadeve, mu je Alan nedvoumno razložil: Theranos je kršil veljavne zakonske predpise.

Ko se je Alan ozrl čez ramo, je zagledal Daniela, ki je strmel vanj preko šanka. Danielov obraz je bil bel kot stena.

ALAN JE TRI TEDNE POZNEJE v njegovo novo pisarno v Newarku prejel telefonski klic Christiana Holmesa. Medtem se je skoraj celotno podjetje preselilo v novo zgradbo na Park Mill Roadu v Palo Alto, klinični laboratorij pa so prenesli v ogromno montažno halo v Newarku, torej na drugo stran zaliva San Francisco. Tam so nameravali postaviti proizvodnjo nekaj tisoč miniLabov.

Christian je hotel, da bi Alan odgovoril na še eno zdravniško pritožbo. Odkar je Theranos lansko jesen začel opravljati analize »v živo«, je moral Alan odgovarjati na več deset podobnih pritožb. Vodstvo podjetja je od njega vedno znova terjalo, naj prepričuje zdravnike/ce, da so krvne preiskave – osebno jim sploh ni več zaupal – zanesljive in natančne. Zdaj mu je vendarle postalo jasno, da tega več ne zmore početi. Njegova vest mu tega ni dovoljevala.

Christianovo zahtevo je zavrnil, Sunnyju in Elizabeti pa je poslal odpoved. Obenem ju je prosil, naj izbrišeta njegovo ime iz licence CLIA za laboratorij. Elizabeth mu je odgovorila, da jo je globoko razočaral. Alan je privolil, da ostane v podjetju še mesec dni, da Theranos poišče novega vodjo laboratorija. Prva dva tedna v odpovednem roku si je vzel dopust in se z motorjem odpeljal k bratu v L.A., zahvalni dan pa preživel s staršema v New Yorku. Ko je sredi decembra znova začel delati, se je najprej odpeljal v upravo v Palo Alto, da bi se s Sunnyjem pogovoril o predaji dolžnosti nasledniku.

Sunny se je v spremstvu šefice kadrovskega oddelka spustil v sprejemno dvorano. Pospremila sta ga v sobo in mu povedala, da je bila njegova pogodba o delu predčasno prekinjena. Sunny mu je preko mize potisnil uraden dokument.

Z odebeljenimi črkami je bil napisan naslov dokumenta: ZAPRISEŽENA IZJAVA ALANA BEAMA.

Alan naj bi se pod grožnjo kaznovanja v primeru krive prisege obvezal, da nikoli ne bo nikomur posredoval poslovnih ali zaupnih podatkov, ki jih je bil pridobil v času zaposlitve v firmi. Besedilo je vsebovalo tudi izjavo: »V moji lasti ni nobenih elektronskih ali natisnjenih informacij v zvezi s Theranosom, vključno z osebno elektronsko pošto, z osebnimi prenosnimi računalniki ali namizji, elektronskimi koši ali izbrisanimi urejevalniki, USB ključki doma, v avtu ali kjer koli drugje.«

Še preden je uspel prebrati do konca, je zaslišal v ledeno hladnem tonu reči Sunnyja: »Vemo, da ste si prepošiljali elektronsko pošto v zvezi z vašim delom na svoj osebni elektronski naslov. Zato boste morali Moni omogočiti dostop do vašega gmail računa, da bo lahko izbrisala dotično pošto.«

Alan je temu nasprotoval. Sunnyju je poskušal dopovedati, da firma nima pravice posegati na njegovo osebno področje ter ni hotel podpisati nobene dodatne izjave.

Sunny je pordel, komaj se je zadrževal, da ga ni razneslo. Nejeverno je stresel z glavo in se obrnil k Moni rekoč: »Neverjeten tip, kajne?«

Nato je Alanu priliznjeno ponudil, da bo firma zanj najela advokata, da se bo zadeva čim hitreje uredila.

Alanu se je zdelo povsem nesmiselno zaupati advokatu, ki bi ga najela firma za reševanje spora. Zavrnil je ponudbo in nameraval oditi iz sobe. Mona je naročila, naj mu prinesejo nahrbtnik iz njegove pisarne ter mu ga izročila v zameno za službeni prenosni računalnik in službeni mobitel. Pred izročitvijo ga je hitro nastavil na službeno, da bi izbrisal njegovo vsebino, ter odšel iz poslopja.

V naslednjih dneh so se vrstili klici na njegovo telefonsko tajnico, med njimi nekaj Sunnyjevih, večina pa Moninih. Vedno bolj grozeče sta od njega zahtevala, naj Moni dovoli izbrisati določeno e-pošto ter podpiše zapriseženo izjavo. V nasprotnem primeru ga bo Theranos tožil.

Alan je spoznal, da ne nameravajo odnehati. Njegov stik s pisarno, ki se je ukvarjala z zastopanjem žvižgačev, ni dal rezultatov, zato je začel iskati odvetnike v bližnji okolici ter je poklical prvo pisarno na spisku: odvetnico v San Franciscu, ki se je specializirala za obravnave zdravniških napak ter tožbe zaradi telesnih poškodb kot posledice le-teh.

Odvetnica je ugotovila, da Alan nima dobrih možnosti. Theranosova tožba zaradi kršitve zaveze o varovanju skrivnosti bi lahko dejansko uspela. In tudi če ne bi, bi se proces lahko vlekel mesece ali celo leta dolgo. Navsezadnje je šlo za eno najdragocenejših zasebnih podjetij v Silicijevi dolini, enega od slavnih samorogov s praktično neomejenimi finančnimi viri. Proces bi Alana celo uničil. Ali je res pripravljen tvegati?

Na njegovo odvetnico je pritisnila tudi pisarna Boies Schiller, ki je zastopala Theranos – in taktika ustrahovanja je uspela. Alanu je svetovala, naj dovoli izbris e-pošte ter podpiše izjavo. Sama je nameravala od Theranosa zahtevati, naj ohrani izvirne dokumente. Sicer ni bilo nobenega jamstva, da bo firma to spoštovala, vendar je bilo to vse, kar bi kot njegova odvetnica lahko storila.

In tako se je Alan usedel k svojemu računalniku ter začel brisati sporne elektronske dopise. Ko je končal, je izbrisal 175 dopisov.

MINILO JE devet mesecev, odkar se je Richard Fuisz s Theranosom dogovoril za poravnavo ter se je odpovedal svojemu patentu. Kljub temu mu primer ni dal miru. Prvih nekaj tednov po poravnavi se je nahajal v nekakšnem stanju odrevenelosti. Soproga Lorraine je samo od Joeja izvedela, kaj se je bilo zgodilo; Richard ji je zadevo popolnoma zamolčal.

Že med procesom je Richardu vedno rade volje prisluhnila stara prijateljica Phyllis Gardner, profesorica na Stanford Medical School. Phyllisin soprog Andrew Perlman, izkušen menedžer na področju biotehnologije, je v začetni fazi nastajanja Theranosa kratek čas sodeloval v skupini svetovalcev, ker se je Elizabeth posvetovala s Phyllis o izvirnem obližu, potem ko je opustila študij na Stanfordu. Potem ko je Phyllis Elizabeti dejala, da se ji njena zasnova nikakor ne zdi uresničljiva, je Elizabetino zamisel omenila Andrewju. Ta se je pridružil Theranosovemu nadzornemu svetu, ki ga je Elizabeth razpustila že po nekaj mesecih.

Phyllis tudi desetletje pozneje ni verjela, da bi bila Elizabeth brez poznavanja medicine ali drugih znanosti ter z očitnim neposluhom za nasvete starejših in bolj izkušenih od nje sposobna razviti revolucionaren postopek za krvne preiskave.

Njen dvom se je poglobil, ko se je Andrew med nekim poletom pogovarjal s prodajnimi zastopniki Siemensa ter od njih izvedel, da je Theranos postal pomemben kupec njihovih diagnostičnih naprav. (262)

Tudi Fuisz je vse bolj dvomil, da je Theranos dejansko bil sposoben dosegati obljubljane analizne rezultate. Jeseni 2013, še pred sodnim procesom, se je med obiskom v Palu Altu telefonsko pozanimal v podružnici Walgreensa, če bi pri njih lahko opravili meritev kreatinina v krvi, odvzeti iz njegovega prsta. Njegov osebni zdravnik mu je ugotovil aldosteronizem, hormonalno motnjo, ki vodi do povišanega krvnega tlaka. Čeprav se zelo pogosto izvajajo meritve kreatinina, mu je gospa pri telefonu sporočila, da velnes center ne more narediti tega testa brez privolitve Theranosovega vodstva. Ko je Fuisz povezal to nenavadno sporočilo z izjemnimi varnostnimi ukrepi ter z dejstvom, da je Theranos vztrajno preprečeval zaslišanje Iana Gibbonsa kot priče, je dobesedno zavohal, da je bilo tu nekaj gnilega.

Fuisz je Ianovi vdovi Rochelle predstavil Phyllis; ženski sta imeli enake dvome o Elizabeti. Skupaj so tvorili majhno zasedbo, ki je dvomila o Theranosu. Težava je bila, da se ni zdelo, da bi še kdo dvomil tako kot ta trio.

To se je spremenilo, ko je revija The New Yorker 15. decembra 2014 objavila članek o Elizabeti.(263) V mnogih ozirih je šlo le za razširjeno verzijo zgodbe v reviji Fortune, ki je pred pol leta Elizabeto izstrelila med zvezde. Toda tokrat se je pojavila odločilna razlika: Nekdo, ki je nekaj vedel o krvnih analizah ter je prebral članek, je postal sumničav.

Ta nekdo je bil Adam Clapper, izkušen patolog iz Columbije, Missouri. V prostem času je pisal bloge pod naslovom Pathology Blawg. V njegovih ušesih je vse opisano zvenelo preveč dobro, da bi bilo resnično, predvsem trditev, da Theranosova tehnika omogoča ducate preiskav z eno samo kapljico krvi iz prsta.

Dejansko je tudi članek v reviji The New Yorker izrazil nekaj rahlih dvomov. V njem so na primer navedli izjavo vodilnega znanstvenika v podjetju Quest Diagnostics. Gospod ni verjel, da so analize iz ene same kapljice krvi zanesljive; poleg tega je opozoril, da Theranos do tedaj ni predložil nobenega neodvisnega znanstveno podprtega izvedenskega mnenja o svojem analiznem postopku. Med trditvami, s katerimi je Elizabeth nasprotovala takim dvomom in kritikam, je bil članek z njenim soavtorstvom, objavljen v medicinski strokovni reviji Hematology Reports.(264) Clapper za to revijo še nikoli ni slišal, zato jo je podrobneje preveril. Ugotovil je, da gre za navadno online publikacijo, ki je izhajala v Italiji in je od znanstvenikov, ki so hoteli tam videti svojo objavo, zahtevala prispevek v višini 500 dolarjev. Nato je natančno prebral članek, ki ga je omenjala Elizabeth, ter osupnil: »Študija« je vsebovala samo podatke, pridobljene z enim samim testiranjem pri šestih osebah!

Clapper je v svojem blogu objavil komentar na zgodbo v New Yorkerju ter posebej poudaril, da je medicinska revija, ki jo je navedla Elizabeth, povsem neznana, v njej opisana študija pa nestrokovna.(265) Ostajam skeptičen, je napisal, »dokler osebno ne vidim, da Theranos lahko dejansko dokaže svoje trditve o diagnostični natančnosti«. Clapperjev blog ni imel prav veliko bralstva, toda Joe Fuisz ga je med guglanjem odkril ter je očeta opozoril nanj. Richard Fuisz se je takoj povezal s Clapperjem ter mu povedal, da se je s svojo kritiko znašel na sledi zelo velike zadeve. Clapperja je povezal s svojo staro prijateljico Phyllis Gardner in z Rochelle, vdovo Iana Gibbonsa. Clapperja je zelo zanimalo, kar so mu povedale Fuisz in njegovi sozarotnici, vendar se mu je zdelo preveč nejasno. Fuiszu je pojasnil, da za tako zadevo potrebuješ trdne dokaze.

Fuisz je bil razočaran. Kaj bi se še moralo zgoditi, da mu bodo ljudje začeli verjeti in bodo končno le spregledali Elizabeto?

Nekaj dni pozneje je iz LinkedIna dobil vznemirljiv e-dopis. Nekdo po imenu Alan Beam si je ogledal Fuiszov profil. Samo ime ni Richardu povedalo ničesar, veliko več pa službeni naziv: vodja laboratorija v Theranosu. Fuisz je Beamu poslal sporočilo in ga prosil za telefonski razgovor. Odgovora sicer ni pričakoval, vendar je menil, da je vredno poskusiti. Naslednji dan je bil v Malibuju, kjer je fotografiral s svojo staro Leico, ko je v predal za pošto v njegovem iPhonu prispel kratek Beamov odgovor. Beam je dejansko privolil ter mu je sporočil številko svojega mobitela. Fuisz se je s svojim črnim Mercedesom E-razreda vrnil na Beverly Hills. Ko je bil nekaj ulic oddaljen od doma, je vtipkal Beamovo telefonsko številko.

Beamov glas je zvenel prestrašeno. »Doktor Fuisz, z Vami hočem govoriti, ker ste zdravnik. Oba zavezuje Hipokratova prisega, da pacientom/kam ne smemo škodovati. Toda Theranos ogroža ljudi.« Alan je Fuiszu navedel celo vrsto težav v Theranosovem laboratoriju. Fuisz je zapeljal na dvorišče pred svojo hišo ter hitro izstopil iz avta. V hiši je pograbil beležko, ki jo je bil prinesel domov iz pariškega hotela Le Meurice, ter si začel zapisovati stvari. Alan je govoril tako hitro, da ga je s pisanjem le stežka dohajal. Zabeležil si je:

Laganje predstavnikom CLIA & zavajanje

Polom ob pojavu na tržišču

Nenatančne analize vzorcev krvi iz prsta – uporaba venozne krvi

Vzorce krvi iz Arizone se prenaša v Palo Alto

Uporaba Siemensovih naprav

Kršitve etičnih standardov

Napačni izvidi v zvezi s ščitnico

Preširoko sipanje rezultatov pri meritvah kalija

Napake pri nosečnostih

Elizabeti dejal, da naprava ni pripravljena za uporabo, a je vztrajala pri nadaljevanju projekta



Fuisz ga je prosil, naj se pogovori z Joejem in s Phyllis. Hotel je, da mu osebno prisluhneta. Alan se je strinjal ter je obema povedal v glavnem isto kot Fuiszu. To je bilo vse, z nikomer drugim ni hotel govoriti. Fuiszu je razložil, da ga opazujejo odvetniki iz pisarne Boies Schiller, ter da si ne more privoščiti sodnega postopka kot Fuisz. Čeprav je razumel njegov položaj, se Fuisz ni dal tako zlahka odpraviti. O novi zvezi ter informacijah, ki jih je bil dobil, je obvestil Clapperja. To je bil dokaz, ki ga je bil iskal, mu je dejal.

Clapper se je strinjal z njim, da je Beamova pripoved spremenila vse. Zgodba bi zdaj lahko zaživela. Po nekaj tednih razmislekov mu je Clapper povedal, da si ne more privoščiti izzivanja firme iz Silicijeve doline, katere vrednost je bila ocenjena na devet milijard dolarjev in jo zastopa ena najuglednejših odvetniških pisarn. On sam je zgolj navaden amaterski bloger; primanjkuje mu novinarskih izkušenj za tako veliko zadevo, in tudi sicer se mora predvsem ukvarjati s svojo medicinsko dejavnostjo. Z zadevo bi se moral začeti ukvarjati raziskovalni novinar. S takimi ljudmi je imel opravek tekom treh let v svojih blogih, kadar je šlo za zlorabe v laboratorijski dejavnosti. Predvsem se je takoj spomnil na enega, ki je delal pri Wall Street Journalu.





19. poglavje





Namig


Drugi ponedeljek v februarju sem sedel za svojo razmetano pisalno mizo v uredništvu Wall Street Journala v središču Manhattna. Pred nekaj dnevi sem končal celoletno raziskovanje prevare v sistemu Medicare, ter trenutno nisem imel pojma, s čim bi se začel ukvarjati. Nujno sem potreboval zgodbo, v katero bi se lahko pošteno zagrizel. Kljub mojim 16 letom v tem poslu pri Journalu še vedno nisem najbolje obvladal te umetnosti: hiter in neboleč preskok iz končane raziskave na nov projekt.

Zaslišal sem zvonenje telefona. Klical me je Adam iz Pathology Blawga. Pred osmimi meseci sem ga prosil za pomoč, ko sem se ukvarjal z zamotanimi podrobnostmi laboratorijskih obračunov, ki sem jih moral preučevati za niz mojih zgodb v zadevi Medicare. Potrpežljivo mi je takrat razlagal, kateri laboratorijski postopki so tičali za kodami in okrajšavami v laboratorijskih obračunih – to znanje sem pozneje koristno uporabil za razkrinkanje goljufivih ravnanj, ki jih je uporabljal velik lastnik centrov za zdravljenje raka.(266)

Adam mi je povedal, da je bil naletel na zadevo, ki bi lahko postala zelo velika zgodba. Novinarji pogosto dobivamo take namige. V devetih od desetih primerov se iz tega nič ne izcimi, vendar si vedno vzamem čas ter prisluhnem, za kaj gre – saj človek nikoli ne ve… Tudi sicer sem bil tedaj kot pes brez kosti. Nujno sem potreboval kost, ki bi jo lahko nekaj časa glodal.

Adam me je vprašal, če sem morda prebral najnovejši članek v New Yorkerju o novem čudežnem otroku v Silicijevi dolini, Elizabeti Holmes in njenem podjetju Theranos. Dejansko sem ga bil prebral, saj sem bil naročen na revijo ter sem jo pogosto prebiral v podzemski železnici med potjo na delo.

Ko mi je Adam omenjal imena, sem se spomnil raznih stvari, ki so mi padle v oči že med prebiranjem članka ter so se mi zazdele nekako sumljive, recimo pomanjkanje neodvisnih izvedenskih mnenj, ki bi potrjevala znanstvene trditve podjetja.

Skoraj deset let sem že poročal o problemih zdravstva in se nisem mogel spomniti niti enega resnega napredka v medicini, ki ne bi prestal neodvisne, kritične strokovne presoje. Posebej sem postal pozoren, kako skopo in nedorečeno je Elizabeth Holmes opisovala delovanje njenih skrivnostnih naprav za analize krvi: »Začne se kemijski proces, pri čemer poteka kemijska reakcija, ki iz kemične interakcije z vzorcem sproži signal, ki ga prevedemo v rezultat, katerega nato pregleda laboratorijsko osebje.«(267)

To je zvenelo kot odgovor učenca, ki ga je vprašanje iz kemije spravilo v zadrego, in nikakor ni bil podoben razlagi vrhunske poznavalke laboratorijskih postopkov. Tudi avtorju članka v New Yorkerju se je zdela njena razlaga »smešno nejasna«.

Če sem dobro pomislil, se je tudi meni zgodba zdela precej neverjetna. Ženska, ki je prekinila univerzitetni študij in obiskovala zgolj dva semestra predavanj iz kemijskega inženirstva, naj bi iznašla tako revolucionaren in izviren postopek? Res se je tudi Mark Zuckerberg pri desetih letih naučil programirati na očetovem računalniku,(268) ampak tole tukaj je bilo povsem nekaj drugega: medicine se ne moreš naučiti sam v garaži ali v kleti. Če si na tem področju hotel narediti resnično nekaj novega, so bila potrebna leta napornega in zahtevnega študija ter desetletja raziskovanj. Ni bilo brez razloga toliko prejemnikov Nobelove nagrade za medicino starih 60 ali več let, ko so jim izkazali tako čast.(269)

Adam mi je povedal, da se je na članek odzval zelo podobno. In ko je dvome objavil v svojem blogu, ga je poklicalo več ljudi. O njih ter o njihovih povezavah s Theranosom mi ni hotel povedati nobenih podrobnosti, dejal je le, da imajo o firmi določene podatke, ki bi se mi zagotovo zdeli zanimivi. Ponudil se je, da poizve, če bi se bili pripravljeni pogovarjati z menoj.

Medtem sem opravil prve poizvedbe o Theranosu. Najprej sem naletel na zgodbo z naslovnice v Journalu pred 17 meseci.(270) Takrat članka nisem opazil. Zadeva bi s tem dobila zanimiv vidik, sem pomislil: Moj časnik je sodeloval pri meteorskem vzponu Holmesove med zvezde – eden najvplivnejših časnikov je javnosti posredoval novico o njenem domnevnem dosežku. Znašel sem se v precej občutljivem položaju, a tedaj si s tem še nisem posebej belil glave. Pri Journalu obstaja med izdajateljem ter skupino novinarjev nekakšen zid. Če bi se izkazalo, da ima Holmesova v kleti nekaj trupel, ne bi bilo prvič, da bi obe področji mojega časnika prinesli nasprotujoča si poročila.

Dva tedna po najinem prvem telefonskem pogovoru o Theranosu me je Adam povezal z Richardom in Joejem Fuiszom, Rochelle Gibbons in s Phyllis Gardner. Najprej sem doživel grenko razočaranje ob spoznanju, da sta bila oba Fuisza že zapletena v sodni postopek s Theranosom. Čeprav sta vztrajala, da se jima je bila zgodila krivica, sta očitno imela še veliko neporavnanih računov s Theranosom ter sta bila zato zame kot vira praktično neuporabna.

Takoj pa sem našpičil ušesa, ko sta mi povedala, da sta se pogovarjala s Theranosovim vodjem laboratorija, ki je pred kratkim odšel iz podjetja ter je firmi očital napake pri določenih postopkih. Tudi zgodba o Ianu Gibbonsu se mi je zdela tragična, pri čemer se me je najbolj dotaknila izjava Rochelle Gibbons, da ji je Ian pred smrtjo večkrat zaupal, da Theranosov sistem ne deluje. Tako izjavo bi sodišče zavrnilo kot čenčo, meni pa se je zdela dovolj verjetna za dodatno raziskovanje. Eno mi je bilo vsekakor jasno: Če sem hotel o vsem skupaj izvedeti kaj več, bi se najprej moral pogovoriti z Alanom Beamom.

MOJIH PRVIH ŠEST KLICEV se je končalo s samodejnim telefonskim odzivnikom. Sporočila nisem pustil, ampak sem sklenil vztrajati, dokler se ne oglasi Alan sam. V četrtek popoldne 26. februarja 2015 sem končno zaslišal glas, ki mu nisem znal natančneje določiti narečja. Prepričal sem se, da dejansko govorim z Alanom ter se mu predstavil.

Začutil sem njegov nemir, vendar se mi je zdelo, da se hoče znebiti bremena, ki mu je ležalo na duši. Vztrajal je, da bo z menoj govoril le, če mu jamčim, da ne bom razkril njegove identitete. Temu v novinarstvu pravimo »deep background« (globoko grlo). Dejal je, da nanj pritiskajo Theranosovi odvetniki. Bil je prepričan, da bi ga tožili takoj, ko bi odkrili, da se je o Theranosu pogovarjal z novinarjem. Zajamčil sem mu anonimnost. To ni bilo težko, saj sem imel brez njega le manj verodostojne priče in domneve. Če se Alan z menoj ne bi pogovarjal, bi bila zgodba mrtva.

Ko sva se dogovorila o osnovnih pravilih za razgovor, se je Alan sprostil in je govoril skoraj celo uro. Že med prvimi omembami je potrdil, kar je Ian pred svojo smrtjo zaupal Rochelle: Theranosove naprave niso delovale. Naprave so se imenovale Edison in so se rade kvarile. Preverjanja kakovosti niso prestale. Tudi sicer so jih uporabljali le za manjše število analiz; večino preiskav so opravljali s komercialno dostopnimi analizatorji z razredčenimi vzorci krvi.

Nekaj časa sem potreboval, da sem dojel zadevo z razredčevanjem vzorcev. Zakaj so to počeli in zakaj je bilo slabo, sem ga vprašal. Razložil mi je, da so s tem poskušali nadomestiti pomanjkljivost, ker je Edison opravljal samo eno vrsto analiz, tako imenovane imunološke preiskave. Javnost seveda ni smela izvedeti, da je obseg Theranosovih analiz tako ozek, zato so si izmislili rešitev z analiziranjem vzorcev krvi, odvzete iz prsta, s komercialnimi aparaturami. Kaplja krvi za te naprave ni zadoščala, zato so vzorce redčili, da so prišli do zahtevane količine za analizo. S tem se je pojavila težava, ker se z razredčitvijo znižuje koncentracija preiskovanih snovi v krvi, in sicer tako močno, da tudi komercialno dostopne naprave niso omogočale pravilnih meritev.

Alan mi je povedal, da je poskušal preprečiti preuranjeno postavljanje Theranosovih naprav v Walgreensovih lekarnah. Elizabeto je opozoril, da so bile meritve natrija in kalija v njihovem laboratoriju povsem nezanesljive; pri povsem zdravem človeku so pokazale popolnoma nemogočo vsebnost kalija v krvi. Alan je dejal, da so bili rezultati »nori«. Priznam, da sem le stežka dojemal in predelal vsa razkritja, nakar je omenil še zadevo s preverjanjem usposobljenosti laboratorija. Bil je trdno prepričan, da je Theranos kršil tozadevne zvezne predpise. Omenil mi je celo ustrezen člen v Code of Federal Regulations: 42 CFR, part 493. Zabeležil sem si podatek in si rekel, da moram ta del pozneje prebrati.

Alan je še omenil, da Elizabeth Holmes skoraj fanatično verjame, da bo sprožila revolucijo v analitiki krvi. Glede tega je bilo njeno poznavanje medicine in znanosti veliko prešibko, s čimer je potrdil moje domneve. Sicer se v Theranosu ni ukvarjal s tekočimi posli, s tem se je ukvarjal neki Sunny Balwani. Alan za to osebo ni našel prijazne besede. Opisal ga je kot nepoštenega tirana, ki je ustrahoval vse zaposlene.

In še eno pikantno zadevo je navrgel: s Holmesovo sta bila par. Iz člankov v New Yorkerju in v Fortune ter s Theranosove domače spletne strani sem že vedel, da je bil Balwani predsednik in glavni proizvodni direktor (angl. COO) firme. Če je bil Alanov namig točen, je to celotni zgodbi dalo dodatno privlačnost: slavna milijarderka v Silicijevi dolini je spala s številko dve v njenem podjetju, z moškim, ki je bil skoraj dvajset let starejši od nje.

To se je smatralo za precej nemarno obliko pri vodenju podjetja, a vendarle je šlo za zasebno podjetje. V svetu zasebnih startupov v Silicijevi dolini niso poznali pravil, ki bi kaj takega prepovedovala. Veliko zanimivejše se mi je zdelo dejstvo, da je Holmesova to razmerje prikrivala svojemu upravnemu odboru. Zakaj bi sicer The New Yorker pisal, da je samska, in zakaj bi Henry Kissinger reviji omenil, da sta ji z ženo poskušala poiskati zmenke? Iskanje zmenkov zanjo? Če je Holmesova svojemu upravnemu odboru prikrivala zvezo z Balwanijem, kaj bi mu sicer še lahko prikrivala?

Alan mi je povedal, da je Holmesovi in Balwaniju večkrat omenjal svoje pomisleke v zvezi s preverjanjem usposobljenosti laboratorija in nezanesljivih meritev v Theranosu, tako osebno kot tudi z elektronsko pošto. Balwani ga je redno svaril ali zavračal pomisleke, kopije e-sporočil pa redno pošiljal Theranosovemu odvetniku pod oznako »zaupne informacije med odvetnikom in njegovo stranko«.

Dokler se je njegovo ime pojavljalo na licenci CLIA za Theranosov laboratorij, je Alana skrbelo, da bi lahko osebno odgovarjal, če bi kakšna od uradnih ustanov sprožila preiskavo proti Theranosu. Povedal mi je za niz izmenjav e-dopisov z Balwanijem, katere je zaradi lastne zaščite prepošiljal v svoj poštni predal, ter da Theranos zahteva njihov izbris in mu grozi s tožbo zaradi nespoštovanja zaveze o varovanju poslovnih skrivnosti.

Še bolj kot to ga je vznemirjala ogroženost pacientov. Opisal mi je oba moreča scenarija, ki bi se lahko zgodila zaradi napačnih izvidov krvnih preiskav. Napačen pozitiven rezultat bi lahko privedel do nepotrebne medicinske obravnave. Toda napačen negativen rezultat bi bil še bolj nevaren: pacient/ka s hudo boleznijo, ki je ne bi ugotovili, bi lahko umrl/a.

Po dolgem telefoniranju sem začutil znano mravljinčenje po telesu, ki me prevzame vedno, kadar začutim novinarsko senzacijo. Moral sem se resno opomniti, da sem naredil šele prvi korak v dolgotrajnem raziskovanju. Zgodba je predvsem potrebovala verodostojno potrditev. Dokler sem se lahko zanašal zgolj na anonimen vir, najsi je bil še tako dober, naš časnik zgodbe ne bi bil pripravljen objaviti.

NASLEDNJI telefonski pogovor z Alanom sem imel med bivanjem v Prospect Parku v Brooklynu, kjer sem hkrati poskušal imeti na očeh svoja otroka (devet in deset let mlada) ter poskrbeti, da me ni zeblo. Bila je zadnja sobota v februarju, mesecu, ki je obveljal za najhladnejšega, odkar so pred 81 leti v New Yorku začeli zapisovati temperature.(271)

Po najinem pogovoru sem z SMS vprašal Alana, če se spomni prejšnjih sodelavcev, ki bi lahko potrdili njegove izjave. Navedel mi je sedem imen – z dvema od teh oseb sem že bil v stiku. Oba sta bila zelo živčna ter sta se bila pripravljena z menoj pogovarjati le pod pogojem, da v člankih ne navajam njunih imen. Ena od virov je bila nekdanja laborantka; sicer mi ni veliko povedala, a bilo je dovolj, da sem ugotovil, da sem bil na pravi sledi. Zaradi dogajanja v podjetju je bila zelo zaskrbljena, posebej jo je skrbela varnost pacientov/k. Odpoved je dala, ker lastnega imena ni hotela videti na izvidih. Drugi vir je bil nekdanji tehnični vodja laboratorija, ki mi je povedal, da v Theranosu vlada kultura prikrivanja in strahu.

Alanu sem povedal, da se mi je zdelo, da napredujem, in imel sem občutek, da ga je to veselilo. Vprašal sem ga, če je res izbrisal e-dopise, ki jih je bil preposlal na svoj osebni računalnik. Moje navdušenje se je zmanjšalo, ko mi je povedal, da je njegova odvetnica vztrajala, naj jih izbriše, da ne bi kršil zaprisežene izjave. Dokumentirani dokazi so za take zgodbe nekaj nujnega. Brez njih bi bil moj posel veliko težji. Skušal sem prikriti svoje razočaranje.

Nato sva se pogovarjala o preverjanjih usposobljenosti laboratorija. Alan mi je povedal, kako je Theranos pri teh testiranjih hazardiral, in katere komercialne analizatorje je uporabljal za večino krvnih preiskav. Obe napravi je izdelal Siemens, s čimer je Alan potrdil, kar je bil izvedel Andrew Perlman, mož Phyllis Gardner v naključnem pogovoru s Siemensovimi zastopniki med poletom. Navrgel je še nekaj, česar ni omenil med najinim prvim pogovorom: Theranosov laboratorij je bil sestavljen iz dveh delov. V enem so bili postavljeni komercialni analizatorji, v drugem pa Edisoni, ki jih je razvil sam Theranos. Med pregledovanjem laboratorija so državni inšpektorici pokazali samo prostor s komercialnimi napravami. Alan je menil, da so jo bili zavajali.

Omenil je tudi, da je Theranos delal na novi generaciji naprav z imenom 4S. Ta naprava naj bi nadomestila Edisone ter naj bi zmogla opravljati večje število krvnih preiskav. Vendar tudi ta naprava sploh ni delovala ter je niso uporabljali v laboratoriju. Razredčevanje vzorcev krvi iz prsta ter njihova analiza s Siemensovimi napravami je bilo sprva mišljeno le kot začasna rešitev, dejansko pa se je sprevrglo v trajen postopek, ker je bil tudi Edisonov naslednik 4S polomija.

Zdaj je zadeva postajala smiselna: Holmesova in njeno podjetje sta obljubljala preveč in obljub nista mogla držati. Eno je bilo širokoustenje s kakim softverom ali aplikacijo za pameten telefon, nekaj povsem drugega pa brezvestno in neodgovorno bahanje z medicinsko napravo, na katero se ljudje zanašajo pri pomembnih odločitvah, ki imajo lahko hude posledice za njihovo zdravje in počutje. Proti koncu najinega drugega razgovora je Alan omenil še nekaj, kar me je zelo zanimalo: George Shultz, nekdanji zunanji minister, ki je sedel v upravnem odboru Theranosa, je imel vnuka Tylerja, svojčas zaposlenega v podjetju. Alan ni vedel, zakaj je Tyler dal odpoved, vendar ni verjel, da je šlo za sporazumen razhod. Tylerjevo ime sem si zabeležil kot morebiten dodaten vir podatkov.

V NASLEDNJIH tednih sem sicer raziskoval dalje, vendar so se pojavili določeni zapleti. Pri iskanju ljudi, ki bi lahko podkrepili Alanove izjave, sem vzpostavil stike z več kot 20 tedanjimi in nekdanjimi zaposlenimi v podjetju. Mnogi se niso odzvali na moja e-sporočila, redki, ki sem jih uspel priklicati s telefonom, pa so mi povedali, da so bili podpisali izjavo o dosledni zaupnosti ter da si zaradi njene kršitve ne upajo tvegati ovadbe.

Nekdanji visoko uvrščeni laboratorijski strokovnjak se je bil sicer pripravljen pogovarjati z menoj, vendar izključno »off the record« – neuradno. Za nas novinarje je to zelo različno od »deep background«; pri tem zadnjem je vztrajal Alan Beam.

Njegove informacije sem smel uporabiti brez navedbe njegovega imena. »Off the record« pa je pomenilo, da zaupnih informacij ne bi smel objaviti. Pogovor je bil kljub temu koristen, ker je tudi ta vir potrdil veliko, kar mi je navedel Alan; to me je opogumilo, da sem zavzeto vrtal dalje.

Čez nekaj dni me je Alan spet poklical – imel je dobre novice. Prosil sem ga, naj še enkrat pokliče odvetniško pisarno v Washingtonu za zastopanje žvižgačev in poizve, če so sposobni poiskati njegove e-dopise z Balwanijem. To je pisarni dejansko uspelo. Alan mi je preposlal 18 dopisovanj med Alanom, Sunnyjem, Danielom Youngom in Markom Pandorijem. V vseh je šlo za preverjanje usposobljenosti laboratorija. V nekaterih dopisih je Sunny jezno oštel Alana in Marka Pandorija, ker sta vzorce za preverjanje analizirala z Edisonom. Balwani je obotavljaje priznal, da je naprava pri testu »odpovedala«. Poleg tega so dopisi nedvoumno nakazovali, da je bila Holmesova seznanjena s tem nesporazumom: dobila je kopije večine omenjenih dopisov.

To je bil korak naprej, kateremu pa je kmalu sledil korak nazaj. Alana je konec marca postalo strah. Stal je sicer za vsem, kar mi je bil povedal, vendar z nadaljnjim razvojem moje zgodbe ni hotel imeti nič skupnega. Cela zadeva se mu je zazdela preveč tvegana. Srce mu je začenjalo hitreje biti že ob samem razgovoru z menoj, ki ga je preveč odvračal od njegove nove zaposlitve. Seveda sem ga hotel odvrniti od njegove odločitve, a je vztrajal pri njej. Sklenil sem mu dati nekaj časa, morda si bo sčasoma le premislil.

To je bil zame težak udarec, vendar sem počasi napredoval na drugih frontah. Od nevtralnega izvedenca za laboratorije sem skušal izvedeti mnenje o razredčevanju vzorcev krvi v Theranosu ter o tamkajšnjem ravnanju pri preverjanjih usposobljenosti laboratorija. Poklical sem Timothyja Hamilla, podpredsednika na oddelku za laboratorijsko medicino na Univerzi Kalifornija, San Francisco. Tim mi je potrdil, da je taka praksa nadvse vprašljiva. Povedal mi je tudi o pasteh, ki se skrivajo pri uporabi vzorcev iz prsta. Za razliko od venoznega odvzema krvi iz komolčnega pregiba je kapilarna kri onečiščena s tekočinami iz tkiva in celic, kar se odraža na manj točnih rezultatih meritev na splošno. »Bil bi manj presenečen, če bi mi dejali, da so se na Zemljo vrnili iz 27. stoletja, kot pa da trdijo, da jim je uspelo streti ta oreh,« je dejal na koncu.

Preden si je Alan premislil, mi je omenil neko medicinsko sestro v Arizoni, ki je delala v eni od Walgreensovih lekarn ter se je pritoževala nad Theranosovimi analizami. Uspel sem jo priklicati šele po več tednih poskusov. Pisala se je Carmen Washington in mi je povedala, da so trije njeni pacienti dobili od Theranosa sumljive rezultate. Eni pacientki so sporočili izjemno visoko vsebnost kalija, kar bi pomenilo veliko tveganje za srčne napade. Dekle je imelo šele 16 let in je bila sicer zdrava kot dren. Drugima pacientoma sta Theranosova izvida pokazala nenormalno visoki vrednosti za hormon TSH (spodbuja delovanje ščitnice, op. prev.). Carmen je oba pacienta takoj poklicala v kliniko ter jima še enkrat odvzela kri. Tokrat sta izvida pokazala nenormalno nizki vrednosti za TSH. Takrat je povsem izgubila zaupanje v Theranosov postopek za preiskave krvi iz prsta. Ti pripetljaji so se zelo dobro ujemali z Alanovimi trditvami. TSH je spadal med imunološke preiskave, ki jih je Theranos izvajal z Edisoni, ki niso prestali preverjanja o usposobljenosti laboratorija.

Zgodba, ki sem jo slišal od Carmen Washington, je bila koristna, toda kmalu sem naletel na nekaj še boljšega – še na enega žvižgača iz Theranosa. Tylerju Shultzu sem preko LinkedIna poslal InMail sporočilo, potem ko sem ugotovil, da je bil obiskal moj profil. Domneval sem, da je od nekdanjih sodelavcev v Theranosu izvedel za moje vohljanje. Minilo je že več kot mesec dni, odkar sem mu bil poslal sporočilo, tako da sem že izgubil upanje, da se bo oglasil.

Toda nato me je Tyler nepričakovano poklical in dobil sem občutek, da bi se rad pogovoril z menoj. Tudi njega je zelo vznemirjala misel, da se bo Theranos spravil nadenj. Zato si je za pogovor z menoj celo nabavil poseben telefon, da ga ne bi mogli izslediti. Ko sem mu zagotovil anonimnost, mi je v grobem opisal svojih osem mesecev v Theranosu.

Tyler se je zaradi dvojega odločil za pogovor z menoj: Tudi njega je enako kot Alana skrbelo, da so ljudje dobivali napačne izvide preiskav. Poleg tega je bil zaskrbljen tudi zaradi dedovega ugleda. Čeprav je bil precej prepričan, da bo Theranosu prej ali slej spodletelo, je hotel proces pospešiti ter s tem svojemu dedu dati možnost, da si opere ime. George Shultz je imel 94 let in kdo ve, kdaj se bo poslovil.

»Preživel je Watergate in afero Iran-Contra, ne da bi bila prizadeta njegova čast,« mi je dejal Tyler. »Prepričan sem, da bo, če bo doživel, tako tudi s Theranosom.«

Preden je Tyler zapustil Theranosovo zgradbo, je natisnil svoj e-dopis Elizabeti in Balwanijev odgovor ter ju pod srajco pretihotapil iz podjetja. Poleg tega je shranil dopise, ki jih je bil poslal nadzornemu zdravstvenemu uradu države New York v zvezi s preverjanjem usposobljenosti laboratorija. To je bila prava glasba za moja ušesa! Prosil sem ga, naj mi jih prepošlje, kar je takoj naredil.

Napočil je čas za moj obisk v Palu Altu. Toda še prej sem hotel obiskati nekoga drugega.

MORAL SEM DOKAZATI, da podjetje daje napačne rezultate krvnih preiskav. Edina možnost je bila najti zdravnike, ki so dobivali vprašljive izvide ter so se odločili dati kri svojih pacientov na analizo v drug laboratorij. Kje naj najdem take zdravnike?

Najlažje verjetno v Phoenixu in okolici, kjer je Theranos ponujal svojo storitev na več kot 40 lokacijah. Seveda sem najprej pomislil na obisk pri Carmen Washington, ki pa je pustila službo v Walgreenosvi lekarni in se ni mogla spomniti imen treh oseb, ki mi jih je bila omenila.

Toda ko sem na portalu Yelp iskal ljudi, ki so poročali o slabih izkušnjah s Theranosom, sem naletel na ime »Natalie M.« Zdelo se mi je, da gre za zdravnico. Yelp omogoča uporabnikom, da kontaktirajo druge ocenjevalce, zato sem Nataliji poslal moje podatke za stik. Poklicala me je že naslednji dan. Njeno pravo ime je bilo Nicole Sundene. Zaposlena je bila kot osebna zdravnica v mestu Fountain Hills, predmestju Phoenixa. Bila je zelo nezadovoljna s Theranosom. Lansko jesen je neko pacientko zaradi zelo zaskrbljujočega izvida napotila na urgenco, kjer so ugotovili, da je šlo za lažen alarm. Odletel sem v Phoenix na srečanje z dr. Sundene in njeno pacientko. In ko sem že bil tam, sem hotel nenapovedano »napasti« še druge zdravnike, ki so vzorce krvi pošiljali v Theranos. Imena šestih oseb sem dobil od branži lastnega vira.

Pacientka doktorice Sundene se je pisala Maureen Glunz. Privolila je v srečanje z menoj v kavarni Starbucks. Ljubka gospa petdesetih let – in zame je bila njena zgodba dokaz A za prvega od Alanovih dveh scenarijev, ki sta ga tako skrbela.

Theranosov laboratorijski izvid je pri Maureen pokazal zelo povišane vrednosti za kalcij, proteine, glukozo in tri jetrne encime. Maureen je tožila zaradi zvonjenja v ušesih (pozneje so ugotovili, da zaradi pomanjkanja spanja), zato se je dr. Sundene zbala, da bi jo lahko zadela kap in jo je takoj poslala v bolnišnico. Maureen je prebila štiri ure na urgenci, kjer so opravili celo vrsto preiskav, tudi računalniško tomografijo. Ko je laboratorij v bolnišnici analiziral njeno kri in ugotovil popolnoma normalne vrednosti, so jo odpustili. Iz previdnosti je v naslednjih tednih opravila še dva pregleda z magnetno resonančnim tomografom, noben od obeh ni pokazal posebnosti.

Primer gospe Glunz me je osupnil, ker je šlo za čustveno obremenitev osebe , kot tudi denarne posledice zaradi strahu za lastno zdravje, ki se je pojavil po netočnih ali napačnih laboratorijskih izvidih. Maureen je bila samostojna nepremičninska podjetnica. Njena zdravstvena zavarovalnica je plačala le del nastalih stroškov – za preiskave na urgenci ter naknadno NMR slikanje je morala iz lastnega žepa plačati 3.000 dolarjev.

Pri srečanju z dr. Sundene sem izvedel, da gospa Glunz ni bila edini sumljiv primer pri njej. Za več kot ducat njenih pacientov je dobila nenavadno visoke vrednosti za vsebnost kalija in kalcija. Pisno se je pritožila pri Theranosu, vendar odgovora ni prejela.(272)

S pomočjo dr. Sundene sem izpeljal majhen poskus. Napotila me je na odvzem krvi v Walgreensovo lekarno v bližini mojega hotela in me opomnila, naj pridem tja tešč, da bodo rezultati čim bolj točni. Theranosov velnes center v lekarni ni bil nič posebnega: majhna soba s stolom in steklenicami vode. Veriga lekarn v nasprotju s Safewayem ni porabila celega premoženja za lične mini klinike znotraj svojih podružnic. Usedel sem se, flebologinja pa je vnesla v računalnik mojo napotnico.

Nato mi je okoli roke pritrdila žilno prevezo. »Kaj ne boste odvzeli krvi iz prsta?« sem vprašal. Odvrnila je, da je za nekatere analize potrebna venozna kri. To me ni posebej presenetilo; Alan Beam mi je namreč povedal, da od 240 analiz na Theranosovem spisku samo okoli 80 naredijo z vzorci krvi iz prsta (približno ducat z Edisonom, ostalih 60 do 70 s prirejenimi Siemensovimi napravami). Ostale analize so opravljali prav s postopkom odvzema, ki ga je Holmesova v medijih neumorno razglašala za srednjeveško mučenje – s strah zbujajočo injekcijsko iglo. Za to sem zdaj dobil potrdilo. Iz Walgreensove lekarne sem se z najetim avtom odpeljal naravnost v bližnjo podružnico podjetja Lab-Corp ter tudi tam dal kri. Dr. Sundene mi je obljubila, da mi bo poslala oba izvida. Predlagala je tudi, da bo za dodatno primerjavo najinega poskusa dala analizirati lastno kri v obeh laboratorijih.

Naslednje dni sem tekal od ene do druge zdravniške ordinacije. V mestu Scottsdale sem se pogovarjal z zdravnicama Adrienne Stewart, Lauren Beardsley in zdravnikom po imenu Saman Rezaie. Dr. Stewartova mi je opisala primer pacientke, ki je odložila dolgo časa načrtovano potovanje na Irsko, ker je Theranosov izvid nakazoval globoko vensko trombozo. Takim osebam odsvetujejo potovanja z letali.

Zdravnica je na koncu Theranosov izvid smatrala za neustrezen, ker je z ultrazvočnim pregledom ter z drugo analizo krvi dobila povsem normalne izvide.

Pripetljaj je povzročil, da je zdravnica postala nezaupljiva, ko je od Theranosa prejela izjemno visoke vrednosti TSH za neko drugo pacientko, ki je že jemala zdravilo za ščitnico. Na osnovi Theranosovga izvida bi ji morala povečati odmerke. Dr.

Stewartova je bolnico napotila na analizo krvi v centru Sonora Quest, partnersko firmo podjetij Quest in bolnišnic Banner Health. Preiskava je pokazala normalne vrednosti. Če bi zdravnica zaupala Theranosovi analizi, bi bile posledice za bolnico morda uničujoče; pacientka je bila namreč noseča. Zaradi morebitnih povečanih odmerkov zdravila bi bila lahko ogrožena tudi njena nosečnost.

Sestal sem se tudi z dr. Garyjem Betzem, družinskim zdravnikom na drugem koncu mesta. Tudi on po slabi izkušnji v preteklem poletju ni več pošiljal ljudi v Theranosove centre. Pacientka je jemala zdravila za znižanje pritiska. Eden od možnih neželenih učinkov je bila povečana vsebnost kalija, zato je dr. Betz redno preverjal njeno kri. Ko je Theranosov izvid pokazal skoraj kritično vsebnost kalija, jo je sestra v ordinaciji dr. Betza napotila na ponovno meritev v Theranosovo kliniko, da bi se prepričala o pravilnosti izvida. Toda pri drugem obisku ji je flebologinja trikrat zaman poskušala odvzeti kri in jo je nato poslala domov. Dr. Betz je bil besen, ko je naslednji dan izvedel za dogodek. Če je bil prvi izvid dejansko točen, bi mu to nujno morali takoj potrditi, da bi ustrezno spremenil zdravljenje. Bolnico je napotil v Sonora Quest. Izkazalo se je, da je Theranosov rezultat sprožil lažen alarm. V Questu izmerjene vrednosti so bile veliko nižje od Theranosovih ter v povsem normalnem območju. Dr. Betz mi je povedal, da je to omajalo njegovo zaupanje v Theranos.

Proti koncu svojega potovanja sem prejel e-pošto od Matthewa Trauba.(273) Napisal je, da je zaposlen v agenciji za stike z javnostmi DKC, ki dela tudi za Theranos. Izvedel je, da sem pripravljal zgodbo o Theranosu ter ga je zanimalo, če bi mi lahko pomagal s kakimi dodatnimi informacijami. Seveda se nisem branil dodatnih skrivnosti. Itak sem načrtoval, da po vrnitvi v New York znova navežem stik s Theranosom. V Journalu se držimo železnega pravila: »Nobenih presenečenj«. Z nobeno zgodbo nismo šli v javnost, dokler se nismo pozanimali o vseh podrobnostih v zvezi z objektom našega poročanja, katere smo zbrali med raziskovanjem; dali smo mu dovolj časa in priložnosti za celovito ali delno spodbijanje našega prikaza zadeve.

Odpisal sem Traubu, potrdil, da delam na zgodbi o Theranosu in ga vprašal, če lahko pripravi intervju s Holmesovo ter ogled njihove uprave in laboratorija. Povedal sem mu, da svoje potovanje načrtujem za začetek maja, torej čez dva tedna, ko bi se lahko sestal z njo.(274) Dejal je, da bo preveril njen urnik in me bo poklical.(275)

Nekaj dni pozneje sem prejel debelo pisemsko ovojnico. V pismu, ki mi ga je poslala dr. Sundene, so bili najini izvidi iz laboratorijev v Theranosu in LabCorpu. Takoj so mi padle v oči nekatere razlike. (276) Theranos je troje mojih vrednosti označil za nenormalno visoke, eno pa za nenormalno nizko. V izvidu iz LabCorp so bile vse štiri vrednosti normalne. LabCorp je izmeril previsoke vrednosti celotnega holesterola in holesterola LDL (»slab holesterol«), medtem ko je Theranosov izvid pokazal normalno vsebnost celotnega holesterola ter skoraj optimalno vrednost za LDL holesterol.

Te razlike so bile malenkost v primerjavi s hudimi napakami, ki jih je našla dr. Sundene v svojih izvidih. (277) Njena raven kortizola je bila pod en mikrogram na deciliter (1 µg/dl), vrednost, ki je ponavadi značilna za Addisonovo bolezen. Le-ta se kaže v splošni slabosti, hitrem utrujanju ter nizkem krvnem tlaku; če se je ne zdravi, lahko povzroči smrt. Toda izvid LabCorpa je pokazal koncentracijo 18,8 µg/dl, kar je za zdravo odraslo osebo (in za čas odvzema krvi) v območju normale. Doktorica Sundene niti za trenutek ni podvomila, katerima izvidoma naj bolj zaupa.

TRAUB ME JE OBVESTIL, da je urnik Holmesove prenapolnjen, da bi me lahko tako kmalu sprejela. Kljub temu sem se odločil za polet v San Francisco, da bi osebno spoznal Tylerja Shultza in Rochelle Gibbons. Medtem se je še ena od bivših sodelavk Theranosa odločila za pogovor z menoj, če ji le lahko zagotovim anonimnost.

Z novim virom sem se srečal v majhni pivnici v Oaklandu. Mlada ženska se je pisala Erika Cheung. Kot vsi nekdanji Theranosovi zaposleni, ki sem jih bil do tedaj spoznal, je bila tudi ona sprva zelo živčna. Šele ko sem ji povedal, koliko podatkov sem že zbral, se je vidno sprostila in spregovorila.

Erika je osebno opazovala inšpekcijski pregled laboratorija v letu 2013. Tako kot Alanu se je tudi njej zdelo, da so inšpektorico zavajali. Drugi laboranti so dobili izrecen ukaz, naj med pregledom ne vstopajo v prostor, imenovan »Normandija«, niti ne hodijo iz njega; takrat naj bi bil prostor stalno zaprt. Povedala mi je tudi o večerji na domu Shultzevih. Tako kot Tyler je bila tudi ona zgrožena nad pomanjkanjem znanstvene natančnosti pri validaciji naprave Edison. Theranos ne bi smel na tržišču nikoli ponuditi laboratorijskih preiskav krvi. Podjetje je nenehno zanemarjalo zahteve po kakovosti in se ni menilo za napačne meritve z lastnimi napravami, firmi sploh ni bilo mar za dobrobit pacientov/k. Na koncu je dala odpoved, ker se s takim odnosom in ravnanjem podjetja ni strinjala. To so bile zelo težke besede in Erika je bila očitno pretresena.

Naslednji dan sem se odpeljal v Mountain View, kjer je sedež Googla. Tylerja sem srečal v vrtu neke pivnice. Bilo je zgodaj zvečer in pivnica je bila polna tipov iz Silicijeve doline, ki so uživali v »srečni urici«. Tyler mi je še podrobneje kot po telefonu opisal svojo službo v Theranosu, vključno s klicem njegove matere, vznemirjene zaradi groženj Holmesovih. Povedal mi je tudi za njegova in Erikina prizadevanja, da bi Georgeu Shultzu tisti večer dopovedala, v kaj se je bil spustil.

Tyler je nato poskušal ubogati nasvet svojih staršev, naj pozabi na vse skupaj, a mu zadeva ni dala miru. Nato sem ga vprašal, če misli, da njegov ded še vedno podpira Holmesovo. Skoraj da ni dvomil, da je tako. Vprašal sem ga, zakaj se mu to dozdeva, nakar mi je povedal novo zgodbico. Shultzeva družina je po starem običaju praznovala dan zahvalnosti na domu nekdanjega državnega ministra. Ko so h Georgeu tisti dan prispeli Tyler, njegov brat in njegova starša, so se srečali iz oči v oči z Elizabeto in njenima staršema. George je bil povabil tudi njih. Po nenadnem Tylerjevem odhodu iz firme je minilo šele sedem mesecev, rane se mu še niso zacelile, a se je trudil obnašati, kot da se ne bi bilo zgodilo čisto nič. Med mučnim klepetom ob večerji je beseda tekla od suše v Kaliforniji do neprebojnih oken na novem sedežu Theranosa.(278) Za Tylerja je najbolj moreč trenutek nastopil, ko je Holmesova vstala ter nazdravila gostitelju in vsem članom družine Shultz ter jim povedala, kako rada jih ima in jih spoštuje. Tyler mi je dejal, da se je bil komaj še brzdal.

Kljub njuni mladosti in manj odgovornima položajema v Theranosu sem v Tylerju in Eriki videl verodostojna vira tudi zato, ker so se njuni opisi v veliki meri ujemali s pripovedovanjem Alana Beama. Name je naredil vtis njun občutek za etiko. Močno sta se zavedala, da so bile stvari, ki sta jih videla tam, zgrešene; pripravljena sta bila sprejeti tveganje zaradi pogovora z menoj, da bi se zadeve popravile.

Nato sem se sestal s Phyllis Gardner, profesorico v Stanford Medical School. Elizabeth jo je pred 12 leti prosila za nasvet, preden je prekinila študij in se s svojo zamislijo vrgla v poslovne vode. Phyllis me je najprej malce popeljala po stanovanjski četrti. Začudilo me je, kako majhen je bil Palo Alto. Phyllisina hiša je bila blizu velike Shultzeve hiše, obe pa sta stali na zemljišču Stanforda. Med sprehodi s svojim kužkom je gospa vsake toliko naletela na Channinga Robertsona. Poslopje Hoover Institution, kjer so imeli Shultz in nekateri drugi člani upravnega odbora Theranosa pisarne, je ležalo sredi univerzitetnega naselja Stanford. Novi sedež Theranosa na Page Mill Roadu ni bil oddaljen niti štiri kilometre; tudi tisto zemljišče je bilo v lasti univerze. Ironija je bila, da so nekdaj v istem poslopju tiskali Wall Street Journal, mi je povedala Phyllis.

Zadnji dan te odprave sem se v burmanski restavraciji v Palu Altu na kosilu srečal še z Rochelle Gibbons. Čeprav sta od Ianove smrti minili že dve leti, je še vedno krivila Theranos za samomor svojega soproga. Želela si je, da se nikoli ne bi bil zaposlil v tej firmi. Pokazala mi je kopijo zdravniškega potrdila, ki mu ga je poslal Theranosov odvetnik; Ian naj bi ga predložil, da bi se izognil pričanju v primeru Fuisz. Elektronski dopis odvetnika je bil poslan le nekaj ur pred Ianovim samomorom. Rochelle ni imela nič proti uporabi tega, kar mi je povedala, čeprav je po možu podedovala Theranosove opcijske delnice v vrednosti nekaj milijonov dolarjev.(271)

Vrnil sem se v New York povsem prepričan, da sem zbral dovolj odločilnih informacij za skorajšen začetek objavljanja zgodbe. Toda izkazalo se je, da sem močno podcenjeval ljudi, s katerimi naj bi začel spopad.





20. poglavje





Zaseda


Tyler Shultz je bival v stanovanjski skupnosti s petimi sostanovalci v Los Altos Hills, le 25 minut vožnje z avtom oddaljen od doma svojih staršev, ki ju je približno dvakrat mesečno obiskal pri večerji. Zgodaj zvečer 27. maja 2015 je svojo Toyoto Prius C parkiral v garaži staršev ter skozi kuhinjo vstopil v dnevno sobo. Ko je ujel očetov pogled, je takoj ugotovil, da nekaj ni v redu. Na njegovem obrazu je zaznal zaskrbljenost in strah.

»Ali si se pogovarjal z nekim raziskovalnim novinarjem o Theranosu?« ga je oče očitajoče vprašal.

»Sem,« je Tyler odvrnil.

»Ne me zafrkavat! Kako si bil lahko tako nor?! No, zdaj vedo!«

Tyler je izvedel, da je očetu pred kratkim telefoniral njegov ded George in povedal, da Theranos ve za Tylerjeve pogovore z nekim novinarjem Wall Street Journala. Če hoče on, Tyler, priti iz tega »močvirja težav«, mora takoj jutri stopiti v stik z odvetniki firme ter podpisati nekaj izjav.

Tyler je poklical deda in predlagal pogovor na štiri oči, brez odvetnikov in še isti večer. George se je strinjal. Dejal je, da sta šla s soprogo večerjat, a se vrneta okoli devetih in naj se kar oglasi. Tyler je na hitro nekaj malega pojedel ter se odpravil domov premišljevat, kako bi se pogovarjal z dedom. Oče in mati sta ga prisrčno objela, preden se je poslovil.

Tyler me je poklical, še preden se je odpravil k dedu. Sodeč po njegovem glasu je bil na koncu z živci. Vprašal me je, če sem seznanil Theranos z najinimi pogovori. Nikakor ne, sem odvrnil ter mu zagotovil, da sem se v celoti držal najinega dogovora o zaupnosti. Poskušala sva ugotoviti, kaj se je bilo zgodilo.

Od najinega srečanja na vrtu pivnice so minili trije tedni. Ko sem se vrnil v New York, je Matthew Traub zavračal vse moje prošnje za intervju s Holmesovo ter me je namesto tega spodbujal, naj mu napišem in pošljem svoja vprašanja. Poslal sem mu e-dopis s seznamom sedmih glavnih področij, o katerih sem se hotel pogovarjati v Theranosu. Teme so segale od Iana Gibbonsa do preverjanj o usposobljenosti laboratorija.(280)

Med telefoniranjem sem Tylerju poslal kopijo tega dopisa. V delu o validaciji preiskav sem navedel variacijski koeficient za eno od Edisonovih krvnih preiskav, ne da bi opazil, da je šlo za vrednost, ki jo je bil izračunal Tyler sam. V tem dopisu Tyler nikjer ni bil posebej omenjen, zato je domneval, da je prav ta podatek privedel Theranos njemu na sled. Malo se je sprostil. Menil je, da bi tisti podatek prišel lahko od kogar koli drugega.

Tyler mi ni omenil, da se bo kmalu po najinem telefoniranju pogovarjal z dedom, rekel pa je, da so ga Theranosovi odvetniki povabili, naj naslednji dan pride na razgovor v njihovo pisarno. Svetoval sem mu, naj ne odide. Ni več bil zaposlen v Theranosu, zato ga k temu niso mogli prisiliti. Če bi jih obiskal, bi morda pritiskali nanj, dokler ne bi priznal, da je bil moj vir informacij. Obljubil mi je, da bo razmislil o tem. Dogovorila sva se za telefonski pogovor naslednji dan.

TYLER JE DO DEDOVE HIŠE PRISPEL ob 20.45. George in Charlotte se še nista vrnila, zato je počakal na pločniku, dokler se nista pripeljala na dvorišče. Pustil jima je nekaj minut, da sta se v miru namestila, nato pa vstopil. Sedela sta v dnevni sobi.(281)

»Si se pogovarjal s kakimi novinarji o Theranosu?« je George hotel vedeti.

»Ne,« se je Tyler zlagal. »Nimam pojma, zakaj lahko to domnevate.«

»Elizabeth ve, da si se pogovarjal z novinarjem Wall Street Journala. Pravi, da je novinar uporabil natančno isto besedilo, kot si ga bil uporabil v enem od e-dopisov njej.«

Charlotte je popravila soproga: »Omenila je samo neko številko, se mi zdi.«

»Morda neko številko v zvezi s preverjanjem usposobljenosti laboratorija?« je vprašal Tyler. »Te podatke je lahko videlo veliko ljudi. Journal bi jih lahko dobil od mnogih drugih zaposlenih v Theranosu.«

»Toda Elizabeth trdi, da lahko izvirajo samo od tebe,« je ostro odvrnil George.

Tyler je vztrajal pri svojem, da nima pojma, kako bi se bil novinar lahko dokopal do njih.

»To delamo samo zaradi tebe,« je ded silil vanj. »Elizabeth pravi, da bo konec tvoje kariere, če bo članek objavljen.«

Tyler ni priznal ničesar in je znova poskušal dopovedati dedu, da ga je Theranos zavajal. Ponovil je vse, kar mu je bil povedal že pred letom dni, vključno z dejstvom, da je firma opravljala na lastnih napravah Edison samo delček vseh krvnih preiskav. Georgea ni mogel prepričati v svoj prav. Tylerju je povedal, da je Theranos pripravil eno stran obsegajoče potrdilo, da se Tyler drži zaveze k molku. Če bi v Journalu objavili Theranosove poslovne skrivnosti, bi te postale splošno dostopne, če firma ne bo mogla dokazati, da je storila vse za njihovo tajnost, mu je ded razložil. Tyler je odvrnil, da ne vidi razloga za podpisovanje česarkoli, bo pa razmislil o podpisu, če bi dobil zagotovilo, da ga Theranos v prihodnje več ne bo nadlegoval.

»V redu. V sosednji sobi čakata dva Theranosova odvetnika,« je pomirjen odvrnil George. »Ju lahko zdaj pokličem?«

Tyler se je počutil prevaranega in izigranega. Svojega deda je izrecno prosil za pogovor brez prisotnosti odvetnikov. Toda če bi zdaj odšel, bi s tem zgolj okrepil pri vseh ostalih prisotno nezaupanje, da jim nekaj prikriva. Skomignil je z rameni. »Zaradi mene.«

Ko je George odšel navzgor po stopnicah, je Charlotte Tylerju zaupala, da je tudi sama začenjala dvomiti v delovanje Theranosove »škatle«. »Tudi Henry dvomi,« je dodala, misleč pri tem na Kissingerja. »Pravi, da bi rad izstopil.«

Preden je povedala kaj več, sta vstopila odvetnika ter se napadalno lotila Tylerja. Mike Brille in Meredith Dearborn sta bila partnerja v odvetniški pisarni Boies Schiller & Flexner. Brille mu je povedal, da so ga pooblastili za poizvedovanje po Journalovih virih podatkov ter da je po le petih minutah ugotovil, da je bil ta vir Tyler. Brille mu je čez mizo potisnil tri dokumente: začasno odredbo, poziv, da se v dveh dneh zglasi na sodišču, ter dopis s Theranosovo razlago, zakaj firma meni, da je Tyler prekršil zavezo o varovanju poslovne skrivnosti, zaradi česar Theranos pripravlja tožbo zoper njega.

Tyler je znova zanikal, da se je bil pogovarjal z novinarjem. Brille mu je povedal naravnost, da je prepričan, da laže. Silil ga je, naj prizna, vendar je Tyler ostal neomajen. Tudi odvetnik ni hotel odnehati; napadal ga je kot kak borilni pes. Tyler se je obrnil k Charlotti in jo vprašal, če se tudi ona počuti tako neprijetno kot on. Gospa je strmela v Brilleja in videti je bilo, kot da bi mu najraje primazala zvenečo klofuto.

»Ta pogovor bomo zdaj končali,« je rekel Tyler.

Ded mu je priskočil na pomoč: »Poznam svojega vnuka, on ne laže. Če pravi, da ni govoril z nobenim novinarjem, potem ni govoril z nobenim novinarjem!« Stari mož je nato pospremil oba odvetnika do izhoda iz hiše. Ko se je vrnil v dnevno sobo, je takoj poklical Elizabeto ter ji očital, da se niso bili dogovorili za tako ravnanje. Poslala mu je tožilca namesto nekoga, ki bi bil pripravljen na omikan razgovor. Tyler bi bil že naslednji dan pripravljen pričati pred sodiščem, jo je posvaril.

Tylerju je srce začelo hitreje utripati, ko je videl Charlotto, ki je Georgeu iztrgala telefon ter odločno pribila: »Elizabeth, tega jim Tyler ni povedal! «

Na koncu je George predlagal kompromis: naslednji dan bi se znova sestali v Georgeevi hiši. Theranos bo predložil eno stran obsegajočo izjavo, kakršna je bila prvotno predvidena, s katero bo Tyler potrdil, da spoštuje svoje zaveze k molčečnosti. Toda še preden je končal pogovor, je Elizabeti zabičal, naj pošlje drugega odvetnika.

TYLER JE NASLEDNJE JUTRO prišel v dedovo hišo ter čakal v jedilnici. Ni bil posebej presenečen, da se je zopet prikazal Brille. Holmesova se je z njegovim dedom igrala mačke in miške.

Odvetnik je s seboj privlekel novo zbirko dokumentov. Eden od teh je bila zaprisežena izjava, da se Tyler nikoli ni s tretjo osebo pogovarjal o Theranosu. Poleg tega bi se moral obvezati, da bo navedel imena vseh sedanjih in nekdanjih zaposlenih, za katere je vedel, da so se pogovarjali z Journalom. Brille je priganjal Tylerja, naj podpiše. Tyler se ni hotel podpisati.

Tako je šlo nekaj časa sem in tja, dokler George ni odvedel odvetnika v sosednji prostor, da se je lahko nemoteno pogovoril s svojim vnukom. George je hotel izvedeti, kaj Tyler pričakuje kot protiuslugo za podpis. Tyler je odvrnil, naj se Theranos pisno obveže, da ga ne bo tožil.

George je nato v izjavo načečkal vrstico, da se Theranos obvezuje, da v naslednjih dveh letih Tylerja ne bo tožil. Tyler se je polagoma začel spraševati, če ga ima ded za idiota.

»To ni dovolj,« je dejal Tyler. »Obvezati se morajo, da me nikoli ne bodo tožili.«

»Jaz zgolj poskušam doseči nekaj, s čimer se bo strinjal tudi Theranos,« je protestiral George.

Tudi stari možak je očitno dojel, da bi bila časovna omejitev nesmiselna. Prečrtal je besedici »dve leti« in namesto tega napisal »nikoli« ter odšel k Brilleju. Skupaj sta se vrnila čez nekaj minut; zdelo se je, da je Brille privolil v Tylerjeve pogoje.

Nekaj vmesnih trenutkov je Tyler izkoristil za razmislek. Odločil se je, da izjave vendarle ne bo podpisal. Drugi dokument, ki ga je s seboj prinesel odvetnik, je bila prvotna izjava o čuvanju tajnosti, ki jo je bil Tyler podpisal ob nastopu službe v Theranosu. Tyler jo je namenoma bral počasi, da bi si v naglici izmislil, zakaj noče podpisati zaprisežene izjave. Po dolgem, mučnem molku je utemeljil svoje nasprotovanje. »To je oblikoval Theranosov odvetnik zagotovo v najboljšem interesu firme.

Mislim, da potrebujem odvetnika, ki bo izjavo pregledal v mojem najboljšem interesu.«

Ded in odvetnik sta ga osuplo gledala. Nato ga je George vprašal, če bi bil pripravljen podpisati izjavo po tem, ko bi jo pregledal njegov odvetnik za premoženjske zadeve Bob Anders, in mu dejal, da jo lahko podpiše. Tyler se je strinjal. George je odšel v gornje prostore, da bi Andersu s faksom poslal spremenjeno zapriseženo izjavo. Tyler je menil, da mu bo to vzelo nekaj minut in je odšel v kuhinju ter v Georgeevem seznamu telefonskih številk iskal odvetnikovo številko. Charlotte ga je prehitela; dala mu je listič z napisano telefonsko številko. »Pokliči ga,« mu je rekla.

Tyler je odšel na vrt in ga poklical. V naglici mu je opisal položaj. Odvetnik mu je le s težavo sledil ter se pozanimal, kdo zastopa Theranos. Ko mu je Tyler povedal ime odvetniške pisarne, je Anders zastokal. »Kakšno sranje! Ali veste, kdo so oni?«

Boies je bila ena najmočnejših in najslavnejših odvetniških pisarn v Ameriki, mu je povedal Georgeev odvetnik. Zdaj je doumel, da je šlo za zelo resno zadevo. Tylerju je svetoval, naj se nemudoma zglasi na posvet v njegovo pisarno v San Franciscu.

Tyler ga je poslušal in se odpeljal v pisarno. Po pogovoru z Andersom in njegovim partnerjem v 17. nadstropju zgradbe Russ Building (nekdaj najvišje poslopje San Francisca), novogotske stolpnice v finančnem okrožju, se je odločil, da dokumenta ne bo podpisal. V imenu Tylerja bi Theranosu sporočili tako odločitev, vendar sta mu svetovala, naj si poišče drugega odvetnika, da bi se izognili konfliktu interesov; Andersova pisarna Farella Braun + Martel je namreč zastopala tudi Elizabeto Holmes.

Ko je Anders Miku Brilleju sporočil, da Tyler ne bo podpisal zaprisežene izjave, ga je ta posvaril, da Theranosu ne bo ostalo drugega, kot tožiti Tylerja. Tyler se je odpeljal domov v pričakovanju naslednjega dne, ko bi se moral zglasiti na sodišču.

Toda Brille je še isti večer Andersu poslal e-dopis, da hoče Theranos preložiti tožbo in obema stranema dati čas za premislek in sporazum. Ko je Tyler izvedel za to, je olajšano zavzdihnil.

ANDERS JE TYLERJA NAPOTIL k odvetniku Stephenu Taylorju, ki je vodil manjšo odvetniško pisarno v San Franciscu in je imel veliko izkušenj z zapletenimi gospodarskimi spori. V naslednjih tednih sta se Brille in Taylor dogovarjala o štirih inačicah zaprisežene izjave.

Tyler je bil spravljiv, zanimal ga je dogovor. V novi inačici sporazuma bi priznal, da se je pogovarjal z Journalom. Theranos mu je ponujal možnost izjave, da je bil mlad in naiven ter da ga je novinar zavedel – Tyler je to zavrnil. Natanko je vedel, kaj je storil, mladost s tem ni imela nobene zveze. Upal je, da bi ravnal povsem enako pri štiridesetih ali petdesetih letih starosti. Da bi pomiril Theranos, bi se strinjal z omembo, da je bil tako nepomemben uslužbenec firme, da nikakor ni mogel slutiti, o čem je govoril, ko je šlo za preverjabje usposobljenosti laboratorija, validacije preiskav in delovanje laboratorija.

Toda pogajanja so se zataknila zaradi dveh zadev: Theranos je še vedno vztrajal, naj navede druge vire Journala, kar je Tyler vztrajno zavračal. Theranos pa se je upiral, da bi v opustitvi tožbe, kakršno so ponujali Tylerju, zajeli tudi njegova starša in dediče. Pisarna Boies Schiller je uporabljala nepopustljivo taktiko, po kateri je slovela: Brille je dal Tylerju vedeti, da če ne bo podpisal izjave in jim navedel imen možnih virov Journala, bo Theranos uničil celo njegovo družino, če ga bodo pripeljali pred sodišče. Tyler je tudi prejel namig, da ga zasleduje neki zasebni detektiv. Njegov odvetnik mu je vedro svetoval:

»To ni huda reč. Pač ne hodite tja, kjer vam ni mesto. Nasmehnite se in pomahajte človeku za grmom za vašo hišo, ko se odpravljate v službo.«

Tylerjeva starša je nekega večera poklical njegov ded. George Shultz jima je povedal, da Elizabeth Holmes trdi, da je bil Tyler odgovoren za večino podatkov, ki jih je bil dobil Journal, ter da se obnaša popolnoma nerazumno. Zdaj sta tudi oba starša začela pritiskati na Tylerja, naj čim prej podpiše vse, kar je Theranos zahteval od njega. Lahko bi se celo zgodilo, da bosta morala prodati hišo za plačilo stroškov njegovega pravdanja. Tyler je odvrnil, da stvar ni tako enostavna. Rade volje bi jima povedal, kaj se je dogajalo, vendar se o pogajanjih s Theranosom ni smel z nikomer pogovarjati.

Odvetnik Taylor je Tylerjevima staršema dodelil posebno odvetnico. Na ta način so bile možne izmenjave informacij med odvetniki, in nova odvetnica jima je lahko razložila, da so pogovori med odvetnikom in stranko varni zaradi odvetniške poklicne tajnosti. Nato se je zgodilo nekaj, kar je močno pretreslo Tylerja in njegova starša: Nekaj ur po prvem razgovoru odvetnice z njima je nekdo vlomil v njen avto in ukradel aktovko z zapiski razgovora. Morda je šlo za naključno krajo, toda Tyler se ni mogel znebiti občutka, da je za tem dejanjem stal Theranos.

O VSEM TEM DOGAJANJU NISEM IMEL POJMA. Odkar me je ustrahovani Tyler poklical po večerji s staršema, sem ga več tednov kar naprej poskušal znova doseči po telefonu. Na izmišljeno ime Colin Ramirez sem mu pošiljal elektronske dopise, ker je zaradi lastne varnosti vztrajal pri tem. Klical sem tudi številko neprijavljenega telefona. Na dopise ni bilo odgovorov, zdelo se je, da je bil telefon izklopljen, odzivnik se ni vklapljal. Nekaj tednov sem neuspešno ponavljal klice in dopise. Tyler je poniknil.

Domneval sem, da so ga privili, a pri Theranosu se nisem mogel pozanimati, ker je bil Tyler moj zaupni vir. Lahko sem zgolj upal, da se ni bil vdal pod pritiski. Malo me je pomirjalo, ker mi je preposlal e-dopis Elizabeti Holmes, v katerem ji je navedel dvomljivo ravnanje Theranosa ter omenil pritožbo, ki jo je vložil v državi New York. Skupaj z notranjimi e-dopisi o hokuspokusu pri preverjanjih o usposobljenosti laboratorija, ki sem jih prejel od Alana Beama, sem že zdaj razpolagal z obširno zbirko obremenilnih dokumentov.

Nadaljeval sem raziskavo. Pri zdravstvenem uradu države New York sem se pozanimal, kaj se je zgodilo z anonimno Tylerjevo pritožbo. Odgovorili so mi, da so jo odstopili zveznemu uradu CMS – Centers for Medicare and Medicaid Services –, ki naj bi opravljal tovrstne poizvedbe. Toda ko sem poklical CMS, so mi povedali, da ne najdejo niti sledu kake pritožbe. Izgubila naj bi se nekje med potjo. Moral sem vendarle zaupati ljudem, ki so delali v oddelku za nadzor laboratorijev. Zdaj, ko so izvedeli za obstoj take pritožbe, so se zelo resno posvetili zadevi. Prosili so me, naj jim pošljem kopijo ter mi zagotovili, da zadeve tokrat ne bodo spregledali.

Medtem se je Matthew Traub na vse pretege trudil, da bi se me znebil. Zdelo se je, da sem bil edini novinar v celotni državi, ki mu Elizabeth Holmes ni hotela odobriti intervjuja. Pred kratkim je nastopila v jutranjih novicah na CBS, v oddaji Fareeda Zakariasa na CNN ter v oddaji Jima Cramerja Mad Money na CNBC. In zame je bil višek, ko sem nekega večera na začetku junija v službi pogledal čez zaslon mojega računalnika na enega od TV zaslonov v pisarni – glej jo, zopet ona! Elizabeth v črnem puliju je oznanjala svoje poslanstvo v pogovorni oddaji Charlie Rose. (282)

Naslednje jutro sem Traubu v burnem telefonskem pogovoru povedal, da me Theranos ne more zavračati v nedogled. Če se Holmesova noče pogovarjati, bo morala firma pač poslati nekoga drugega, ki bo odgovoril na moja vprašanja. In to se mora zgoditi zelo kmalu, sem ga na koncu nahrulil med hojo sem in tja pred mojo verando.

Traub se je oglasil čez nekaj dni. Predlagal mi je sestanek s predstavnikom Theranosa v pisarni Boies Schiller na Manhattnu. Sprva sem se s tem strinjal, pozneje pa so se mi pojavili pomisleki. S tem bi se podal naravnost v levje žrelo. Še enkrat sem ga poklical in mu dejal, da se mora predstavnik Theranosa – domneval sem, da v spremstvu falange odvetnikov – oglasiti pri meni v uredništvu. Dogovorili smo se za sestanek v torek 23. junija ob 13. uri na naslovu 1211 Avenue of the Americas, sedežu Wall Street Journala.





21. poglavje





Poslovne skrivnosti


V Theranosovi delegaciji, ki se je pojavila na sedežu Journala, so bili skoraj izključno odvetniki. Vodja tropa je bil David Boies osebno. Spremljali so ga Mike Brille, Meredith Dearborn in Heather King. Kingova, nekdanja partnerka v pisarni in nekdanja sodelavka Hillary Clinton, se je šele pred dvema mesecema zaposlila kot nova odvetnica v Theranosu. V odposlanstvu sta bila še Matthew Traub in Peter Fritsch. Fritsch, nekdanji novinar Journala, je bil soustanovitelj strateško pomembne svetovalne firme v Washingtonu D.C., ki je raziskovala tudi politične nasprotnike.(283) Edini predstavnik Theranosa je bil Daniel Young.

Računal sem na grmenje topov, zato sem k pogovoru povabil vodjo naše skupine raziskovalnih novinarjev Mika Siconolfija ter Jaya Contija. Conti je bil namestnik glavnega odvetnika v koncernu, siceršnjem lastniku Journala, in je pri občutljivih novinarskih temah tesno sodeloval z uredništvom. Oba sem prej seznanil z dotedanjim raziskovanjem ter jima omenil imena svojih virov.

Pogovor je potekal v sejni sobi v 5. nadstropju. Kingova in Dearbornova sta takoj določili ton pogovora, ko sta na oba konca mize položili snemalni napravi. Sporočilo je bilo jasno: Z njihovega stališča je šlo za zasliševanje kot pripravo za prihajajoči sodni postopek.(284)

Dva tedna pred srečanjem sem na Traubovo zahtevo poslal spisek 80 vprašanj kot osnovo za pogovor.(285) Kingova je začela sestanek s pripombo, da so prišli zavrnit »napačne domneve«, ki so tičale v mojih vprašanjih. Takoj nato je sprožila prvi izstrelek.

»Za nas je očitno, da je eden vaših ključnih virov mlad mož po imenu Tyler Shultz.« Predirljivo me je gledala, toda svoj obraz igralca pokra sem znal nadzorovati ter se nisem dal zmesti. Tylerja so lahko poljubno dolgo sumničili, vendar zaupanja, ki mi ga je izkazoval, nikakor nisem hotel zlorabiti. Kingova je omalovaževala Tylerja, češ da je mlad, neizkušen in premalo usposobljen ter trdila, da so bili tudi moji drugi viri enako nezanesljivi, zagrenjeni bivši sodelavci Theranosa. Končno je Mike prekinil njen ognjeviti govor. Vljudno, toda odločno ji je povedal, da svojih zaupnih virov nikakor ne izdajamo, ter da se Theranosu ni treba pretvarjati, da jih pozna.

Zdaj se je prvič oglasil Boies. Najprej je poskušal s staro igro »dober policaj, slab policaj«. »Postopoma hočemo samo preleteti dogajanje, da boste spoznali, da v njem nimate nikakršne snovi za zgodbo.« 74-letni zvezdniški odvetnik je govoril potihoma, s košatimi obrvmi in razredčenim lasiščem je bil podoben dedu, ki se trudi pomiriti prepirljiva otroka.

Predlagal sem, da začnemo s spiskom mojih vprašanj, a še preden sem lahko prebral prvo vprašanje, je Kingova mahoma spremenila obnašanje. Zopet je postala napadalna ter me je ostro posvarila: »Ne bomo vam dovolili objavljati naših poslovnih skrivnosti!«

Sestanek je trajal komaj nekaj minut, toda njena strategija mi je bila že jasna: Kingova nas je hotela ustrahovati. Zdelo se mi je, da ji moram takoj dati vedeti, da ji to ne bo uspelo.

»In mi ne bomo dovolili poseganja v naše novinarsko delovanje,« sem ji odvrnil enako ostro.

Zdelo se je, da je oster odgovor dosegel potreben učinek. Kingova je omilila ton in lahko smo se posvetili po vrsti mojim vprašanjem. Videti je bilo, da smo se strinjali, da bo Daniel Young kot edini predstavnik Theranosa v prostoru odgovarjal nanja. Toda kmalu smo si bili znova v laseh.

Young je že pojasnil, da je Theranos imel komercialne analizatorje krvi, ki naj bi jih omejeno uporabljali samo za primerjalne meritve; za redne preiskave krvi jih niso uporabljali. Vprašal sem ga, če je ena od takih naprav Siemensova ADVIA.

Young se je skliceval na poslovno skrivnost in mi ni odgovoril. Vrtal sem dalje in ga vprašal, če Theranos morda s Siemensovo ADVIA napravo pregleduje po posebnem postopku razredčene majhne vzorce krvi iz prsta. Spet se je skliceval na poslovno skrivnost, da mu ni bilo treba odgovoriti, je pa potrdil, da je razredčevanje vzorcev krvi običajna laboratorijska praksa.

Od tu naprej se je pogovor začel vrteti v krogu. Povedal sem jim, da ta vprašanja predstavljajo bistvo moje zgodbe. Če nanja niso bili pripravljeni odgovarjati, potem sestanek ni imel smisla. Boies je odvrnil, da bi se potrudili pomagati, vendar ne morejo razkriti Theranosovih postopkov, dokler mi, novinarji, ne podpišemo izjave o molčečnosti. Da gre namreč za skrivnosti, ki jih konkurenčna podjetja kot sta Quest in LabCorp naravnost obupno in na vse načine poskušajo odkriti – mednje spada tudi industrijsko vohunjenje, je trdil.

Ko sem vztrajal pri odgovorih na moja vprašanja, se je Boies razjezil, izginil je videz prijaznega dedka. Rohnel je in kazal zobe kot kak star grizli. To je bil David Boies, ki je svojim nasprotnikom v sodni dvorani naganjal strah v kosti, sem pomislil. Zaničevalno je govoril o mojih novinarskih metodah ter je zatrjeval, da sem nekaterim zdravnikom zastavljal zvita vprašanja, škodljiva za Theranos. Pogovor med nama je postajal vse bolj napet. Jezno sva se motrila čez mizo.

Jay Conti je poskušal umiriti položaj, ampak tudi on si je s Kingovo in z Brillejem kmalu skočil v lase. Njune trditve so se vse bolj bližale farsi.

»To je tako, kot če bi od nas zahtevali formulo koka kole, da bi v njej potrdili prisotnost arzena,« je pihala Kingova.

Prepirali smo se tudi ob vprašanju, kaj sploh je poslovna skrivnost. Zakaj bi bil postopek, ki uporablja na trgu dostopen analizator drugega podjetja, Theranosova poslovna skrivnost, sem vprašal. Brille je neprepričljivo odvrnil, da razlikovanje ni tako preprosto, kot sem zatrjeval.

Končno smo se prebili do mojih vprašanj o Edisonu. Koliko preiskav je Theranos opravil s tem aparatom? Pod pretvezo poslovne skrivnosti so zavrnili tudi to vprašanje. Polagoma se mi je zazdelo, da sodelujem v nekakšnem gledališču absurda.

Ali ima Theranos sploh kakšno novo tehnologijo, sem izzivalno vprašal.

Boiesu je znova prekipelo. Analiziranje kapljice krvi iz prsta še ni uspelo nobenemu drugemu podjetju, se je repenčil. »To zmore samo Theranos, in če ne gre za čarovnijo, potem je lahko to samo nova tehnologija!«

»Zveni kot Čarovnik iz Oza,« ga je dražil Jay.

Vrtenje v krogu se je nadaljevalo. Niso mi naravnost odgovorili, koliko preiskav je Theranos opravil z Edisonom v primerjavi s komercialnimi analizatorji. Zame je to pomenilo, da sem bil na pravi sledi. Ne bi se tako zavijali v molk, če ne bi imeli česa prikrivati.

Pogovor se je razvlekel na dobre štiri ure. Ko smo se mukoma prebijali skozi moja vprašanja, je Young le odgovoril nanje brez izgovarjanja na poslovne skrivnosti. Priznal je, da so imeli težave z meritvami kalija, vendar je zagotavljal, da so jih bili hitro rešili in da noben pacient ni dobil napačnih izvidov. Alan Beam mi je bil povedal nekaj drugega, zato sem domneval, da je Young tukaj lagal. Priznal je vsaj, da so v Theranosu drugače kot v drugih laboratorijih opravljali preizkuse usposobljenosti laboratorija, a da so tako ravnali zaradi njegovega edinstvenega postopka.

Potrdil je tudi, da inšpektorica iz CLIA ni bila pregledala laboratorija »Normandija«; zatrdil pa je, da so ji bili povedali o njegovem obstoju v firmi.

Eden njegovih odgovorov se mi je zazdel zelo nenavaden. Ko sem v pogovor vključil študijo v Hematology Report, pri kateri je bila Holmesova soavtorica, je Young vprašanje odpravil s pripombo, da je bila študija opravljena s starejšo Theranosovo tehniko, podatki so izvirali iz leta 2008 in so bili zastareli. Zakaj jo je potem Holmesova omenila v intervjuju za The New Yorker, sem se čudil. Kazalo je, da zdaj Theranos o njej noče nič slišati, verjetno zato, ker so se zavedeli, kako malo verodostojna je bila.

Povprašal sem tudi po Ianu Gibbonsu. Young se je strinjal, da je Ian v prvih letih pomembno prispeval k razvoju firme, proti koncu življenja pa je postajal vse bolj nepredvidljiv; enostavno ni več mogel držati koraka. Kingova je vskočila z zaničljivo pripombo, da je bil Gibbons pijanec. Boies je po drugi plati podvomil v verodostojnost Rochelle; navsezadnje je v primeru Fuisz zavrnila podpis zaprisežene izjave, kar je bil razlog, da sodnik ni dovolil njenega pričanja na sodišču.

Povedal sem mu, da njena izjava v primeru Fuisz ni bila pomembna za celotno zadevo. Dejal sem, da se mi je kot vir zdela verodostojna in se je z mano pogovarjala neuradno.

»Prisegla je meni,« sem dejal.

Končno smo prišli do vprašljivih rezultatov krvnih preiskav, katere sem uspel zbrati. Kingova je dejala, da bi Theranos glede tega lahko zavzel stališče samo v primeru, če bi vsak posamezen pacient lahko podal pisno izjavo, da on ali ona Theranos odvezuje molka. Prosila me je, naj ji pomagam pri pridobivanju odstopnih izjav pacientk/ov, kar sem ji zagotovil.

Bilo je že skoraj šest zvečer, ko se je sestanek končal. Ob slovesu mi je Kingova namenila pogled, kot da bi mi najraje zarila bodalo v prsi.

TRI DNI POZNEJE je Erika Cheung še v poznih urah delala v laboratoriju svojega novega delodajalca, biotehnološke firme Antibody Solutions. Sodelavec jo je prišel obvestit, da jo v avtu na parkirišču že dlje časa čaka moški, ki bi rad govoril z njo.

Erika je takoj postala nezaupljiva. Mona Ramamurthy, Theranosova vodja kadrovskega oddelka, ji je na odzivniku pustila že nekaj sporočil, da se mora nujno pogovoriti z njo. Erika se ni odzvala na klice, zdaj pa je nanjo zunaj čakal moški, ki se je hotel pogovoriti z njo. Domnevala je, da gre za isto stvar.

Bil je petkov večer ob 18h, delalo je le še nekaj ljudi. Erika je prosila kolegico, naj jo spremi do njenega avta. Ko sta stopili na plano, je iz SUV avta stopil mlad moški s kuverto v roki in se jima hitro približal. Eriki je predal pismo, se obrnil in odšel.

Ko je Erika na ovojnici zagledala svoj zasebni naslov, jo je skoraj zadela kap.

Osebna vročitev

Ms. Erika Cheung 926 Mouton Circle East Palo Alto, California 94303

Njen novi naslov je poznala samo kolegica Julia, h kateri se je Erika začasno preselila. Erika je pred dvema tednoma odpovedala najem stanovanja v Oaklandu ter se začasno, pred načrtovanim jesenskim odhodom na Kitajsko, priselila k Juliji.

Tam je pravzaprav samo prenočevala med tednom, ob koncih tedna pa je kampirala ali popotovala. Novega naslova ni poznala niti njena mati. Kdor ga je poznal, jo je moral zasledovati.

Dopis v ovojnici je imel v glavi znak pisarne Boies Schiller.(286) Ko ga je Erika prebrala, jo je pograbila panika.

Spoštovana gospodična Cheung,

Naša pisarna zastopa Theranos Inc. (»Theranos« ali »firma«). Upravičeno domnevamo, da ste določene poslovne skrivnosti ter druge zaupne podatke neupravičeno posredovali tretjim osebam. Poleg tega imamo razlog za domnevo, da ste to storili v zvezi z napačnimi in obrekljivimi izjavami o firmi zaradi povzročitve škode njenemu poslovanju. Opozarjamo Vas, da morate taka dejanja takoj opustiti. Če te zadeve ne boste v skladu s tukaj sporočenimi navodili uredili do petka 3. julija 2015 ob 17. uri, si Theranos pridržuje pravico za sprejetje vseh potrebnih ukrepov, vključno z vložitvijo tožbe proti Vam.

Pisalo je še, da če se hoče Erika izogniti sodnemu postopku, mora biti pripravljena na zaslišanje v pisarni Boies Schiller ter razkriti, katere in komu je posredovala podatke o Theranosu. Pismo je bil podpisal David Boies. Erika se je povsem prestrašena odpeljala do Julije, spustila rolete ter ves konec tedna ni upala stopiti na plano.

PO POVRATKU NA VZHODNO OBALO se mi je zazdelo, da se je zadeva začela pošteno stopnjevati. Isti večer sem prejel SMS od Alana Beama; z njim se nisem slišal skoraj dva polna meseca.

»Theranos mi znova grozi,« je napisal. »Njegovi odvetniki sumijo, da sem prekršil zapriseženo izjavo.«

Takoj sem ga poklical ter ga seznanil z zadnjim dogajanjem, predvsem z maratonskim sestankom s Theranosovim odposlanstvom v uredništvu Journala pred nekaj dnevi. Skrbelo me je, da ga bo to še dodatno prestrašilo, ampak na moje presenečenje je bil nad takim razvojem navdušen. Posvetoval se je bil z novim odvetnikom, nekdanjim državnim tožilcem, ki je bil prej celo zaposlen pri organizaciji Medicare Fraud Strike Force. Alan se po tem posvetovanju več ni počutil tako ogroženega s strani Theranosovih odvetnikov in njihove ustrahovalne taktike. Pravzaprav je še enkrat premislil celo zadevo in zdel se mi je zopet pripravljen, da me podpre pri objavi zgodbe.

Pozneje tisto noč je v mojem nabiralniku pristal e-dopis Meredith Dearborn. V priponki je bil uraden dopis Davida Boiesa Jayu Contiju.(287) Boies je navedel nekaj kalifornijskih predpisov ter v ostrem tonu zahteval, da mora Journal »uničiti ali vrniti« vse poslovne skrivnosti in zaupne podatke v zvezi s Theranosom. Boiesu je seveda moralo biti jasno, da ni imel nikakršnih možnosti, da bi ga uslišali; njegov poskus je bil strel v prazno.

V ponedeljek zjutraj so se razblinili moji zadnji dvomi o možnosti za oster Theranosov protinapad. Medtem ko sem v avtu poslušal radio in čakal, da je mimo oddrdral cestni pometač – eden od manj privlačnih vidikov bivanja v Brooklynu –, je zabrnel moj mobitel. Utišal sem radio in sprejel klic.

Klicala me je Erika, bila je vsa iz sebe in pretresena. Povedala mi je o moškem v športnem terencu, o zadevi z njenim naslovom ter o ultimatu, ki ga je dobila od Boiesa. Poskušal sem jo pomiriti. Res je bilo precej verjetno, da so jo nadzorovali, a bil sem prepričan, da se je to začelo šele pred kratkim in da Theranos nima nikakršnega dokaza, da spada med moje vire. Poskušajo te samo zastrašiti, sem jo miril. Theranos je samo blefiral. Svetoval sem ji, naj se za pismo sploh ne zmeni in se obnaša normalno. Po glasu se je slišalo, kako vznemirjena je bila, vendar mi je obljubila, da bo upoštevala moj nasvet.

Naslednji dan sem prejel e-dopis doktorice Sundene iz Phoenixa.(288) V njeni ordinaciji se je oglasil prodajni zastopnik Theranosa in ji povedal, da je Sunny Balwani, predsednik firme, pravkar v mestu in bi se rad pogovoril z njo. Ko je zavrnila povabilo, se je možakar sovražno odzval in ji zagrozil z negativnimi posledicami. Komaj sem verjel. Da se je Theranos spravil na moje anonimne vire, je bila ena stvar, grožnje zdravnici, ki se je brez skrivanja pogovarjala z menoj, je bilo pa res preveč. Poslal sem e-dopis na naslov Heather King: Izvedel sem za obisk predstavnika Theranosa pri dr. Sundene; smatral bom, da so podobna dejanja vredna objave in jih bom dejansko vnesel v svojo zgodbo.(289) Kingova je ugovarjala, da predstavnik ni storil nič napačnega.

Theranos ni popuščal, ampak je prestavil v še višjo prestavo. Proti koncu tedna je Journal dobil drugi Boiesov dopis.(290) Medtem ko je imel prvi dopis samo dve strani, je bil drugi dolg celih 23 strani ter je izrecno grozil s sodnim postopkom, če bomo objavili zgodbo, s katero bi obrekovali Theranos ali razkrivali njegove poslovne skrivnosti. Precejšen del dopisa je neprizanesljivo napadel mojo novinarsko poštenost. Moje poročanje naj bi bilo »daleč od objektivnosti, poštenosti in nepristranosti«. Predvsem da si za vsako ceno »prizadevam objavljati pristranske (in napačne) govorice«, je napisal Boies.

Kot glavni dokaz za dvojo trditev je priložil podpisani izjavi, ki ju je Theranos dobil od dveh zdravnikov, s katerima sem se bil pogovarjal.(291) V izjavah je bilo zapisano, da sem si njune izjave napačno razlagal ter jima nisem povedal, da jih bom morda uporabil v časopisnem članku. Podpisana sta bila zdravnik Saman Rezaie in zdravnica Lauren Beardsley iz Scottsdala, ki sem ju bil obiskal.

V resnici niti nisem nameraval objaviti primera pacienta, o katerem sta mi govorila oba zdravnika – šlo je samo za poročilo iz druge roke. Dotičnega bolnika je v njuni ordinaciji obravnaval neki drugi zdravnik, ki se z menoj ni hotel pogovarjati.

Izjavi obeh zdravnikov nista negativno vplivali na nadaljevanje mojega raziskovanja, vendar me je skrbelo, ker je firma pritiskala nanju.

Opazil sem, da ni bilo priložene izjave Adrienne Stewart, tretje zdravnice, s katero sem se tudi pogovarjal v tisti ordinaciji. To je bil dober znak, ker sem nameraval objaviti en ali oba primera, ki mi ju je bila opisala. Poklical sem jo. Bila je nekje na poti, ko se je pri njej oglasil Theranosov zastopnik. Opozoril sem jo, da bo Theranos prav gotovo tudi pri njej poskusil uporabiti tako nesramno taktiko, takoj ko se vrne v prakso.

Dr. Stewartova mi je nekaj dni pozneje poslala e-dopis.(292) Pri njej so se takoj po vrnitvi v Arizono dejansko oglasili Balwani z dvema spremljevalcema. Sestra v recepciji jim je povedala, da ima zdravnica veliko pacientov, a možje niso hoteli oditi. V čakalnici so ostali več ur, dokler se zdravnica ni prišla rokovat z njimi. Privolila je, da se srečajo v petek dopoldne, torej čez dva dni. Imel sem slab občutek glede tega srečanja, vendar nisem mogel storiti ničesar. Dr. Stewartova mi je obljubila, da ne bo popustila pod pritiski. Zanjo je bilo pomembno delo v korist bolnikov ter je hotela, da so njihovi laboratorijski izvidi popolnoma zanesljivi.

V petek dopoldne sem jo nekajkrat neuspešno poklical. Klice mi je vrnila zgodaj zvečer, ko sem se vozil proti vzhodnemu Long Islandu na oddih s soprogo in tremi otroki. Tokrat je zvenela razburjeno in zmedeno. Balwani jo je silil v podpis enake izjave kot njuna kolega, a se je uprla. Grozil ji je, da bo njeno dobro ime zdravnice oblatil, če bo z imenom omenjena v Journalovem članku o Theranosu. S tresočim se glasom me je prosila, naj ne omenjam njenega imena. Zagotovil sem ji, da gre samo za poskus ustrahovanja, ampak postopoma se mi je posvetilo, da so bili ti ljudje pripravljeni narediti prav vse, da bi se znebili zgodbe.





22. poglavje





La Mattanza


Julij 2015 se je za Theranos začel z dobrima novicama. Prva je bila, da je agencija FDA odobrila uporabo njegovega lastnega postopka za ugotavljanje HSV-1 v krvi, odvzeti iz prsta – HSV-1 je ena od dveh vrst virusa herpesa.(293) Druga dobra novica je prihajala iz Arizone. Tam so sprejeli nov zakon, ki je vsakemu odraslemu dovoljeval preiskati lastno kri tudi brez zdravniške napotnice.(294) Theranos je praktično sam napisal zakon in ga podpiral z močnim lobiranjem.

Firma je ta mejnika proslavljala na državni praznik na sedežu podjetja. Svečanosti so se začele v kavarni s samovšečnima govoroma Holmesove in Balwanija, nato so se preselili na dvorišče, kjer so imeli pripravljeno hrano in pijačo za zaposlene, iz zvočnikov pa je donela tehno glasba.

Theranos je dovoljenje za ugotavljanje HSV-1 smatral kot dokaz za uporabnost lastnega postopka, sam pa sem še naprej globoko dvomil. V laboratorijskem žargonu gre za kvalitativen test; take analize dajejo samo da – ne odgovora na vprašanje, ali ima neka oseba določeno bolezen. To je tehnično veliko preprosteje od kvantitativne analize, s katero se izmeri koncentracijo določene snovi v vzorcu krvi. Večina preiskav krvi je kvantitativnih.

V FDA sem poklical svoj vir, osebo na visokem položaju, zaposleno v oddelku za medicinske naprave. Potrdil je mojo domnevo. Test na herpes je bil zgolj enkratno dovoljenje in na noben način ni pomenil potrditve celotne Theranosove tehnologije, mi je razložil. Firma je pri FDA dejansko vložila klinične podatke za celo vrsto svojih preiskav krvi iz prsta, kateri pa niso bili zadostni in ne bi zdržali preverjanja, je še dodal. Ko sem mu navedel najpomembnejše stvari, ki sem jih ugotovil med raziskovanjem, od testiranja razredčenih krvnih vzorcev iz prsta s komercialnimi napravami, zavajanja pri preverjanju usposobljenosti laboratorija vse do vprašljivih izvidov, ki so jih dobili nekateri zdravniki/ce in pacienti/ke, se je zelo vznemiril.

Del težave je bil, da je Theranos po prepiru Holmesove s podpolkovnikom Davidom Shoemakerjem (medtem že upokojenim) praktično deloval v zakonsko gledano nekakšnem sivem območju. Dokler je firma svoje naprave uporabljala samo znotraj lastnega laboratorija in se ni podala na odprto tržišče, ni potrebovala natančnejših pregledov s strani FDA. Hkrati si je navidez zavzeto prizadevala za sodelovanje z FDA. Theranos je na primer javno podpiral pobude FDA za državno reguliranje v laboratorijih razvitih testiranj (LDT), ter je za nekaj lastnih analiz – denimo za herpes – agencijo prostovoljno zaprosil za odobritev.

Moj sogovornik mi je povedal, da agencija težko ukrepa proti podjetju, ki je nastopalo kot največji zagovornik zahteve FDA po reguliranju v laboratorijih razvitih analiznih postopkov – predvsem, kadar ima podjetje kot je Theranos tako dobre politične zveze. Najprej sem pomislil, da ima v mislih dragocen upravni odbor, toda ta ga je še najmanj skrbel. Ne – opozoril me je na prijateljske povezave Holmesove z Obamino vlado. Opazil jo je na otvoritveni slovesnosti ob predsednikovi pobudi za precizno medicino – na enem od več njenih pojavljanj v Beli hiši v zadnjem času.

Prav pred kratkim je bila gostja na uradni državni večerji, organizirani v čast japonskega premierja. Tam so jo v oprijeti črni obleki posneli ob bratu.(295) Kljub vsemu omenjenemu sem po njegovih poslovilnih besedah pomislil, da Theranos ne bo več prav dolgo vlekel FDA za nos. Dejal je: »Zelo me skrbi njihovo početje.«

V REVIJI FORTUNE je moj kolega Roger Parloff videl v povsem drugačni luči dovoljenje, ki ga je Theranos dobil za ugotavljanje herpesa. V članku na spletni strani revije je napisal, da je postopek »močna potrditev za celovitost« Theranosovih postopkov.(296)

V telefonskem intervjuju, ki mu ga je Holmesova odobrila za njegov drugi članek o Theranosu, je Parloffa zanimal Theranosov test na ebolo; George Shultz ga je pred nekaj meseci bežno omenil na neki konferenci. Epidemija je že več kot leto dni pustošila po Zahodni Afriki. Parloff je bil prepričan, da bi bila hitra preiskava krvi iz prsta, s katero bi lahko odkrivali smrtonosen virus, zelo koristna za zdravstvene oblasti, in predvsem o tem bi rad pisal. Holmesova je rekla, da v kratkem pričakuje nujno dovoljenje za uporabo testa ter ga je povabila na živo predstavitev v newyorški pisarni Davida Boiesa.

Ko je Parloff nekaj dni pozneje stopil v odvetniško pisarno, ga je pozdravil Dan Edlin, član Christianove druščine Frat-Pack. Edlin mu je pokazal dva črna Theranosova aparata (miniLaba, ne Edisona). Iz razlogov, ki Parloffu niso bili popolnoma jasni, je Holmesova zahtevala, naj mu pokažejo tudi meritev kalija (nedvomno zato, ker sem prav v zvezi s to analizo zastavljal neprijetna vprašanja). Zato je Edlin Parloffa dvakrat zbodel v prst. Z eno napravo bomo izmerili kalij, z drugo ugotavljali herpes, mu je razložil. Parloff se je sicer malce začudil, zakaj obeh preiskav ne naredijo z enim vbodom v prst in z eno napravo, a se je odločil, da mu ne bo težil.

Parloff in Edlin sta med čakanjem na izvida malo poklepetala. Po 25 minutah sta še kar čakala na izvida. Edlin je povedal, da so napravi šele pred kratkim postavili in se morata ogreti. Potek testiranja je bil prikazan v krogu na digitalnem monitorju – rob kroga je postajal vse temnejši, podobno kot prikazi ob nameščanju aplikacije na iPhonih. Uporabnik je lahko znotraj kroga prebral, koliko odstotkov analize je že dokončano. Parloff je videl, da so se na enem zaslonu številke skoraj ustavile, zato se mu je zdelo, da bo test dokončan šele čez nekaj ur. Tako dolgo ni mogel posedati v pisarni. Edlinu je dejal, da se mora vrniti k svojemu delu.

Ko je Parloff odšel, je v prostor stopil Kyle Logan, mlad kemijski inženir, ki je kot tehnična pomoč pri predstavitvi postopkov prispel skupaj z Edlinom z zgodnjim poletom iz San Francisca. Ko je opazil, da je miniLab obstal na 70 odstotkih, je potegnil vzorec iz naprave ter jo še enkrat zagnal. Točno je vedel, kaj se je bilo zgodilo.

Balwani je Michaelu Craigu, razvijalcu softvera v Theranosu, naročil, naj napiše posebno aplikacijo za miniLabov softver, s katero bi lahko prekrili motnje v delovanju naprave. Če se je v napravi kaj neželenega zgodilo, je ta aplikacija posegla v dogajanje in preprečila, da bi se na zaslonu pokazala napaka v delovanju. Zaslon je še vedno kazal napredovanje analize, ampak po polžje.

Prav to se je zgodilo med določanjem kalija v vzorcu Parloffa. Na srečo se je večji del analize že odvil pred pojavom napake, tako da je Kyle lahko dobil izvid meritve. Razpad se je zgodil šele pri dodatnem kontrolnem testu. Seveda bi bilo bolje, če bi s kontrolo potrdili prvoten test, toda Daniel Young je po telefonu dejal Kylu, da je bilo v tem primeru vse v redu tudi brez opravljenega preverjanja.

Ker Holmesova ni imela na razpolago pravih podatkov o validaciji za miniLab, je takšne demonstracije uporabljala za prepričevanje svojih članov upravnega odbora, morebitnih vlagateljev in novinarjev, da je bil miniLab dokončana, pripravljena in delujoča naprava. Aplikacija Michaela Craiga ni bil edini zavajajoč manever, s katerim so vzdrževali ta privid. Za pomembne obiskovalce so imeli Theranosovi sodelavci pripravljeno pravo čarovnijo. Iz prsta so jim vzeli kri, jo pred njihovimi očmi vstavili v miniLab, počakali, da je obiskovalec odšel iz prostora, odstranili vzorček iz lastne aparature ter ga odnesli drugemu laborantu za preiskavo z eno od prirejenih komercialnih naprav.

Parloffu se niti sanjalo ni, da so ga pravkar pretentali. Isti večer je od Theranosa prejel e-dopis. V priponki je bil s kodo zaščiten izvid. Z veseljem je prebral, da ni imel ebole ter da so bile vrednosti za kalij v okviru normale.

HOLMESOVA IN BALWANI STA PO VRNITVI V KALIFORNIJO načrtovala še večjo predstavo: Holmesova je povabila podpredsednika Joeja Bidna na obisk v Theranosov laboratorij v Newarku, kjer so proizvajali tudi naprave miniLab.

Šlo je za zelo tvegano marketinško potezo, sploh ker laboratorij po odhodu Alana Beama decembra 2014 ni imel usposobljenega vodje. Da bi to prikrili, je Balwani najel dermatologa po imenu Sunil Dhawan, ki so ga namesto Beama navedli za nosilca licence CLIA. Dhawan sicer ni imel izobrazbe niti dovoljenja za patologa, a je vseeno izpolnjeval državne in zvezne predpise, ter je v nekem majhnem laboratoriju, ki je sodeloval z njegovo dermatološko ordinacijo, vodil analize kože. Nikakor pa ni bil usposobljen za vodenje pravega kliničnega laboratorija. Balwani se je na to požvižgal; Dhawana je potreboval samo za kritje. Nekateri laboranti v Newarku ga nikoli niso opazili v zgradbi.

Laboratorij ni bil zgolj brez strokovno usposobljenih ljudi, tudi delovna morala je bila na psu. Balwani je pred dvema mesecema napadel sodelavce, ker se je na spletni strani Glassdoor pojavila uničujoča kritika Theranosa.(297) Glassdoor ponuja nekdanjim ali še zaposlenim sodelavcem odprt forum, kjer lahko ocenjujejo svoje podjetje. Pod naslovom »Kopica marketinških laži« je med drugim pisalo: Podatki o izjemno visokih prihodkih pomenijo, da se pri delu nikoli ne boš dolgočasil. Koristno je tudi, če si zelo vase zaprta oseba, ker v vsaki izmeni primanjkuje delavcev. Posebej, ko te dodelijo v pozno ali nočno izmeno. Za firmo praktično ne obstajaš.

Zakaj bi te skrbelo za laboratorijsko haljo ali zaščitna očala? Zaščitne opreme vendar ne potrebuješ! Komu mar, če stakneš denimo HIV ali sifilis!? Tej firmi zagotovo ne!

V njej bodo daleč prilezli priliznjenci in klečeplazci.

Kako boš pri Theranosu dobro zaslužil:

Laži vlagateljem tveganega kapitala

Laži zdravnikom, bolnikom, FDA, CDC, vladi. Obenem ravnaj izjemno neetično, nemoralno (in po možnosti nezakonito).



Negativne ocene Theranosa na strani Glassdoor niso bile nič nenavadnega, toda Balwani je za njihovo nevtralizacijo poskrbel z nenehnim dotokom pozitivnih izmišljenih komentarjev. Ta mnenja so po njegovem ukazu morali prispevati sodelavci kadrovskega oddelka. Toda tak komentar ga je dobesedno vrgel iz tira. Glassdoor je prisilil, da so ga izbrisali, ter se lotil lova na čarovnice v Newarku, kjer je začel navzkrižno zasliševati sodelavce, ki jih je sumil za avtorstvo komentarja. Gospa Brooke Bivens se je celo razjokala zaradi njegove grobosti, avtorja/ice pa vseeno ni odkril.

Balwani je pred kratkim odpustil Lino Castro, priljubljeno in spoštovano sodelavko v skupini za mikrobiologijo. Lina se je namreč pregrešila, ker je zahtevala, da mora firma spoštovati predpise o varnosti in okoljski higieni v laboratoriju. Jutro po njenem odhodu se je pred njenimi sodelavci bahal, da je on milijarder ter se kljub temu vsak dan pojavi na delu le zato, ker tako hoče. In enako naj bi čutili vsi ostali sodelavci, s čimer je namignil, da naj bi bil odnos Castrove do Theranosovega poslanstva preveč negativen.

Tako kot v prejšnjem poslopju Facebooka v Palu Altu je bil tudi laboratorij v Newarku razdeljen na Jurski park in Normandijo. Novi Jurski park so postavili v velikanskem prostoru z neonsko razsvetljavo in s plastičnimi tlemi. Delovna mesta laborantov so bila razmeščena v kotu, nad njimi je visel velikanski ploščat zaslon, na katerem so se menjavala motivacijska gesla in pozitiven odnos do strank. Ostali del prostora so zasedali komercialni analizatorji za redne analize venozne krvi. Normandijo so postavili v drugem prostoru, kamor so stlačili desetine Edisonov ter Siemensove analizatorje, ki sta jih bila preuredila Daniel Young in Sam Gong.

Holmesova in Balwani sta hotela Bidna navdušiti z vizijo popolnoma avtomatiziranega, ustvarjalnega vrhunskega laboratorija. Zato mu nista pokazala pravega Theranosovega laboratorija, ampak sta prav zaradi njegovega obiska dala postaviti lažen laboratorij. Skupina za mikrobiologijo je morala izprazniti in za to pripraviti del svojih prostorov. Naročili so svež preplesk, ob stenah pa so razvrstili vrsto miniLab naprav na kovinskih policah. Večina teh že izdelanih naprav je bila v Palu Altu, zato so jih morali za to predstavo prepeljati čez zaliv. Večina članov skupine za mikrobiologijo ni vedela, čemu so se morali za krajši čas preseliti; posvetilo se jim je šele, ko se je nekaj dni pred Bidnovim obiskom pri njih prikazala skupina ljudi iz tajne službe.

Na dan obiska je morala večina zaposlenih v laboratoriju ostati doma. V poslopje so spustili nekaj lokalnih poročevalcev in TV kamer, da je dogodek lahko prišel v medije. Holmesova je popeljala podpredsednika skozi zgradbo ter mu pokazala popolnoma avtomatiziran lažni laboratorij. Nato je vodila okroglo mizo o zdravstvenem varstvu, pri kateri je sodelovalo šest oseb iz branže, med njimi tudi direktor bolnišnice Stanford.

Med okroglo mizo je Biden označil to, kar so mu pravkar pokazali, za »laboratorij prihodnosti«.(298) Holmesovo je pohvalil za njeno aktivno sodelovanje z FDA. »Vem, da je FDA šele pred kratkim izdala pozitivna mnenja o Vaših naprednih napravah,« je dejal. »Dejstvo, da ste FDA prostovoljno predložili vse vaše analizne postopke, je dokaz, da verjamete v Vaše delo.«(299)

KO SEM NEKAJ DNI POZNEJE, 28. julija odprl jutranjo izdajo Wall Streett Journala, me je skoraj zadela kap. Že v prvem delu časnika sem zagledal na sosednji strani od uredniškega uvodnika prispevek Elizabete Holmes. Na vse pretege je hvalila dovoljenje FDA za uporabo Theranosovega testa za ugotavljanje herpesa ter je terjala od FDA pregled vseh Theranosovih analiz. Ženska, ki mi več mesecev ni hotela odobriti intervjuja, njeni odvetniki pa so grozili mojim virom informacij, je zdaj na straneh našega časnika objavila članek za podkrepitev mita, da je ona osebno najboljša prijateljica nadzornih ustanov!(300)

Zaradi dejansko obstoječega »požarnega zidu« med uredništvom za uvodnik ter kolofonom in redakcijo za novice v Journalu, Paul Gigot in njegovi sodelavci niso imeli najmanjšega pojma, da sem delal na veliki raziskovalni zgodbi o Theranosu.

Prav nič jim nisem mogel očitati, da so objavili, kar se jim je zdelo smotrno, vendar me je pripetljaj vseeno raztogotil. Holmesova je hotela izkoristiti objavo njenega prispevka na strani izdajatelja, da bi časopisu otežila objavo moje raziskovalne zgodbe.

Medtem so Boiesovi pomagači spet okrepili pritisk na Alana Beama. Zagrozili so mu, da ga bodo ovadili zaradi kršitve predpisov iz HIPAA, zveznega zakona, ki vsem podjetjem iz zdravstvene branže dosledno nalaga zaščito podatkov o pacientih. To so utemeljili s tem, da so nekateri e-dopisi, ki si jih je poslal na svoj zasebni elektronski naslov, vsebovali podatke o bolnikih. Njegov odvetnik je z dopusta nasprotoval novemu napadu. Balwani je nadlegoval tudi več pacientov, s katerimi sem se bil pogovarjal; vztrajal je, naj ga pokličejo, nakar se jih je ostro loteval.

Teden dni pred tem sem oddal osnutek svoje zgodbe. Zdaj sem se sklenil pogovoriti s svojim urednikom, koliko ga je že uspel pregledati. Po navadi bi potem članek posredoval uredniku za prvo stran, ki bi nekomu iz njegove skupine naročil, naj članek še enkrat podrobno pregleda. Temu bi sledilo delo urednika za predpise ter odvetnikov, ki bi natančno pregledali vrstico za vrstico. Cel postopek je bil dolgotrajen ter se je zlahka zavlekel tedne in včasih celo mesece. Zadevo sem hotel pospešiti. Čim dlje smo potrebovali za objavo članka, tem več časa bi imel Theranos za nadlegovanje mojih virov.

Mike Siconolfi je bil kot vedno dobre volje, ko sem glavo pomolil v njegovo pisarno. Mudilo se je, ker nismo mogli vedeti, kaj sta nam pripravljala Theranos in Boies. Mika sem opozoril na komentar Holmesove in Bidnov obisk v Newarku pred le nekaj dnevi.

Priporočil mi je potrpljenje. Zgodba bi lahko bila udarna; morali smo biti popolnoma prepričani, da bo zadeva brezhibna, preden bi jo objavili. Kot Italo-Američan je Mike pogosto uporabljal italijanske metafore in je večkrat pripovedoval italijanske štorije.

»Sem ti že pripovedoval o la mattanzi?« me je vprašal. Joj, ne že spet, sem pomisli.

Povedal mi je, da je bila la mattanza starodaven italijanski obred. Ribiči so s sulicami v rokah stopili do pasu v plitvino Jadranskega morja in mirno čakali tudi po več ur, da so se okoli njih nabrale ribe. Takrat so jih na dogovorjen znak začeli divje pobijati in prebadati, da se je voda pordečila od krvi. Tole tukaj, je dejal Mike, je neka vrsta novinarske la mattanze. Samo potrpežljivo je treba čakati in udariti šele, ko bo za nas napočil pravi trenutek. Pri tem je posnemal sicilijanskega ribiča, kako s sulico divje pobija svoje žrtve. Šlo mi je na smeh.

Rekel sem mu, da se strinjam s tako taktiko, vendar pod pogojem, da zgodbo objavimo pred nastopom Holmesove na tehnološki konferenci pod okriljem Journala v Laguna Beachu v oktobru. Šele pred kratkim sem namreč izvedel, da je bila Elizabeth na spisku gostujočih govorcev in govork; Journal bi se znašel v nemogočem položaju, če bi članek objavil šele po njenem govoru. Mike se je strinjal z menoj. Konferenca naj bi se začela čez mesec in pol. Torej imamo še dovolj časa, je menil.





23. poglavje





Omejevanje škode


Holmesova je medtem poskušala za kulisami na drugačen način doseči izginotje zgodbe.

V marcu, mesec dni po tem, ko sem začel brskati po Theranosu, je podjetje končalo še en krog dodatnega zbiranja denarja.(301) Brez moje vednosti je v tem krogu kot glavni vlagatelj nastopil Rupert Murdoch. Murdoch, v Avstraliji rojeni ameriški medijski mogul, je bil večinski lastnik podjetja News Corporation – to pa je bilo matična družba Wall Street Journala. Od več kot 430 milijonov dolarjev, ki jih je Theranos zbral v tem krogu nabirke, je samo Murdoch prispeval 125 milijonov.(302) S tem je postal največji vlagatelj v to podjetje.

Murdoch je Holmesovo spoznal jeseni 2014 na eni od velikih gala prireditev v Silicijevi dolini, pri letni podelitvi nagrad za največje dosežke. Pobudniki nagrade so bili ruski tehnološki investitor Jurij Milner, ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, soustanovitelj Googla Sergej Brin in kitajski tajkun Jack Ma.(303) Holmesova je prišla k Murdochovi mizi, se predstavila in ga zapletla v pogovor. Nanj je naredila velik vtis, ki se je še okrepil, ko se je pozneje pri Milnerju pozanimal o mladi ženski in jo je ta na vse pretege hvalil.

Nekaj tednov pozneje je obiskala Murdocha na njegovem ranču na severu Kalifornije. Murdoch, ki je imel enega samega telesnega stražarja, je bil osupel, ko jo je zagledal v spremstvu cele čete varnostnikov. Njen upravni odbor je vztrajal pri tem, mu je pojasnila. Holmesova mu je pri kosilu predstavila svoje podjetje ter poudarila, da jo zanimajo dolgoročni vlagatelji. Naj ne pričakuje dobičkov vsako četrtletje, ga je posvarila, in tudi skorajšnjega odhoda na borzo ne. To sporočilo se je pozneje pojavilo tudi v paketu informacij za vlagatelje, ki ga je Theranos pozneje poslal v Murdochovo pisarno na Manhattnu. Že v prvem odstavku spremnega dopisa je pisalo, da Theranos tudi »dolgoročno« namerava ostati zasebno podjetje. Beseda "dolgoročno" se je v spremnem dopisu pojavila nič manj kot 15-krat.(304) Murdoch je bil v Silicijevi dolini znan po njegovih začetniških investicijskih poskusih. V primeru Uber je vsekakor imel srečno roko: iz 150.000 vloženih dolarjev je nastalo kakih 50 milijonov dolarjev. Za razliko od velikih vlagateljev tveganega kapitala Murdoch ni pretiraval z vložki. 84-letni medijski mogul je zaupal svojemu občutku, ki ga pri izgradnji enega največjih medijskih in zabaviščnih imperijev na svetu ni pustil na cedilu. Preden je investiral v Theranos, je poklical samo Toby-ja Cosgrova, direktorja klinike v Clevelandu.(305) Holmesova je omenila, da je tik pred sklenitvijo dogovora o sodelovanju s svetovno znanim kardiološkim centrom.

Ko ga je Murdoch poklical, mu je Cosgrove enako kot Milner znal povedati zgolj najboljše o Holmesovi in Theranosu.

Theranos je bil Murdochova največja posamična investicija zunaj njegovega medijskega področja. Prepričala sta ga karizma in vizija Holmesove, pa tudi njena finančna predvidevanja. V poslanem materialu za investitorje je bil za leto 2015 napovedan dobiček v višini 330 milijonov dolarjev pri eni milijardi prihodkov, za leto 2016 pa 505 milijonov dobička ob dveh milijardah prihodkov.(306) Te napovedi so bile v primerjavi z desetimi milijardami ocenjene vrednosti podjetja pravzaprav precej skromne.

Poleg tega je bilo za Murdocha pomirjujoče tudi to, da je Theranos pridobil tudi druge vlagatelje zvenečih imen, med drugim Cox Enterprises,(307) družinsko podjetje iz Atlante pod vodstvom njegovega prijatelja Jima Kennedyja, ter člane družine Walton (Walmart). Drugi veliki vlagatelji, za katere ni vedel, so bili Bob Kraft, lastnik New England Patriots, mehiški milijarder Carlos Slim in John Elkann, italijanski industrijalec in največji posamični lastnik koncerna Fiat Chrysler Automobiles.

Do takrat ko sva se s Siconolfijem pogovarjala o italijanskih ribičih, se je Holmesova trikrat zasebno srečala z Murdochom.(308) Na zadnje srečanje v juliju ga je povabila v Palo Alto in mu pokazala miniLab. Ob tej priložnosti mu je omenila tudi mojo zgodbo, povedala, da so podatki, ki sem jih bil zbral, lažni, ter da bi njihova objava lahko Theranosu zelo škodovala. Murdoch ji je odvrnil, da verjame v pošteno poročanje urednikov svojega časopisa.

Konec septembra, ko smo se pripravljali na objavo, se je Holmesova znova sestala z Murdochom v njegovi pisarni na sedežu News Corporation sredi Manhattna.

Sedel sem v prostoru za novice Journala tri nadstropja niže, vendar nisem imel pojma, da je bila v stavbi. Med pogovorom je znova omenila mojo zgodbo, tokrat še bolj nujno in v upanju, da bo Murdoch prepovedal objavo. Gospod se ni odločil za poseg, čeprav je bila v igri tudi njegova znatna investicija.

MEDTEM KO SI JE HOLMESOVA NEUSPEŠNO PRIZADEVALA pritegniti na svojo stran lastnika Journala, je Theranos nadaljeval s taktiko pritiskov na moje vire informacij.

Mike Brille iz pisarne Boies Schiller je zagrozil Rochelle Gibbons s tožbo, če ne bo prenehala širiti »napačnih izjav in klevet« o Theranosu in njegovem vodstvu.(309) V Phoenixu sta se oglasila dva nova bolnika v praksi doktorice Sundene ter jo nahrulila. Na Yelpu sta objavila hujskaške komentarje, ki jih je zdravnica uspela odstraniti samo s pomočjo odvetnika. Sicer mi je uspelo prepričati dr. Stewartovo, da ni popustila pod pritiskom Balwanija, toda firma jo je pregovorila, da je v svoji ordinaciji sprejela Theranosove laboratorijske storitve, kar je zmanjšalo ostrino njenih izjav o napačnih izvidih.

Kljub vsemu ostali posredniki informacij, ki sem jih smel omeniti v svoji zgodbi – dr. Gary Betz, medicinska sestra Carmen Washington in Maureen Glunz, ki je morala na večer pred dnevom zahvalnosti zaradi napačnih vrednosti v izvidu več ur ležati na urgenci –, niso popustili pod Theranosovim pritiskom. Tudi Alan Beam in Erika Cheung sta nadaljevala sodelovanje z menoj, tako kot več drugih nekdanjih sodelavcev iz firme.

Tylerja Shultza nikakor nisem mogel priklicati (uspel sem se pogovarjati z njegovo materjo in jo prosil, naj mu sporoči, da se morava nujno slišati, vendar tudi to ni zaleglo). Vsekakor sem domneval, da bi nam Theranos že zdavnaj poslal podobno obvestilo kot v zvezi z zdravnikoma Rezaiem in Beardsleyjem, če bi firma uspela pregovoriti Tylerja za preklic. Navsezadnje ne bi mogla preprosto doseči, da izginejo elektronski dopisi, ki mi jih je poslal Tyler – dokumenti so bili dovolj zgovoren dokaz.

V zadnjem obupnem poskusu, da bi vendarle preprečil objavo, je Boies Journalu poslal tretje dolgo pismo s ponovljeno grožnjo, da bodo tožili časnik, moje poročilo pa je označil za izdelek bujne domišljije:

Večkrat sem si poskušal predstavljati, kako se je moglo zgoditi, da je The Journal razmišljal o objavi članka, ki je, kot vemo, napačen, zavajajoč in nepravičen, ter hoče javnost seznaniti s podatki, ki so strogo varovana poslovna skrivnost Theranosa.

Razlog za težavo ima morda korenine v novinarjevi prvotni tezi, da bi lahko dramo opredelil kot »predobro, da bi jo morali še preverjati«. Ta teza počiva na tem, kot nam je v pogovorih dejal g. Carreyrou, da so bila vsa priznanja za revolucionarne dosežke, katera je Theranos prejel od akademikov, znanstvenikov in drugih oseb, dejavnih v zdravstvu, napačna; da so bila vsa poročanja o Theranosu, vključno z onimi, objavljenimi v Journalu, posledica zavajajočih manipulacij s strani podjetja; ter da podjetje in njena ustanoviteljica v bistvu javnost zavajata na osnovi neuporabnih tehničnih postopkov – Theranos naj bi uporabljal komercialne analizatorje, lažno pa trdil, da je kri analiziral z lastnim novim postopkom. Taka zgodba, če bi bila resnična, bi pomenila izjemen primer raziskovalnega novinarstva. Problem bi torej lahko bil, da ta teza sicer ni prava, je pa preveč udarna, da bi se ji odrekli.(310) Na koncu je dodal zahtevo za pogovor z Gerryjem Bakerjem, glavnim urednikom Journala. Baker je zaradi korektnosti ugodil tej prošnji, vendar je zahteval, da se razgovora poleg mene udeležijo še Mike, Jay Conti in Neal Lipschutz, Journalov strokovnjak za uredniške standarde.

V četrtek 8. oktobra smo se znova sestali z Boiesom. Tokrat se je pojavil z manjšo zasedbo, spremljali sta ga samo Heather King in Meredith Dearborn. Tako kot pri prvem pogovoru v juniju je Kingova tudi tokrat iz torbe potegnila majhno snemalno napravo in jo postavila na sredino mize.

Čeprav sta Boies in Kingova neumorno navajala razloge proti objavi zgodbe, sta tokrat omenila dve priznanji, ki sta okrepili našo predstavitev zadeve. Prvikrat sta priznala, da Theranos ni vseh krvnih preiskav opravljal z lastnimi napravami.

Boies je prehod na ta postopek imenoval »potovanje«, za katero naj bi podjetje potrebovalo še nekaj časa. Drugo priznanje je prišlo, ko sem omenil najnovejše spremembe v opisih na Theranosovi spletni strani. Izginil je stavek »Veliko naših testov zahteva le nekaj kapljic krvi.« Po mojem vprašanju, zakaj, je Kingova neprevidno izčvekala, da se je to po njenem mnenju zgodilo zaradi »natančnega marketinga«. (Pozneje je zanikala, da bi kdajkoli izgovorila ti besedi.) Proti koncu razgovora je Boies še zadnjič poskusil: Če bi bili mi pripravljeni še nekaj časa počakati z objavo, bi on pripravil predstavitev Theranosove naprave.

Pred kratkim naj bi tako predstavitev izvedli za revijo Fortune. Ni videl razloga, zakaj tega ne bi naredili tudi za Journal. Prikaz bi pomenil neovrgljiv dokaz, da so naše trditve o nedelujoči napravi napačne, je poudaril Boies.

Mike in jaz sva vprašala, kako kmalu bi to lahko izvedli, katere analize bi opravili in kdo bi nam jamčil, da bodo rezultati dejansko izvirali iz Theranosove naprave, ne iz nekih rokohitrskih potegavščin. Baker je po Boiesovem odgovoru, da bi verjetno potrebovali nekaj tednov za organizacijo predstavitve, glede drugih točk pa ni bil konkreten, vljudno zavrnil ponudbo. Tako kot midva je menil, da moramo zgodbo objaviti, še preden bi Holmesova nastopila na tehnološki konferenci Journala, do takrat pa je bilo manj kot dva tedna.

Baker je Boiesu povedal, da nikakor ne mislimo čakati več tednov, bil pa je pripravljen za nekaj dni preložiti objavo članka, s čimer bi Holmesovi dal zadnjo priložnost za pogovor z menoj. Dal ji je čas do začetka naslednjega tedna, da v roke vzame telefon in me pokliče. Nikoli me ni poklicala.

ZGODBA SE JE POJAVILA v četrtek 15. oktobra 2015 na naslovni strani Wall Street Journala.(311) Velik naslov »A Prized Startup‘s Struggle« je bil večpomenski – ali se je visoko cenjeni startup boril za preživetje ali se je zgolj znašel v težavah? Kakor koli že, naslov članka ni povedal vsega, njegova vsebina pa je bila uničujoča. Razkrival je ne le, da je Theranos z redkimi izjemami preiskave opravljal s komercialnimi laboratorijskimi napravami, ampak je razkrinkal tudi manipulacije pri preverjanjih usposobljenosti laboratorija ter z razredčevanjem vzorcev krvi. Članek je pod vprašaj postavljal tudi natančnost meritev s Theranosovimi napravami. Na koncu je bila navedba Maureen Glunz, da »ni v redu«, če se v zdravstvenih zadevah ravna po načelu »poskus in napaka«, s čimer je bila po mojem mnenju poudarjena najpomembnejša stvar: podjetje je ogrožalo zdravje bolnikov in bolnic.

Objava zgodbe je povzročila pravi vihar. Že isto dopoldne sem imel intervju za televizijo NPR v oddaji Marketplace. Urednik revije Fortune, ki je bolj kot drugi mediji pripomogla do zvezdniške slave Holmesove, je za svoje bralstvo zgodbo objavil na naslovni strani dnevnih elektronskih novic. »Visoko ocenjeni ‚samorog‘ je zaradi temeljito raziskane zgodbe, objavljene na naslovni strani Wall Street Journala, padel na realna tla«, je zapisal.(312) Forbes in The New Yorker, še dve reviji, ki sta pripomogli k meteorskemu vzponu popularnosti Elizabete Holmes, sta prav tako pograbili zgodbo; sledili so jima mnogi drugi časopisi in revije.(313) V Silicijevi dolini je članek postal najbolj vroča tema dneva. Nekaj vlagateljev tveganega kapitala se je refleksno postavilo v bran Holmesove. Eden od njih je bil 235

nekdanji soustanovitelj firme Netscape Marc Andreessen, čigar soproga je nedavno za revijo New York Times Style Magazine prispevala zgodbo z naslovne strani pod naslovom »Pet vizionarskih tehnoloških podjetnikov, ki bodo spremenili svet«, kjer je bila objavljena tudi zgodba o Holmesovi.(314) Nekateri drugi so bili veliko manj prijazni, predvsem tisti, ki so že dalj časa dvomili v pravljičen vzpon Holmesove. Zakaj je bila tako skrivnostna o svojem postopku? Zakaj nikoli ni v upravni odbor sprejela nikogar, ki bi poznal vsaj osnove krvnih preiskav? In zakaj ni v Theranos vlagala niti ena sama firma, ki je sicer imela izkušnje in znanje z investiranjem tveganega kapitala v zdravstveno dejavnost? Zgodba je tem opazovalcem zgolj potrdila njihove že dlje časa prisotne sume.

Tretja skupina ljudi preprosto ni vedela, kaj naj si ob odločnem zanikanju Theranosa misli o celi zadevi. V enem od prvih sporočil za medije, ki ga je Theranos umestil tudi na svojo spletno stran,(315) je firma označila mojo zgodbo za »napačno z vidika znanosti in glede na dejstva«. Zasnovana naj bi bila na »neutemeljenih trditvah neizkušenih in nezadovoljnih nekdanjih sodelavcev in kolovodij v laboratorijski branži«. Omenjeno je bilo tudi, da bo Holmesova še isti večer ovrgla obtožbe v oddaji Jima Cramerja Mad Money.

Zavedali smo se, da bitka še zdaleč ni bila končana in da nas bosta Theranos in Boies v naslednjih dneh silovito napadla. Ali bodo moje raziskave vzdržale njune napade, je bilo v veliki meri odvisno od tega, ali bodo pristojne nadzorne ustanove sprejele kake ukrepe. Med nekdanjimi sodelavci Theranosa je bilo govora o inšpektorici iz FDA, vendar za to pred objavo nisem dobil nobene potrditve. Svoj vir v FDA sem večkrat poklical, vendar se mi ni oglasil.

Odločil sem se ga še isti dan znova poklicati, in tokrat se je oglasil. Kot zaupen podatek mi je sporočil, da je FDA pred kratkim opravila nenajavljen pregled Theranosovih naprav v Newarku in Palu Altu. Rezultat je bil porazen za Theranos: Agencija je nanotainer razglasila za nepreverjen medicinski instrument ter prepovedala njegovo vsakršno nadaljnjo uporabo.

Povedal mi je, da se je FDA predvsem posvetila drobni cevki, ker je kot medicinski instrument nedvomno sodila v njeno pristojnost ter je pomenila najtrdnejšo pravno osnovo za ukrepanje proti Theranosu. Dejanski in globlji razlog za inšpekcijo so bili nezadostni klinični podatki, ki jih je bil Theranos predložil agenciji zaradi pridobitve dovoljenja za njegove analizne postopke. Ko inšpektorji na licu mesta niso dobili ustreznejših podatkov, so sklenili prepovedati celoten postopek Theranosovih preiskav iz krvi, odvzete iz prsta, s tem, ko so prepovedali uporabo nanotainerja. In to še ni bilo vse: Pregledovanja so se lotili tudi ljudje iz CMS (Centers for Medicare and Medical Services). Sicer moj vir ni bil obveščen, kaj so ugotovili ti inšpektorji, vendar je bil prepričan, da so firmi grozile nove nevšečnosti. Z Mikom sva se pogovarjala o novih odkritjih ter sva se takoj lotila nadaljevanja zgodbe v naslednji številki Journala.

Nekaj ur pozneje, ko sem gledal čez rame našega urednika prve strani, medtem ko je pregledoval mojo novo zgodbo, se je na TV, ki je bila nastavljena na kanal CNBC, pojavil obraz Holmesove. Za nekaj minut sva prekinila delo ter pojačala zvok.

Holmesova, kot po navadi oblečena v črno, je s trpečim izrazom obraza igrala vlogo vizionarske izumiteljice, ki so jo blatili vsem znani napredku sovražni interesi. »To se zgodi človeku, če poskuša spremeniti stvari,« je dejala. »Najprej te proglasijo za norega, nato se borijo proti tebi, nato pa nenadoma spremeniš svet.« Toda ko jo je Jim Cramer vprašal po določenih podrobnostih iz članka, na primer ali je Theranos večino krvnih preiskav opravljal na analizatorjih tujih proizvajalcev, se je začela braniti, odgovarjala je dvoumno ali zavajajoče.(316)

Prej tisti dan sem Heather King poslal e-dopis ter ji sporočil, da pripravljam nov članek in da hočem Theranosu ponuditi priložnost, da se izjasni pred objavo mojega poročila. Kingova ni odgovorila. Zdaj sem izvedel, zakaj: Proti koncu intervjuja s Cramerjem je Holmesova omenila, da so nanotainer vzeli iz prometa. Zadevo je zasukala, kot da je šlo za prostovoljno odločitev njene firme. S tem je poskušala zmanjšati pomen mojega udarnega članka.

Nadaljevanje zgodbe smo takoj objavili na naši spletni strani. Njeno plat pripovedi smo popravili: FDA je podjetje prisilila, da je nehalo opravljati analize krvi iz prsta. Poleg tega je agencija razglasila nanotainer za »napravo, ki nima dovoljenja za uporabo v medicini«. Zgodba se je v naslednji izdaji zopet pojavila na naslovni strani tiskane izdaje Journala. To je dodatno razvnelo dogajanje, ki se je začelo razraščati v resen škandal.(317)

HOLMESOVE NI BILO v Palu Altu, ko se je pojavila naša prva zgodba. Sodelovala je na srečanju Board of Fellows na Harvard Medical School. Med intervjujem za CNBC je bila v Bostonu. V Kalifornijo se je vrnila šele naslednji dan, da bi se ukvarjala z vse hujšo krizo.

Theranos je tisto jutro izdal novo sporočilo za medije, ki je predstavljalo nekakšno »nezanikano zanikanje«, kot to imenujemo novinarji – demanti, ki v bistvo to ni bil. »Z obžalovanjem ugotavljamo, da The Wall Street Journal še vedno napačno predstavlja dejstva,« je pisalo takoj na začetku. Nato pa je firma priznala, da je svoje cevke za vzorce krvi »začasno« vzela iz prometa. Šlo je za proaktiven ukrep, da bi dobili dovoljenje FDA za njihovo uporabo.(318)

Pozno popoldne so vsi zaposleni po elektronski pošti dobili poziv, naj se udeležijo sestanka v kavarni. Holmesova drugače kot običajno ni dajala videza urejenosti. Njena pričeska je bila še razkuštrana od potovanja, namesto kontaktnih leč je nosila očala. Ob njej sta stala Balwani in Heather King. V kljubovalnem tonu je zbranim sodelavcem povedala, da sta v Journalu izšla članka, ki sta temeljila na izpovedih nekdanjih razočaranih in jeznih sodelavcev in konkurence. Temu se ne da izogniti, če posegaš na področje velikanske branže z mogočneži, ki z veseljem čakajo tvoj neuspeh. Journal je označila za bulvarski časopis in se je zaklela, da ga bo napadla in mu vrnila milo za drago.

Nato je pozvala sodelavce k zastavljanju vprašanj. Med prvimi je dvignil roko Patrick O‘Neill, nekdanji direktor reklamne agencije.

»Ali resno razmišljate, da se boste spopadli z Wall Street Journalom?« je nejeverno vprašal.

»Ne z Journalom, ampak z njegovimi novinarji,« je odvrnila Holmesova.

Po tem, ko je odgovorila na nekaj vprašanj, je eden od vodilnih konstruktorjev vprašal Balwanija, če bi mu spet pomagali skandirati. Vsi so takoj vedeli, kakšno skandiranje je imel v mislih. Pred tremi meseci, ko je podjetje dobilo dovoljenje FDA za ugotavljanje herpesa, je Balwani med podobnim sestankom v kavarni pozval prisotne, naj v en glas začnejo skandirati »Fuck you!«. Takrat je imel v mislih konkurenčna koncerna Quest in LabCorp.

Balwani je bil takoj pripravljen na novo skandiranje njegovega bojnega krika.

»Imamo sporočilo za Carreyrouja,« je zaklical.

Nato je na njegov znak nekaj sto sodelavcev zavpilo in nadaljevalo s skandiranjem: »Fuck you, Carreyrou! Fuck you, Carreyrou!«(319)

HOLMESOVA JE POPOLNOMA RESNO MISLILA z grožnjo o napadu na Journal.

Kdor je mislil, da se naslednji teden ne bo pojavila na konferenci Wall Street Journala, je bil razočaran. Kot je bilo načrtovano, se je pojavila v hotelu Montage Laguna Beach kot ponavadi v spremstvu osebnega stražarja. Skupaj z urednikom tehnoloških strani v Journalu Jonathanom Krimom je stopila na govorniški oder.

Med več kot 100 udeleženci konference – vlagatelji tveganega kapitala, ustanovitelji startupov, bankirji in raznimi menedžerji, ki so za pojavljanje na petdnevni konferenci odšteli po 5.000 dolarjev – je zašumelo v radovednem pričakovanju.

Mike Siconolfi je hotel, da bi jaz vodil razgovor z njo, vendar časniku ni bila všeč zamisel o spremembi v zadnjem trenutku na dogodku, ki so ga pripravljali več mesecev. Tudi sicer nisem mogel oditi iz New Yorka. Moja soproga je bila prav takrat zasedena kot porotnica na sodišču v mestu Islip, Long Island, dve uri vožnje iz Brooklyna. Moral sem skrbeti za najine otroke.

Zanimanje za razplet Theranosove zgodbe je bilo tako veliko, da se je Journal odločil za živo prenašanje intervjuja na svoji spletni strani.(320) V pisarni Neala Lipschutza sem v družbi nekaj kolegov spremljal prenos.

Holmesova se je od samega začetka borila na vso moč. To ni presenetilo nikogar od nas, s tem smo dejansko računali. Nismo pa računali, da bi na javnem forumu lahko tako hladnokrvno lagala. Ni šlo za eno samo laž, med polurnim intervjujem so se laži kar vrstile. Vztrajno je trdila, da so prostovoljno umaknili nanotainer iz uporabe, ter da so Edisoni, omenjeni v moji zgodbi, zastarele naprave, ki jih Theranos že nekaj let ni več uporabljal. Zanikala je, da bi njeno podjetje za preiskave krvi iz prsta uporabljalo komercialne analizatorje. In trdila je, da preverjanje usposobljenosti Theranosovih laboratorijev ni bilo zgolj povsem legalno, ampak so ga ekspresno blagoslovili državni nadzorniki.

Po mojem mnenju je bila največja laž njeno izrecno zanikanje, da je Theranos pred meritvami v komercialnih analizatorjih razredčeval vzorce krvi. »Kar je opisal Journal – da vzorec razredčimo ter ga damo v komercialni analizator –, ni res, mi tega ne počnemo,« je zatrdila Krimu. »Pravzaprav si upam staviti, da če bi delali tako, zadeva ne bi delovala, ker je enostavno nemogoče razredčiti vzorec in ga analizirati s komercialno napravo. Mislim, to bi bilo zelo napačno!« Medtem ko sem nejeverno odkimaval, se je na mojem mobitelu zasvetilo sporočilo SMS. Alan Beam je napisal: »Ne morem verjeti, kaj je pravkar rekla!«

Holmesova se je nato začela ukvarjati z nekdanjimi sodelavci/kami, s katerimi sem se bil pogovarjal. Označila jih je za »zmedene«, dejstvo, da so hoteli ostati anonimni, pa je izkoristila za njihovo omalovaževanje. Trdila je, da je eden od njih leta 2005 v Theranosu delal samo dva meseca – navadna izmišljotina. Vsi moji viri, ki so mi zaupali informacije, so bili še nedavno zaposleni v Theranosu. Na vprašanje o Rochelle Gibbons je odgovorila podobno kot pred petimi dnevi pred svojimi zaposlenimi, ko je Journal označila za »bulvarski časopis«. O meni je rekla, da sem »neki možak«, ki »širi lažne vesti o nas«.

Kljub njenemu vztrajnemu zanikanju se je Holmesova zdaj znašla pred težavo, saj kritičnih vprašanj o Theranosu nismo več postavljali samo mi. Veliko uglednih oseb iz Silicijeve doline je zdaj začelo kritizirati firmo, med drugim tudi znan nekdanji Applov menedžer Jean-Louis Gassée. Nekaj dni prej je v svojem blogu zapisal, da je poleti tudi on prejel zelo različni krvni sliki iz Theranosa ter iz bolnišnice Stanford. Holmesovi je celo pisal in poizvedoval, kako je lahko prišlo do tako velikih razlik, vendar mu ni odgovorila.(321) Ko je Krim omenil ta primer, je Holmesova zatrdila, da Gasséejevega e-dopisa ni prejela. Toda zdaj, ko je Theranos izvedel za njegovo težavo, se bodo povezali z njim, da bi zadevo poskusili razjasniti.

Druge primere neustreznih izvidov, ki smo jih navajali v našem prvem članku, je pometla pod preprogo s pripombo, da je šlo za nekaj posamičnih primerov, ki se jih ne more in ne sme posploševati.

Kmalu po koncu pogovora je Theranos na svoji strani objavil daljše sporočilo za javnost, s katerim je od ene točke do druge poskušal ovreči moje poročilo.(322) Mike, naši uredniki za upoštevanje standardov, naši pravniki in jaz smo natančno pregledali ugovor. Ugotovili smo, da v njem ni bilo ničesar, kar bi lahko omajalo naše trditve. Theranos je vrgel petardico. Journal je s takojšnjo objavo naših pojasnil v celoti podprl mojo zgodbo.

PO NASTOPU HOLMESOVE na Journalovi konferenci je Theranos objavil spremembe v svojem upravnem odboru, ki je po objavi moje prve zgodbe postal predmet posmeha.(323) George Shultz, Henry Kissinger, Sam Nunn ter drugi starajoči se bivši politiki so zapustili upravni odbor in postali člani novo oblikovanega posvetovalnega telesa. Theranos je na njihovo mesto postavil novega direktorja, ki je dajal slutiti nov razmah sovražnosti: Davida Boiesa.

Seveda sta že čez nekaj dni v Journal prispela dopisa Heather King, v katerih so zahtevali preklic ključnih elementov iz mojih prvih dveh člankov, ki so jih označili za »klevetniške trditve«.(324) V tretjem pismu so od Journala terjali, naj shrani vse dokumente, ki jih ima v zvezi s Theranosom, vključno z elektronskimi dopisi, SMS, osnutki, neuradnimi datotekami, ročno napisanimi pribeležkami, s faksi, z memorandumi, vpisi v koledarje, zvočnimi posnetki in drugimi akti na papirju, v kakršni koli elektronski obliki (vključno z osebnimi mobiteli) ali na katerem koli drugem mediju«.(325)

Boies je v intervjuju za revijo Wired svaril, da bo zelo verjetno prišlo do tožbe zaradi obrekovanja. »Mislim, da je bilo dovolj javnega poročanja, tako da lahko domnevamo, da so ljudje obveščeni o dejstvih v tej zadevi,« je povedal reviji.(326) Pravni oddelek v Journalu je resno vzel svarila Boiesa in Kingove ter je strokovnjaku za informatiko naročil, naj shrani celotno vsebino na pomnilnikih mojega prenosnega računalnika in mobilnega telefona.

Toda če si je Theranos domišljal, da bomo klecnili pred njegovim pravniškim rožljanjem, se je bridko motil. Tekom naslednjih treh tednov smo objavili štiri dodatne članke. Objavili smo, da je Walgreens zaustavil svoje načrte za mrežo Theranosovih centrov za dobro počutje po celotni državi.(327) Razkrili smo, da je Theranos le nekaj dni pred objavo mojega prvega članka poskušal z izdajo dodatnih delnic priti do svežega denarja ter s tem višje vrednosti podjetja.(328) Objavili smo tudi, da Theranosov laboratorij ni imel zaposlenega usposobljenega vodje,(329) ter da je tudi Safeway prekinil – do takrat še neobjavljeno – partnerstvo, ker so v koncernu začeli dvomiti o Theranosovih postopkih za krvne preiskave.(330) Kingova je po vsaki novi objavljeni zgodbi takoj zahtevala njen preklic.(331) Medtem se je Holmesova v svojem vojnem štabu brez oken v drugem nadstropju zgradbe v Palu Altu s svojimi strokovnjaki za odnose z javnostmi posvetovala o primerni strategiji za nasprotovanje mojim poročilom. Holmesovi se je zdel najprimernejši pristop, da bi mene predstavljali kot sovražnika žensk. Za povrnitev simpatij je nameravala sporočiti javnosti, da je bila med študijem na Stanfordu žrtev spolnega napada. Svetovalci so ji to odsvetovali, vendar se ni povsem odrekla tej zamisli. V intervjuju za revijo Bloomberg Businessweek je nakazala, da je bila žrtev seksizma.(332)

»Dokler se pred štirimi tedni ni začelo vse to, res nisem vedela, kaj pomeni biti ženska v tem poslu,« je povedala reviji. »Vsak članek o meni se začenja z ‹Mlada ženska›. Me razumete? Pred kratkim mi je nekdo dejal, da še nikoli ni bral članka o Marku Zuckerbergu, ki bi se začel z ‹Mlad moški›.«

V isti zgodbi je tudi njen stari profesor Channing Robertson iz Stanforda zavrnil kot popolnoma nesmiselne vse pomisleke o zanesljivosti Theranosovih analiz.

Dejal je, da bi bila firma »nepreračunljiva«, če gre na tržišče z izdelkom, od katerega so odvisna človeška življenja, čeprav bi se zavedala, da deluje nezanesljivo. Trdil je, da je Holmesova genijalna oseba, ki se v eni generaciji pojavi lahko samo enkrat, ter jo je primerjal z Newtnom, Einsteinom, Mozartom in Leonardom da Vincijem.

Tudi Holmesova se je še naprej vzvišeno oklepala visokega mnenja o sebi. Ko je prejemala priznanje revije Glamour (Women of the Year – Ženske leta) v dvorani Carnegie Hall, se je v zahvalnem nagovoru predstavila kot vzornica mladih žensk.

»Potrudite se po najboljših močeh, da boste v znanosti, matematiki, inženirstvu prišle na vrh,« jim je priporočala. »Prav to bodo namreč videle naše deklice, ko bodo premišljevale, kdo naj postanejo.«(333)

Bilo mi je jasno, da se bo cela zmeda končala šele, ko bo CMS, nadzorna ustanova za klinične laboratorije, odločno ukrepala proti Theranosu. Moral sem izvedeti, kaj se je bilo zgodilo med drugim inšpekcijskim pregledom v podjetju.





24. poglavje





Cesarica je ostala brez oblačil


V soboto 19. septembra 2015, tri tedne preden je Journal objavil začetek te zgodbe, je Gary Yamamoto prejel e-pošto. Yamamoto, izkušen inšpektor CMS v regionalnem uradu v Frankfurtu, se je s Theranosom ukvarjal že leta 2012, ko se je tam zglasil na nenajavljen pregled, ter je Sunnyju Balwaniju dal lekcijo o laboratorijskih predpisih. Dopis je kot zadevo navajal »CMS pritožba: Theranos Inc.«, in se je začenjal takole:

Dragi Gary, res nisem prepričana, če naj Vam pošljem ta dopis. Theranos se tako ekstremno obnaša v zvezi z zaupnostjo in poslovno skrivnostjo, da se zelo bojim, če sploh lahko kaj povem… Kljub temu me je sram, da se nisem že prej pritožila.(334)

Dopis je napisala Erika Cheung ter je vseboval celo vrsto obtožb, od znanstvenih napak do površnosti pri delu v laboratoriju. Erika je ugotavljala, da so bile v Theranosu razvite naprave zelo nezanesljive, firma je goljufala pri preverjanju usposobljenosti laboratorija, državno inšpektorico, ki je leta 2013 pregledovala laboratorij, pa je zavajala. Erika je na koncu napisala, da je dala odpoved, ker se njena vest ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi »z napačnimi in zavajajočimi izvidi lahko uničevala življenje drugih ljudi«.

Yamamoto in njegovi predpostavljeni v CMS so pritožbo vzeli tako resno, da je agencija že čez tri dni opravila nenajavljen pregled Theranosovega laboratorija.

V torek zjutraj 22. septembra sta Yamamoto in Sarah Bennett, prav tako inšpektorica CMS v regionalnem uradu v San Franciscu, vstopila v Theranosovo zgradbo v Newarku in povedala, da sta prišla opravit pregled laboratorija. Možje v črnih oblekah in s slušalkami v ušesih jima niso dovolili dostopa ter so ju odvedli v majhno sprejemnico.

Čez nekaj časa so se pojavili Sunny Balwani, Daniel Young, Heather King ter Meredith Dearborn iz pisarne Boies Schiller. Pospremili so ju v sejno sobo ter vztrajali pri predstavitvi s PowerPointom. Inšpektorja sta to sicer smatrala za izmikanje, vendar sta vljudno sprejela predlog. Po končani predstavitvi sta zahtevala pregled laboratorija.

Tudi na poti iz prostora za sestanke do laboratorija so ju spremljali možje v črnem. Kingova in Dearbornova sta hodili tik za njima ter si že spotoma nekaj zapisovali v prenosna računalnika. Pred vrati v laboratorij sta opazila skener za prstne odtise. Pri vstopu sta zaslišala šumenje.

Inšpektorja sta prvotno načrtovala dva dni za pregled laboratorija, a sta odkrila množico nepravilnosti in Theranos jima ni mogel predložiti veliko zahtevanih dokumentov, zato sta sklenila nadaljevati pregled ob drugem času. Balwani ju je prosil za odlog v trajanju dveh mesecev. Prošnjo je utemeljil s tem, da se bo za podjetje kmalu začelo novo poslovno leto ter da se pravkar nahaja sredi novega kroga financiranja. Inšpektorja sta privolila v nadaljevanje pregleda sredi novembra.

Ko sta se v novembru vrnila, se je v Journalu že pojavila zgodba o Theranosu. S tem se je zelo povečal pritisk na nadzorne ustanove, da morajo nekaj ukreniti. Yamamoto je opazil, da tokrat varnostni ukrepi niso več bili tako strogi, sprejela pa ju je Holmesova osebno. Prisotna sta bila tudi Balwani in pravnica Kingova, poleg njiju pa še skupina zunanjih odvetnikov in nekaj laboratorijskih svetovalcev. Inšpektorja sta si razdelila delo: Yamamoto je pregledoval laboratorijske prostore ter z vprašanji vrtal v zaposlene, pri čemer mu je bil Balwani nenehno za petami. Bennettova se je usedla v sobo za sestanke, kjer so jo neprestano opazovali Kingova in drugi odvetniki.

Tokrat sta se zadržala štiri dni. Bennettova se je med drugim hotela na štiri oči pogovoriti z eno od laboratorijskih asistentk, ki je delala v »Normandiji« ter je imela neposredne izkušnje z Edisoni. Bennettovo so dolgo časa pustili čakati v pisarni brez oken. Končno je vstopila in se pred njo usedla mlada ženska, ki je takoj zahtevala prisotnost odvetnika. Očitno so ji bili tako naročili in videti je bila prestrašena.

Z ERIKO CHEUNG SVA se bila občasno še vedno slišala, vendar nisem vedel, da je zbrala dovolj poguma in se povezala z zvezno nadzorno ustanovo. Zato tudi nisem slutil, da je bila prav ona pobudnica pregleda s strani CMS.

Celotno jesen 2015 in do začetka 2016 sem poskušal izvedeti, kakšne so bile ugotovitve inšpektorjev. Po njunem drugem obisku v novembru so se sicer med nekdanjimi in trenutnimi zaposlenimi v podjetju razširile govorice, da pregled ni bil posebej uspešen, kaj bolj podrobnega pa nisem mogel izvedeti. Šele konec januarja smo končno spet objavili zgodbo, da sta inšpektorja CMS odkrila »resne«

nepravilnosti v laboratoriju v Newarku, ter se pri tem sklicevali na podatke ljudi, ki so bili seznanjeni z dogajanjem.(335) Kako resna je medtem postala zadeva, je dokazoval uraden dopis agencije firmi, da Theranos pomeni »neposredno nevarnost za zdravje in varnost pacientov«. Dopis je firmi nalagal, da v desetih dneh predlo ži verodostojen načrt za odpravljanje težav. Pri neizpolnitvi zahteve bi laboratorij moral računati z izgubo državnega potrdila za opravljanje dejavnosti.(336) To je bil hud udarec. Nadzorni organ za klinične laboratorije v ZDA je s tem ne le potrdil, da so imele Theranosove preiskave krvi precejšnje težave, ampak jim je pripisal tako težo, da so predstavljale »neposredno nevarnost« za paciente. Do tedaj nam je Heather King po vsaki objavljeni zgodbi poslala dopis s povratnico ter z zahtevo po preklicu; zdaj nenadoma nismo dobili njenega dopisa.(337) Theranos pa je še vedno podcenjeval resnost položaja.(338) Firma je v odgovoru navajala, da je veliko pomanjkljivosti že odpravila; rezultati inšpekcije naj zato ne bi odražali trenutnega stanja v laboratoriju v Newarku. Tudi sicer so bili problemi omejeni na načine dela v laboratoriju in niso vplivali na uporabnost analizne tehnike, ki jo je bil razvil Theranos. Teh trditev brez vpogleda v poročilo inšpektorjev nismo mogli ovreči. CMS je navadno objavljal take dokumente nekaj tednov po njihovi predložitvi dotičnemu laboratoriju, toda Theranos se je skliceval na poslovne skrivnosti ter je dosegel, da je poročilo ostajalo zaupno. Zame je bilo ključnega pomena, da ga dobim.

Zato sem poklical svoj stari vir informacij v zvezni vladi, kateri je imel dostop do poročila. Največ, kar je bil pripravljen storiti zame, je bilo, da mi je prebral nekaj odlomkov. A že to nam je zadoščalo, da smo lahko poročali o eni najpomembnejših ugotovitev inšpekcije: Čeprav so kontrole kakovosti vedno znova poročale o napačnem delovanju naprav, je laboratorij še več mesecev opravljal teste za strjevanje krvi.(339) Napačni podatki za protrombinski čas (iščejo se motnje pri strjevanju krvi) so tako odločilni zato, ker se zdravniki pri odmerjanju zdravil zanašajo na te vrednosti, da se izognejo nastajanju krvnih strdkov pri bolnikih s srčnim infarktom ali tveganju za možgansko kap. Theranos te zgodbe ni mogel ovreči, toda še vedno je vztrajal, da tu ni šlo za njegovo lastno tehnologijo.(340) Trdil je, da so za te analize uporabljali venozno kri, ki so jo preiskovali s komercialnimi napravami. Kako, prosim? Zdaj, ko je bila firma pritisnjena ob zid, je bila nenadoma pripravljena priznati, da je uporabljala običajne aparature, če ji je to pomagalo vzdrževati utvaro, da so njene lastne naprave delovale.

Da bi prisilili CMS, naj predoči poročila o pregledih, sem v skladu z zakonom o prostem pretoku informacij vložil nujen zahtevek za vpogled v vse dokumente v zvezi s pregledi laboratorija v Newarku. Toda Heather King je pritiskala na agencijo, naj ne objavi poročila brez obširne priredbe, ker bi brez tega lahko razkrila pomembne poslovne skrivnosti.(341) Zgodilo se je prvikrat, da je laboratorij, ki so ga preiskovali, zahteval spremembe poročila o pregledu, zato v CMS niso vedeli, kako naj se odzovejo. Z vsakim nadaljnjim dnem me je bolj skrbelo, da javnost ne bo nikoli zagledala tega poročila.

Medtem ko je potekalo prerekanje s Heather King, sem dobil novo sporočilo: Holmesova je na sedežu firme v Palu Altu načrtovala veliko prireditev z zbiranjem sredstev za predsedniško kampanjo Hillary Clinton.(342) S Clintonovima je že dalj časa prijateljevala, večkrat je sodelovala na prireditvah Clintonove fundacije ter bila prijateljica njune hčere. Prireditev so sicer premestili v hišo nekega drugega tehnološkega podjetnika v San Franciscu, toda na fotografiji je med nagovorom stala poleg nje Chelsea Clinton.(343) Do predsedniških volitev je bilo le še osem mesecev, Clintonova pa je bila po mnenjskih anketah v vodstvu – to dogajanje je pokazalo, kako dobro se je Holmesova znašla v svetu politike. Toda ali bo to zadostovalo, da bi izginile njene težave z nadzornimi organi? Takrat se je zdelo možno prav vse.

Znova sem se povezal s svojim virom. Tokrat sem ga pregovoril, da mi je poslal celotno poročilo inšpektorjev. Poročilo na 121 straneh je bilo tako uničujoče, da huje ni moglo biti. Dokazovalo je, da se je Holmesova na jesenski tehnološki konferenci Journala lagala. V nasprotju z njeno trditvijo, da so bile v Theranosu razvite naprave po imenu »Edison« zastarele ter jih že dlje niso uporabljali, je poročilo navajalo nasprotno. Z Edisonom so dejansko lahko opravljali le 12 od 250 vrst preiskav, ki naj bi jih zmogel po navedbah Theranosa. Vse ostale analize so delali s komercialnimi analizatorji drugih proizvajalcev.

A še pomembneje je bilo nekaj drugega. Poročilo o pregledu je pokazalo – pri čemer so bili navedeni lastni podatki laboratorija –, da so Edisoni dajali močno odstopajoče, napačne rezultate meritev. Tekom enega meseca niso prestali preverjanj kakovosti pri skoraj eni tretjini meritev. Ena od preiskav krvi z Edisonom – merjenje vsebnosti hormona, ki vpliva na koncentracijo testosterona – v 87 odstotkih meritev ni prestala preverjanja kakovosti. Analiza, s katero pomagajo odkrivati rak prostate, v 22 odstotkih meritev ni prestala preverjanja kakovosti. Pri primerjalnih meritvah z istimi vzorci so rezultati iz Edisona odstopali, reci in piši, za 146 odstotkov od meritev na komercialnih analizatorjih. In točno tako kot je trdil Tyler Shultz, Edisoni z drugo meritvijo niso mogli potrditi prvih izvidov. Variacijski koeficient z Edisonovimi meritvami vitamina B12 se je gibal v razponu od 34 do 48 odstotkov, kar je bilo daleč od dveh do treh odstotkov pri meritvah v večini laboratorijev.

Tudi v samem laboratoriju je vladal velik nered, je navajalo poročilo. Firma je neusposobljenemu osebju dovoljevala rokovati s prispelimi vzorci krvi pacientov. Vzorce krvi so shranjevali pri neustreznih temperaturah. Niso upoštevali roka uporabnosti za posamezne reagente, pacientov pa niso obveščali o napačnih izvidih. In še marsikaj je bilo narobe.

Heather King nam je poskušala preprečiti objavo poročila(344), vendar je bilo že prepozno. Najprej smo ga uvrstili na Journalovo spletno stran, v ustrezni tiskani različici pa smo citirali strokovnjaka za laboratorije, da so bili rezultati Edisonovih preizkusov komaj kaj boljši od ugibanja.(345)

Milostni udarec je sledil nekaj dni pozneje, ko smo dobili dopis, ki ga je CMS poslal Theranosu. Firma ni odpravila 43 od 45 navedenih pomanjkljivosti, ki sta jih bila odkrila inšpektorja. Holmesovi so zagrozili z dveletno prepovedjo ukvarjanja s krvnimi preiskavami.(346) In tako kot glede poročila inšpektorjev si je Theranos obupno prizadeval preprečiti tudi objavo tega dopisa, ki je od novega vira povsem nepričakovano pricurljal do mene.

Po tem, ko smo poročali o zagroženi prepovedi opravljanja dejavnosti,(347) Holmesova ni mogla še naprej podcenjevati resnosti položaja. Morala je nagovoriti javnost, nekaj je morala povedati, zato se je v oddaji Today na televiziji NBC pogovarjala z Marijo Shriver, nečakinjo predsednika Kennedyja in nekdanjo soprogo Arnolda Schwarzeneggerja.(348) Priznala je, da je »globoko pretresena«. Toda očitno še ne dovolj, da bi se opravičila bolinkom/cam, ki jih je bila zavestno ogrožala. Ko sem jo opazoval, se mi je zdelo, da je zgolj igrala pretresenost. Pri tej ženski nisem zaznal ne pristnega obžalovanja in niti sledi sočustvovanja.

Navsezadnje so končno vsi – zaposleni v njenem podjetju, njeni investitorji, razni poslovni partnerji, Walgreens, prav vsi – iz člankov v Wall Street Journalu izvedeli za rezultate inšpekcije. Če je Holmesova mislila resno, da bo uredila zadeve, zakaj je tako dolgo in vztrajno poskušala preprečiti njihovo objavo?

V MAJU 2016 sem znova odpotoval proti zalivu San Francisco. Hotel sem izvedeti, kaj se je zgodilo s Tylerjem Shultzem. Od najinega srečanja v pivnici v kraju Mountain View je minilo že skoraj leto dni. Erika mi je povedala, da Tyler dela na raziskavi pri profesorju za nano tehnologijo na Stanfordu, zato sem odšel na Stanford School of Engineering v Palo Alto. Po krajšem iskanju sem ga našel v prostoru za raziskave materialov.

Moj obisk ga ni presenetil. Erika mi je dala njegov pravi naslov elektronske pošte, tako da sem se bil lahko napovedal. Šlo je za neobvezno srečanje. Zdaj ko sem bil pri njem, se je omehčal. Odšla sva na kosilo v bližnjo kavarno ter začela sproščeno kramljati.

Tyler je bil dobro razpoložen. Pripovedoval mi je o sodelovanju pri raziskovalnem projektu na Stanfordu – prenosen aparat za diagnozo kakega ducata bolezni iz vzorcev krvi in sline ter drugih telesnih funkcij. Stanford se je v tem primeru povezal s kanadskim podjetjem v tekmi za večmilijonsko Qualcomm Tricorder XPRIZE nagrado.

Ko sem omenil Theranos, je nagrbančil čelo. V bližini drugih ljudi se o tem ni želel pogovarjati. Odvedel me je v prazno predavalnico. Medtem ko se mi je zdel prej sproščen, je zdaj postal vidno napet.

»Moji odvetniki so mi prepovedali pogovor z Vami, ampak zadeve nočem vlačiti za sabo,« mi je dejal. Ponudil sem mu, naj gre za neuraden pogovor, objava pa bi bila možna samo z njegovo izrecno privolitvijo.

V naslednjih 45 minutah sem bil vse bolj zgrožen, ko mi je pripovedoval, kako se je v domu lastnega deda znašel praktično v zasedi in bil soočen z nekajmesečnimi grožnjami o kazenskopravnih posledicah. Kljub vsemu si ni premislil in predal; vztrajno je zavračal podpis kakršnega koli dokumenta, ki mu ga je vsiljeval Boies Schiller. Nekaj mi je postalo jasno: brez Tylerjevega poguma in pripravljenosti njegovih staršev za plačilo 400.000 dolarjev odvetniških stroškov nikoli ne bi mogel objaviti svoje prve zgodbe. Čutil sem se krivega, da sem ga spravil v tako neugoden položaj.

Srce parajoči del njegove zgodbe je bila odtujenost od njegovega deda. George Shultz je ostal neomajno privržen Holmesovi ne glede na moja razkritja. Tyler in George se nista pogovarjala skoraj leto dni, povezana sta bila samo prek odvetnikov. Shultzeva sta decembra v njunem stanovanju praznovala Georgeev 95. rojstni dan; Holmesovo sta povabila, Tylerja pa ne.

Holmesova se je odločila za popoln zasuk glede najstrožje tajnosti ter napovedala svoje sodelovanje na letni konferenci združenja American Association for Clinical Chemistry (AACC) 1. avgusta 2016; nameravala je razkriti delovanje Theranosovih naprav.(349) George Shultz je kljub vsemu verjel, da bo predstavitev odpravila vse dvome. Tyler ni mogel dojeti, zakaj njegov ded ni hotel sprejeti resnice.

Ob slovesu sva se eden drugemu zahvalila: Tyler se mi je zahvalil, ker sem tako trdovratno vztrajal pri zgodbi, jaz pa njemu za njegovo pomoč ter za prenašanje izjemnih pritiskov, ki jih je bil deležen z nasprotne strani.

Kmalu nato je Theranos Tylerjevim odvetnikom sporočil, da so izvedeli za najino srečanje. Glede na to, da sva se sestala naskrivaj, sva sklepala, da so enega od naju ali oba zasledovali. Tyler se na srečo ni posebej razburjal. »Naslednjič se bova poslikala in ji poslala posnetek, da si bo prihranila stroške za privatnega detektiva,« se je pošalil v e-dopisu. Po tem pripetljaju sem moral domnevati, da je Theranos mene, Tylerja in verjetno še Eriko Cheung in Alana Beama opazoval že kako leto.

HOLMESOVA JE MARIJI SHRIVER v oddaji Today povedala, da prevzema odgovornost za pomanjkljivosti v laboratoriju v Newarku, dejansko pa je moral posledice nositi Balwani. Holmesova je krivdo zvalila nanj – žrtvovala je svojega življenjskega partnerja. Prekinila je njuno razmerje in ga odpustila. V sporočilu za medije so njegov odhod oblekli v prostovoljen odstop.(350)

Teden dni pozneje smo v Journalu poročali, da je Theranos nekaj deset tisoč rezultatov krvnih preiskav proglasil za neveljavne, med njimi tudi v zadnjih dveh letih opravljene preiskave z Edisoni.(351) To je bil obupen poskus za izpolnitev obveznosti, s čimer bi preprečili s strani CMS zagroženo prenehanje dejavnosti. Človek bi se ob tem moral oblizniti: podjetje je v bistvu nadzornemu organu priznalo, da niti ena preiskava krvi, opravljena na napravah, ki jih je bil razvil Theranos, ni dala zanesljivih izvidov. Holmesova je tudi tokrat upala, da bo preklic izvidov lahko pometla pod preprogo. Moj novi vir informacij, ki mi je posredoval dopis CMS kljub grožnji zaprtja, me je obvestil tudi o novem razvoju dogajanja. Najvišji menedžerji Walgreensa so bili pretreseni, ko so izvedeli za preklic izvidov. Veriga lekarn je prej več mesecev zaman poskušala izvedeti od Theranosa, kako bodo razkritja vplivala na njihove stranke. Walgreens je 12. junija 2016 prekinil partnerstvo ter zaprl vse velnes centre v svojih podružnicah.(352)

Dodaten in uničujoč udarec se je zgodil na začetku julija. CMS je uresničil grožnjo ter je Holmesovi in njenemu podjetju prepovedal delovanje na področju laboratorijev.(353) Še huje je bilo, da je tožilstvo v San Franciscu sprožilo preiskavo proti Theranosu, obenem pa je nadzorni organ borze razmišljal o civilno pravnih korakih.(354) Holmesova je kljub vsem udarcem še vedno verjela, da ima v rokavu asa, s katerim bo zopet pritegnila javno mnenje na svojo stran – predstavitev njene tehnologije naj bi osupnila ves svet.

NEKEGA SOPARNEGA DNE na začetku avgusta 2016 se je več kot 2.500 ljudi nagnetlo v veliko plesno dvorano Pennsylvania Convention centra v Filadelfiji. Večinoma je šlo za strokovnjake iz laboratorijske branže, ki so prišli spremljat predstavitev Holmesove na letni konferenci AACC. Iz zvočnikov je odmevala skladba Rolling Stonesov »Sympathy fort he Devil«, kar ni moglo biti naključje tudi zaradi besedila v začetnem delu pesmi »But what‘s puzzling you / is the nature of my game« - A kar te bega, je način moje igre.

Povabilo Holmesovi je v združenju sprožilo ostre polemike. Predsedstvo je v tem videlo veliko priložnost, da bi sicer ponavadi precej filistrsko prireditev malce začinilo ter povečalo zanimanje javnosti. To mu je dejansko uspelo – v dvorani se je drenjalo več deset novinarjev.

Po kratkem uvodnem nagovoru predsednice združenja je na govorniški oder stopila Elizabeth Holmes. Nosila je belo bluzo pod črnim suknjičem. Izginil je črni puli, ki je od septembra dalje postal predmet splošnega posmeha.

Kar je sledilo, je bila manj znanstvena predstavitev in bolj predstavljanje novega izdelka. Holmesova je celo uro predstavljala napravo, ki je bila pred tremi leti, ko je Theranos začel tržiti svoje preiskave krvi, zgolj slabo delujoč prototip z napako: miniLab.(355) Od takrat so konstruktorji in kemiki sicer izboljšali napravo, toda firma še vedno ni izpeljala verodostojne klinične študije, s katero bi dokazala zanesljivost za celoten spekter analiz z vzorci krvi, odvzetimi iz prsta. Holmesova je navedla nekaj podatkov, ki pa so se nanašali v glavnem na vzorce venozne krvi iz komolčnega pregiba. Podatki o analizah krvi iz prsta so se nanašali samo na enajst vrst preiskav ter jih ni preverila neodvisna stran. Da je nadzorna organizacija CMS Holmesovi prepovedala prav vodenje kliničnih laboratorijev, zanjo očitno ni igralo nobene vloge. Analizatorje miniLab bi lahko postavili v domovih bolnikov, v zdravniških praksah ali v bolnišnicah, je povedala; brezžično bi bili povezani s serverji na sedežu Theranosa. S tem bi postali centralni laboratoriji odveč.

Holmesova se je s tem v bistvu vrnila k prvotni viziji prenosne aparature, ki bi se jo dalo upravljati na daljavo preko Wi-Fi ali mreže oddajnikov mobilne telefonije. Toda glede na vse, kar se je bilo medtem zgodilo, brez odobritve FDA ni več prihajalo v poštev tovrstno trženje naprav. Agencija bi vztrajala na večletnih, temeljitih preučevanjih sistema. Prav zaradi tega se je tudi tokrat na široko hotela izogniti FDA.

Možnosti za izvedbo takega najnovejšega čarovniškega trika so bile majhne, dokler jo je preiskovalo državno tožilstvo. Toda ko sem videl, kako samozavestno je elegantno komentirala Power-Point predstavitev, se mi je postopoma izkristaliziralo spoznanje, kako ji je uspelo priti tako daleč: Elizabeth Holmes je bila izvrstna prodajalka. Niti enkrat ni zajecljala ali izgubila niti svoje pripovedi. Brez težav je obvladovala žargon konstruktorjev ali laboratorijske branže, ter je kazala na videz pristna čustva, ko je govorila o novorojenčkih na intenzivni negi, ki bi jim bile prihranjene transfuzije krvi. Tako kot njen idol Steve Jobs se je obdala z nekakšnim poljem »izkrivljene realnosti«, ki je pri ljudeh povzročilo, da so njene dvome in njeno nejevero v trenutku potisnili v ozadje.

Toda njen urok se je zlomil pod težo vprašanj, ki so sledila. Stephen Master, izredni profesor za patologijo na Weill Cornell Medical Center v New Yorku ter eden od treh strokovnjakov za razprave na odru, je opozoril, da zmogljivost miniLaba močno zaostaja za prvotnimi trditvami Holmesove. Že samo njegov komentar je izzval močno ploskanje občinstva. Holmesova je tako kot med intervjujem na Today dajala vtis spreobrnjene osebe. Priznala je, da bi moral Theranos opraviti še veliko dela, da bi se lahko znova umestil v laboratorijski branži. Toda ni se niti opravičila niti priznala napak.

Holmesova se je izognila vprašanju nekega drugega profesorja patologije, v kolikšni meri se miniLab razlikuje od drugih naprav, s katerimi je laboratorij analiziral kri pacientov. Zaobiti tako vprašanje je bilo tvegano, vendar je občinstvo ostalo vljudno. Kako majhna je bila razdalja do olike, je postalo jasno, ko je Holmesova odhajala z odra. »Vi ste škodovali ljudem,« ji je zaklical glas iz poslušalstva.

ČE JE HOLMESOVA UPALA, da bo polepšala svojo podobo ter spremenila prevladujoč način poročanja medijev o njej, se je morala kmalu po konferenci posloviti od takih pričakovanj – v tisku se je usul plaz kritičnih člankov. Odzive je najbolje povzel velik naslov v spletni izdaji revije Wired, da Theranos ni izkoristil priložnosti za opravičilo, ampak se je poskušal izviti iz zagate.(356) Profesor patologije Geoffrey Baird je v intervjuju za Financial Times dejal, da je Holmesova »predočila naravnost smešno malo konkretnih podatkov« in da se je zdelo, kot da je »pozno zvečer zadnji trenutek napisala razpravo«.(357) Drugi strokovnjaki so izrecno opozarjali, da niti en sestavni del miniLaba ni predstavljal nič novega. Theranos jih je le pomanjšal in stlačil v eno samo ohišje.

Holmesova je na konferenci omenila ugotavljanje okužbe z virusom zika, ki ga prenašajo predvsem komarji in je poškodoval možgane pri več tisoč dojenčkih večinoma v Afriki in jugovzhodni Aziji. Theranos je pri FDA podal vlogo za nujno odobritev njegovega postopka s preiskavo krvi iz prsta, edinega te vrste na svetu.

Toda sledil je še en neprijeten udarec: uslužbenci FDA so kmalu ugotovili, da firma v študiji niti enkrat ni upoštevala najpreprostejših pravil o varnosti pacientov, ter so prisilili Theranos k umiku vloge.(358)

Zgolj nejasna možnost, da bo Holmesova na konferenci AACC v nasprotju s pričakovanji vendarle potegnila asa iz rokava, je že dlje časa živčne vlagatelje zadrževala, da se niso spravili nad firmo. Toda ko so se pojavile ostre kritike njene predstavitve in je na dan prišel še polom v zvezi z virusom zika, je bilo enemu od velikih investitorjev končno vsega dovolj. Partner Fund iz San Francisca, ki je na začetku 2014 v podjetje vložil skoraj 100 milijonov dolarjev, je tožil Holmesovo, Balwanija in Theranos na uglednem gospodarskem sodišču v državi Delaware. V obtožnem predlogu so zapisali, da so jih prevarali »z nizom laži, napačnih trditev in z zamolčanjem dejstev«.(359) S podobno utemeljitvijo je tudi upokojeni bankir Robert Colman v imenu več drugih vlagateljev vložil skupinsko tožbo pred zveznim sodiščem v San Franciscu.(360)

Večina drugih vlagateljev se ni odločila za tožbo ter so se zadovoljili – zavezali so se, da firme ne bodo tožili – s povečanimi lastniškimi deleži v firmi.(361) Rupert Murdoch je bil izjema: svoje deleže je za en dolar prodal Theranosu.(362) S tem je dobil možnost, da je z veliko izgubo lahko zmanjšal svoje druge dobičke in davčno obremenitev. Ob ocenjeni vrednosti njegovega premoženja v višini 12 milijard dolarjev si je 125 milijonov izgube zaradi slabe investicije lahko nedvomno privoščil.

David Boies in njegova odvetniška pisarna Boies, Schiller & Flexner sta prenehala zastopati Theranos, ko so se s Holmesovo sprli zaradi nesoglasij glede poizvedovanja državnega tožilstva.(363) Njegovo mesto je prevzela druga velika pisarna, WilmerHale. Mesec dni po nastopu Holmesove na konferenci AACC se je Heather King kot partnerka vrnila v pisarno Boies Schiller.(364) Boies je nekaj mesecev pozneje izstopil iz Theranosovega upravnega odbora.(365) Walgreens je za sodelovanje s Theranosom zapravil skupno 140 milijonov dolarjev ter se je prav tako odločil za tožbo firme. Firmo je obdolžil, da »niti enkrat ni upoštevala osnovnih standardov kakovosti ter zakonskih predpisov«, ki jih je navajala medsebojna pogodba. »Osnovni namen pogodbe med partnerjema – tako kot pri vsakem projektu, ki je namenjen človeškemu zdravju – je bil pomagati, ne škoditi ljudem«, je bilo zapisano v tožbenem spisu lekarniškega koncerna.(366) Po začetnih ugovorih zoper odločitev CMS o prepovedi delovanja se je Holmesova končno sprijaznila z usodo in zaprla laboratorij v Kaliforniji ter drugi laboratorij v Arizoni (ta je uporabljal samo tuje analizatorje).(367) Inšpektorji CMS so med pregledovanjem arizonskega laboratorija nekaj dni pred njegovim zaprtjem tudi tam ugotovili številne pomanjkljivosti.(368)

Theranos se je na koncu pogodil z državnim tožilstvom Arizone in vplačal 4,65 milijona dolarjev v državni sklad, iz katerega so izplačevali odškodnine 76.217 prebivalcem Arizone, ki so svojo kri dali preiskati Theranosu.(369) Celotno število izvidov, ki jih je moral Theranos preklicati ali popravljati v Kaliforniji in Arizoni, je doseglo skoraj milijon.(370) Težko je oceniti, kolikšno škodo so utrpeli ljudje zaradi napačnih izvidov. Deset pacientov je vložilo tožbe zaradi prevare in telesnih poškodb. Eden od njih je trdil, da Theranosova analiza pri njem ni prepoznala srčnega obolenja, tako da je doživel srčni napad, ki bi se mu sicer lahko izognil. Posamezne tožbe so združili v skupinsko tožbo zaradi domnevne sodne pomote ter jo vložili pri arizonskm državnem sodišču. Ali bo tožnikom uspelo na sodišču dokazati telesne poškodbe, se bo šele videlo.

Toda ena stvar je gotova: Dejansko je obstajala nevarnost, da bi ljudje zaradi napačne diagnoze ali napačnega zdravljenja utrpeli težje telesne poškodbe, nekateri bi lahko celo umrli. In ta nevarnost bi se eksponentno povečevala, če bi podjetje svojo dejavnost razširilo še na preostalih 8.134 Walgreensovih poslovalnic v ZDA.

Theranos se je nahajal prav pred tem korakom, ko me je poklical Adam Clapper, avtor spletnika Pathology Blawg.





Epilog


V dneh po objavi mojega prvega članka v Journalu je Holmesova trmasto vztrajala pri trditvi, da bo o svojem postopku za krvne preiskave prav kmalu objavila klinične podatke, ki naj bi ovrgli moje poročanje. »Podatki so mogočni in govorijo sami zase,« je dejala 26. oktobra 2015 na konferenci v Cleveland Clinic.

Svojo obljubo je izpolnila šele dve leti in tri mesece pozneje. Theranos je januarja 2018 v strokovnem časopisu Bioengineering and Translational Medicine objavil članek o miniLabu. V članku so opisali njegove sestavne dele in delovanje. Z vrsto podatkov so dokazovali, da je naprava primerljiva z drugimi napravami, ki jih je odobrila agencija FDA. Članek je vendarle navajal pomembno omejitev: Vzorce krvi, uporabljene za študijo, so dobivali na staromoden način s kanilo iz komolčnega pregiba. Prvotna trditev Holmesove, da bo iz ene ali dveh kapljic krvi iz prsta možno dobiti hitre in točne izvide, v članku ni bila omenjena niti z eno besedo.

Ob skrbnem branju so na dan prišle še druge pomanjkljivosti. Podatki so se nanašali le na nekaj krvnih preiskav. In rezultati za dve od njih – HDL holesterol in LDL holesterol – so tako zelo odstopali od meritev z napravami, ki jih je odobrila FDA, da je celo Theranos sam priznaval, da so odstopanja »presegala priporočene mejne vrednosti«. Firma je priznala tudi, da je analize delala eno za drugo, ter s tem Holmesovo postavila na laž, da njen postopek omogoča hkratno opravljanje nekaj deset testov iz enega samega vzorčka krvi. In zadnje, toda ne najmanj pomembno: MiniLab je bilo treba za vsako analizo na novo pripraviti, ker Theranos še ni našel rešitve za problem, kako različne sestavne dele vgraditi v eno samo majhno ohišje.

Vse to je bilo še kilometre daleč od revolucionarne tehnike, ki jo je Holmesova na ves glas oznanjala jeseni 2013 ob začetku komercialne rabe naprav v Walgreensovih podružnicah.

Holmesova je bila navedena kot soavtorica članka, Balwani pa ni bil omenjen. Po njunem razhodu in ko ga je vrgla iz firme spomladi 2016, je Balwani izginil z zemeljskega obličja. Holmesova se je izselila iz njegove 600 kvadratnih metrov velike hiše v Athertonu (leta 2013 jo je njegovo podjetje kupilo za devet milijonov dolarjev); ni bilo jasno, če je še bival tam. Med nekdanjimi Theranosovimi zaposlenimi se je šušljalo, da se je odselil v tujino, da bi se izognil poizvedovanjem državnega tožilstva.

Govorice so bile ovržene dopoldne 6. marca 2017, ko je Tyler Shultz vstopil v dvorano za sestanke odvetniške pisarne Gibson, Dunn & Crutcher v San Franciscu. Sredi šesterice odvetnikov, ki so hoteli posneti Tylerjevo izjavo v zvezi s sodnim sporom s skladom Partner Fund, je stal njemu še kako dobro znan majhen moški, ki je dolga leta teroriziral Theranosove zaposlene. Jezno je strmel v Tylerja. Da se je sploh znašel v procesu kot eden od tožencev, je bilo res nenavadno in je imelo samo en namen: ustrahovati pričo. Če je bil to namen, pa vendarle ni uspel. V naslednjih osmih urah in pol se je Tyler osredotočil na vprašanja, na katera je odgovarjal po resnici, ter se ni oziral na svojega nekdanjega šefa, ki se je mrgodil na drugem koncu omizja. Sedem mesecev pozneje, na predvečer sodnega zaslišanja Balwanija, je Theranos s skladom Partner Fund sklenil poravnavo v višini 43 milijonov dolarjev. In kmalu za tem še z Walgreensom v višini 25 milijonov dolarjev.

Proti koncu 2017 je Theranos napel zadnje moči. Firma je »pokurila« večino od 900 milijonov vanjo vloženih dolarjev, v glavnem za odvetniške in sodne stroške.

V več krogih odpuščanja se je število zaposlenih iz 800 (višek dosežen leta 2015) zmanšalo na manj od 130. Zaradi zmanjšanja najemnine so se ti ljudje preselili na drugo stran zaliva v poslopje v Newarku. Nad podjetjem je lebdel duh bankrota, toda Holmesova je nekaj dni pred božičem oznanila, da je od zasebnega kapitalskega podjetja dobila posojilo v višini 100 milijonov dolarjev. Ta reševalni jopič je bil vezan na stroge pogoje: Posojilo je bilo zavarovano s Theranosovimi patenti, firma pa je morala doseči določene meje v zvezi s proizvodnjo in delovanjem na trgu, preden bi dobila denar.

Slabe tri mesece pozneje je bil Theranos znova v težavah. Ameriški nadzorni organ za borzo SEC je obtožil Theranos, Holmesovo in Balwanija za »organizirano večletno prevaro«. Da bi se izognila civilnopravni tožbi, se je bila Holmesova prisiljena odpovedati glasovalnim pravicam, vrniti večji del njene udeležbe v lastništvu firme ter plačati pol milijona dolarjev kazni. Poleg tega se je morala sprijazniti, da deset let ne bo smela opravljati vodilne funkcije v javnem sektorju. SEC se z Balwanijem ni mogel zeditniti, zato ga je tožil na državnem sodišču v Kaliforniji. Medtem so stekle tudi kazenskopravne preiskave. V trenutku dokončevanja te knjige je zelo verjetno, da bodo proti Holmesovi in Balwaniju vložene kazenskopravne obtožnice, ki jima bodo očitale laganje investitorjem in uslužbencem zveznih oblasti.

POJEM »VAPORWARE« se je pojavil v zgodnjih 1980-ih. Označuje velik pomp ob napovedi nove strojne ali programske opreme, ki pa se na trgu pojavi šele čez leta ali pa spoh ne. V tem se zrcali težnja računalniške branže, da svoje izdelke trži hitro in pogosto tudi neresno. Včasih so to očitali tudi res velikim podjetjem kot Microsoft, Apple ali Oracle. Prevelike obljube so postale naravnost značajska poteza Silicijeve doline. Težavam in razočaranjem končnih potrošnikov je bilo posvečeno veliko manj pozornosti.

Holmesova je Theranos kot visokotehnološko podjetje umestila v srcu Silicijeve doline ter je aktivno negovala kulturo »Fake-it-until-you-make-it« – pretvarjaj se, dokler ti ne uspe. Pripravljena je bila na ekstremno ovinkarjenje, da bi prikrila svojo neverjetno prevaro. Veliko podjetij v Silicijevi dolini od svojih zaposlenih zahteva podpis izjave o zaupnosti, v Theranosu pa so manijo skrivnostnosti dvignili na povsem novo raven. Zaposleni so dobivali svarila, če so »Theranos« kot njihovega delodajalca omenili na svojih LinkedIn profilih. Balwani je rutinsko pregledoval e-dopise in brskanje zaposlenih po spletu, prepovedal jim je uporabo Google Chrome kot brskalnika, sicer bi Google lahko izvohal Theranosov razvoj in raziskovanje, v Newarku pa naj bi se zaposleni izogibali fitnesu v zgradbi, ker so tam vse prelahko prihajali v stik z delavci drugih podjetij.

V laboratoriju »Normandy« so postavili pregradne stene okoli Edisonov, da jih Siemensovi serviserji ne bi videli. Zatemnili so celo okna, da so preprečili pogled na naprave. Pred vrata v laboratorij so namestili čitalnike prstnih odtisov, vsepovsod pa so namestili nadzorne kamere. Baje so s tem varovali poslovne skrivnosti, vendar je danes jasno, da je Holmesova s tem le prikrivala svoje laži o dejanskem stanju v razvoju tehnike v Theranosu.

V visokotehnoloških panogah se na splošno na vse pretege hvali lastne izdelke zaradi privabljanja kapitala in vlagateljev, obenem pa se prikriva dejansko stanje v razvoju izdelka. Večina podjetij upa, da bo njihov izdelek nekega dne dosegel obljubljane lastnosti in uporabnost. V primeru Theranosa pa se nikoli ne sme pozabiti, da ni šlo za visokotehnološko podjetje v klasičnem pomenu. Predvsem je bilo podjetje dejavno na zdravstvenem področju. Njegovi izdelki niso bili nek softver, ampak medicinske naprave za analizo krvi. In kot je Holmesova med intervjuji in javnimi nastopi rada poudarjala, so se zdravniki v svojih odločitvah v 70 odstotkih opirali na laboratorijske izvide. Zanesti se morajo torej na to, da laboratorijske naprave v skladu s predpisi delujejo zanesljivo. Če ne, je ogroženo življenje bolnika/ce.

Kako je torej Holmesova lahko utemeljevala izrazito brezvestno igranje z bolniki? Možna razlaga bi bila, da je podlegla Balwanijevemu vplivu. V tem primeru bi bil Balwani njen Svengali, ki je mladostno naivno dekle z njenimi velikimi sanjami oblikoval v prav tako ustanoviteljico, po kakršni je hlepela Silicijeva dolina – za tako vlogo je bil sam že prestar in preveč moški. Prevalitev celotne krivde na Balwanija bi bila preveč enostavna ter tudi sicer neustrezna poteza. Sodelavci, ki so lahko od blizu opazovali njuno razmerje, so bili prepričani, da je zadnjo besedo vedno imela Holmesova. Balwani je v firmo itak prišel šele leta 2009. Holmesova je farmacevtskim koncernom že več let prej ponujala svoj domnevno že skoraj povsem dodelan in uporaben postopek. In njene metode nikakor niso bile pretirano sramežljive: klaviatura njene brezobzirnosti je segala od izsiljevanja do sodnih procesov proti zaposlenim v Theranosu. To se nikakor ni ujemalo s podobo mlade ženske z najboljšimi nameni, s katero naj bi upravljal starejši moški.

Holmesova se je zelo natančno zavedala svojega ravnanja, vedno je vse nadzirala. Med neko predstavitvijo se je odzvala skoraj užaljeno na vprašanje prosilca za službo, kakšno vlogo ima upravni odbor Theranosa. »Upravni odbor je samo predstava,« je odvrnila. »Tukaj o vsem odločam jaz.« Dve leti pozneje je to dejansko dokazala. Upravni odbor je prisilila, da je vsaki delnici v njeni lasti dodelil 100 glasov, tako da je zase pridobila 99,7 odstotka glasovalnih pravic. Upravni odbor od tedaj dalje brez Holmesove ni več bil sklepčen. Ko so Georgea Shultza med zasliševanjem vprašali o procesih odločanja v Theranosu, je dejal: »Pri Theranosu nismo nikoli glasovali. Ne bi imelo smisla. Elizabeth je vendar vedno naredila, kar je hotela.« To bi morda lahko tudi pojasnilo, zakaj upravni odbor nikoli ni najel odvetniške pisarne za neodvisno preiskavo vsega dogajanja. Vsako podjetje, ki kotira na borzi in bi se soočilo z medijskimi razkritji, bi v nekaj dneh naročilo tako preiskavo. Toda v Theranosu se brez privolitve Holmesove ni moglo skleniti ali zgoditi nič.

Holmesova je bila nedvomno manipulatorka. Ljudi je znala oviti okoli malega prsta, dokler niso naredili, kar je zahtevala od njih. Vsi so plesali tako, kot jim je žvižgala. Channing Robertson, profesor s Stanforda, je s svojo slavo pripomogel k njenemu ugledu. Donald L. Lucas, starajoči se vlagatelj tveganega kapitala, je izkoristil svoje zveze in ji pomagal pri zbiranju denarja. Nato so pod njen vpliv padli Dr. J in Wade Miquelon iz Walgreensa, generalni direktor Safewaya Steve Burd, James Mattis, George Shultz in Henry Kissinger. (Mattisova vpletenost s prevarantsko firmo ni ovirala predsednika Trumpa pri njegovem imenovanju za obrambnega ministra.) David Boies in Rupert Murdoch dopolnjujeta seznam, na katerem je še veliko imen, ki jih je očarala posebna mešanica šarma, inteligence in karizme, ki jo je premogla Holmesova.

Izraz sociopat pogosto označuje človeka, ki ima slabo izraženo vest ali je sploh nima. Psihologom prepuščam oceno, če Holmesova ustreza temu kliničnemu profilu, osebno pa nikakor ne dvomim, da je bil njen moralni kompas hudo poškodovan. Precej sem prepričan, da sprva ni imela namena goljufati vlagateljev in ogrožati bolnikov. Glede na vse, kar vemo, je imela vizijo, v katero je pošteno verjela in jo je z vsemi silami poskušala uresničiti. Toda njeno neutolažljivo hrepenenje, da bi se v zlati mrzlici novih »samorogov« pojavil Steve Jobs v ženski podobi, je prevladalo nad vsem ostalim. Dokler ni dosegla točke, ko ni hotela prisluhniti nobenemu dobremu nasvetu in se je vedno odločala za bližnjice. Njeno častihlepje je bilo nenasitno ter ni prenašalo nobenega vmešavanja. Če so se pojavili neželeni stranski učinki, komu mar?





Zahvale


Ta knjiga je nastala na osnovi mojih raziskovanj za objavo člankov v Wall Street Journalu, s katerimi je bil razkrit Theranosov škandal. To ne bi bilo mogoče brez virov podatkov, do katerih sem prišel v letih 2015 in 2016; moji viri so mi jih zaupali in se pri tem osebno izpostavljali raznim grožnjam. Nekateri med njimi, kot je Tyler Shultz, so se odpovedali varovanju zaupnosti ter so v tej knigi omenjeni s pravimi imeni. Drugi so navedeni z izmišljenimi imeni ali kot anonimni viri. Prav vse pa je kljub tveganju za tožbo ali ogrožanju lastne poklicne kariere gnala prevladujoča skrb za zaščito bolnikov, ki bi zaradi napačnih Theranosovoih izvidov krvnih preiskav utrpeli nepotrebne škode ali težave. Vedno jim bom hvaležen za njihov pogum in poštenost.

Toda knjiga tudi ne bi mogla nastati brez več deset nekdanjih sodelavcev Theranosa, ki so premagali začetno bojazen ter so mi zaupali svoje izkušnje. Pomagali so mi obnoviti 15-letno zgodovino tega podjetja. Vsi so mi velikodušno posvetili svoj čas ter me popolnoma podprli pri pripravljanju knjige. Zahvalo dolgujem tudi laboratorijskim strokovnjakom, ki so me seznanjali z očarljivo znanostjo o krvnih preiskavah. Eden od njih, Stephen Master iz Cornell Medical Center v New Yorku, je bil tako prijazen, da je osnutek knjige pregledal pred njeno izdajo ter mi pomagal, da v njej ni napak.

Knjiga je začela nastajati po namigu, ki sem ga dobil na začetku leta 2015. Na tem mestu bi se rad zahvalil Miku Siconolfiju, človeku, ki mi je dal proste roke in mi nudil neomajno podporo; oboje sem potreboval, da sem preveril omenjeni namig.

Mike Siconolfi, moj urednik v Journalu, ni bil samo moj mentor, usmerjal je cele rodove novinarjev ter je zastavonoša čudovite novinarske ustanove po imenu Wall Street Journal. In Mike ni bil edini zaveznik, ki mi je pomagal obelodaniti opisano dogajanje v zvezi s Theranosom. Tudi Jason Conti, zdaj vodja pravnega oddelka pri Dow Jones & Co., ter njegov namestnik Jacob Goldstein sta mojim poročilom posvetila nešteto ur, da sta jih podrobno preučila ter odvračala juristične grožnje, ki so nam jih obetali Theranosovi odvetniki. Veliko zahvalo dolgujem tudi kolegu Christopherju Weaverju iz raziskovalne skupine, ki me je več kot leto dni podpiral pri poizvedovanjih v regulatornih ustanovah ter drugih, z njimi povezanimi vprašanji, tudi v času, ko sem dobil dopust za pisanje te knjige.

Velika pridobitev mojega dela v Journalu so bila tudi prijateljstva, ki sem jih smel skleniti v nekaj letih. Eden od teh prijateljev, Christopher Stewart, sam avtor več poljudnoznanstvenih knjig, mi je velikodušno pomagal spoznavati knjižni svet ter njegove stike. S posredovanjem Chrisa sem navezal stik s svojim agentom Ericom Lupferjem iz agencije Fletcher & Company, ki je takoj prepoznal možnosti projekta ter me je prepričeval, naj vztrajam pri stvari kljub vsem oviram, ki so se pojavljale na poti. Ericov neumoren optimizem je bil nalezljiv ter odločilno sredstvo za nasprotovanje trenutnim dvomom, ki so se mi porajali.

Imel sem veliko srečo, da se je knjiga znašla v založbi Knopf in tam v strokovnih rokah Andrewja Millerja. Njegova vnema in neomajna vera sta mi dajali zagotovilo, ki sem ga potreboval za dozoritev založnišega projekta. Za podporo sem zelo hvaležen Andrewjevemu šefu Sonnyju Mehti, predsedniku uprave in glavnemu uredniku podjetja Knopf Doubleday Publishing Group. Od trenutka ko sem stopil v stolpnico družbe Random House, sem bil dobrodošel pri Andrewju, Sonnyju in njunih sodelavcih. Upam, da sem s to knjigo izpolnil njihova pričakovanja.

Za to sago sem porabil tri leta in pol. Imam veliko srečo, da sem se lahko zanesel na nasvet, podporo in dobrosrčnost svojih prijateljev. Ianthe Dugan, Paulo Prada, Philip Shishkin in Matthew Kaminski – če jih omenim le nekaj – so me vedno znova opogumljali ter mi večkrat pomagali z nujno potrebnim humorjem. Moja starša, Jane in Gérard, ter moja sestra Alexandra so me spodbujali, naj vztrajam do konca. Toda daleč največji vir moči in navdiha so bili štirje ljudje, s katerimi si delim življenje: moja žena Molly in najini trije otroci Sebastian, Jack in Francesca.

Njim posvečam to knjigo.





Opombe in viri


(Okrajšava za čas EST pomeni Eastern Standard Time na vzhodni obali ZDA in Kanade, PST pa Pacific Standard Time, op. prev.)

UVOD

(1) »Elizabeth me je poklicala danes dopoldne«: e-dopis z navedbo zadeve »Elizabetino sporočilo«, poslal Tim Kemp svoji skupini ob 10.46 PST 17. novembra 2006.

(2) Simon Firth, izvedensko mnenje: »The Not-So-Retiring Retirement of Channing Robertson«, internetna stran Stanford School of Engineering, 28. februar 2012.

(3) Po vseh merilih je šlo za odmeven uspeh: VC Experts Report on Theranos Inc., 28.

december 2015.

(4) Navedenih šest pogodb, naslov na Power Pointu »Theranos: A Presentation for Investors«, 3. junij 2006

PRVO POGLAVJE

(5) Ko je imela sedem let: Ken Auletta, »Blood, Simpler«, New Yorker, 15. december 2014

(6) Po očetovi strani: P. Christiaan Klieger, The Fleischmann Yeast Family (Charleston: Arcadia Publishing, 2004)

(7) Ob pomoči političnih in poslovnih zvez: Ibid.

(8) Sally Smith Hughes, intervju z Donaldom L. Lucasom za ustnega pričevalca o zgodovini »Early Bay Area Venture Capitalists: Shaping the Economic and Business Landscape«, Bancroft Library, Univerza Kalifornija, Berkeley, 2010.

(9) Njen oče je bil diplomiral na West Pointu: osmrtnica za Georgea Arlingtona Daousta ml., Washington Post, 8. oktober 2004.

(10) »Odraščal sem ob takih zgodbah«: Auletta, »Blood, Simpler«.

(11) Ibid.

(12) Oče ji je to vztrajno ponavljal: Roger Parloff, »This CEO is Out for Blood«, Fortune, 12. junij 2014.

(13) Rachel Crane, »She‘s America‘s Youngest Female Billionaire – and a Dropout«, CNNMoney int. stran, 16. oktober 2014

(14) Parloff, »This CEO is Out for Blood«.

(15) Po vrnitvi domov, Ibid.

(16) Čez nekaj let pričanje na sodišču: Theranos, Inc. And Elizabeth Holmes v. Fuisz Pharma LLC, Richard C. Fuisz and Joseph M. Fuisz, No.5;11-cv-05236-PSG, okrožno sodišče San Jose, zapisnik pričevanja, 13. marec 2014

(17) Iskanje potrebnega denarja: Sheelah Kolhatkar in Caroline Chen, »Can Elizabeth Holmes Save Her Unicorn?« Bloomberg Businessweek, 10. december 2015.

(18) Ime Draper je prinašalo: Danielle Sacks, »Can VCs Be Bred? Meet the New Generation in Silicon Valley‘s Draper Dynasty«, Fast Company, 14. junij 2012.

(19) Theranosov zaupen povzetek iz decembra 2004.

(20) Neko jutro v juliju 2004: John Carreyrou, »At Theranos, Many Strategies and Snags«, Wall Street Journal, 27. december 2015.

(21) MedVenture Associates nikakor ni bilo edino podjetje za tvegane kapitalske naložbe: VC Experts report on Theranos Inc.

(22) Poleg Draperjevih in Palmierijevih vložkov: »Theranos: A Presentation for Investors«, 1. junij 2006.

(23) O malem podjetju: »Stopping Bad Reactions«, Red Herring, 26. december 2005

(24) Elektronski dopis: navedba zadeve »Happy Happy Holidays«, poslala Elizabeth Holmes zaposlenim v Theranosu 25. decembra 2005 ob 09.57 PST.

DRUGO POGLAVJE

(25) Porabljeni milijoni: VC Experts report on Theranos Inc., 28. december 2015.

(26) Ed je opazil citat: Rachel Barron, »Drug Diva«, Red Herring, 25. december 2006.

(27) Vlagatelja Lucas in Ellison: »Theranos: A Presentation for Investors«, 1. junij 2006.

(28) Zgodnja leta firme Oracle: Mike Wilson, The Difference Between God and Larry Ellison (New York: William Morrow, 1997).

(29) Po vrnitvi v Kalifornijo: e-dopis z zadevo »Čestitke« poslala Elizabeth Holmes zaposlenim v Theranosu 8. avgusta 2007 ob 11.35 PST.

(30) 14 strani obsegajoča Theranosova tožba: Theranos Inc. v. Avidnostics Inc., No. 1-07-cv-093-047, California Superior Court Santa Clara; tožba vložena 27. avgusta 2007.

(31) Tehnika ni bila nova: Anthony K. Campbell, »Rainbow Makers«, Chemistry World, 1. junij 2003.

TRETJE POGLAVJE

(32) In januarja tisto leto: John Markoff, »Apple Introduces Innovative Cellphone«, New York Times, 9. januar 2007

(33) Mednje je spadala tudi Ana Arriola: Ana je bila takrat moški po imenu George. Spol je spremenila po zaposlitvi v Theranosu.

(34) »Iz vida smo izgubili poslovni cilj podjetja«: e-dopis z navedbo zadeve »IT«, ki ga je Justin Maxwell poslal Ani Arrioli zgodaj zjutraj 20. septembra 2007.

(35) Avie je bil eden najstarejših prijateljev Steva Jobsa: Walter Isaacson, Steve Jobs (New York: Simon and Schuster, 2011).

(36) Ob odhodu iz firme: Ana Arriola je Elizabeti Holmes in Tari Lencioni poslala e-dopis 15. novembra 2007 ob 14.57 PST.

(37) Elizabeth odgovorila z e-dopisom: Elizabeth je Ani odgovorila isti dan ob 15.27 PST.

(38) Opazil je tudi, da si je Elizabeth: e-dopis z navedbo zadeve »RE: Waiver & Resignation Letter«, ki ga je Michael Esquivel poslal Aviu Tevanianu 23. decembra 2007 ob 12.41 PST.

(39) Na sveti večer ob 23.17: e-dopis z navedbo zadeve »RE: Waiver & Resignation Letter«, ki ga je Michael Esquivel poslal Aviu Tevanianu 24. decembra 2007 ob 23.17 PST.

(40) Surova taktika: pismo Avia Tevaniana Donu Lucasu datirano 27. december 2007.

ČETRTO POGLAVJE

(41) Z njo naj bi dokazali: Zaupno poročilo »Theranos Angiogenesis Study Report«.

(42) Večer pred drugo predstavitvijo: John Carreyrou, »At Theranos, Many Strategies and Snags«, Wall Street Journal, 27. december 2015.

(43) V enem svojih zadnjih e-dopisov: zadeva »Reading Material«, Maxwell Justin poslal Elizabeti Holmes 7. maja 2008 ob 19.54 PST.

(44) Del odpovedi z e-dopisom: zadeva »official resignation«. Justin Maxwell poslal e-dopis Elizabeti Holmes 9. maja 2008 ob 17.19 PST.

PETO POGLAVJE

(45) Elizabetina mama Noel: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Lorraine Fuisz z dne 11. junij 2013, v Los Angelesu.

(46) Gospe sta se redno obiskovali, Ibid.

(47) Ko je zmanjkalo elektrike: Ibid.

(48) Chrisov ded: P. Christiaan Klieger, Moku o Lo‘e: A History of Coconut Island (Honolulu: Bishop Museum Press, 2007).

(49) In Chrisov oče Christian III.: Izjava Lorraine Fuisz.

(50) Ženski sta vzdrževali redne stike: Ibid.

(51) Ko sta se Holmesa vmes vrnila: Ibid.

(52) Lorraine je pozneje v Teksasu večkrat obiskala Noel: Ibid.

(53) Pri poznejših srečanjih: Ibid.

(54) Prav tedaj kupil novo hišo: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Richarda Fuisza z dne 9. junija 2013 v Los Angelesu.

(55) Ko sta se Chris in Noel Holmes preselila v Washington: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Christiana R. Holmesa IV. v Washingtonu 7. aprila 2013.

(56) Med iskanjem novega bivališča: Izjava Lorraine Fuisz.

(57) Med nekim skupnim kosilom: Ibid.

(58) Po vrnitvi domov je Lorraine: Ibid.

(59) Kot se je nekaj let pozneje: e-dopis brez navedbe zadeve; Richard Fuisz mi ga je poslal 2. februarja 2017 ob 10.57 EST.

(60) Fuisz je tožil firmo Baxter: Thomas M. Burton, »On the Defensive: Baxter Fails to Quell Questions on Its Role in the Israeli Boycott«, Wall Street Journal, 25. april 1991.

(61) Leta 1986 so sklenili poravnavo: Sue Shellenbarger, »Off the Blacklist: Did Hospital Supplier Dump Its Israel Plant to Win Arabs‘ Favor?« Wall Street Journal, 1. maj 1990

(62) V pisarno Arabske lige: Ibid.

(63) Fuisz je poslal eno kopijo: Ibid.

(64) Pridobil je še pisma: Burton, »On the Defensive«.

(65) Baxter je marca 1993: Thomas M. Burton, »Caught in the Act: How Baxter Got Off the Arab Blacklist, and How It Got Nailed«, Wall Street Journal, 26. marec 1993.

(66) Zaradi okrnjenega ugleda: Thomas M. Burton, »Premier to Reduce Business with Baxter to Protect Hospital Supplier‘s Ethics‘«, Wall Street Journal, 26. maj 1993.

(67) Za vrhunec protesta: »At Yale, Honors for an Acting Chief«, New York Times, 15. maj 1993.

(68) …tri mesece pozneje: Thomas J. Lueck, »A Yale Trustee Who Was Criticized Resigns«, New York Times, 28. avgust 1993

(69) Pozneje je prodal javno podjetje: »Biovail to Buy Fuisz Technologies for $154 Million«; Dow Jones, 27. julij 1999.

(70) Intervju, ki ga je opravila Elizabeth leta 2005: Moira Gunn, intervju z Elizabeto Holmes v »BioTech Nation«, 3. maj 2005.

(71) Zaradi njegovih 35-letnih izkušenj: Izjava Richarda Fuisza.

(72) Al, Joe in jaz bi radi patentirali: e-dopis z navedbo zadeve »Blood Analysis – deviation from norm (individualized)«; poslal Richard Fuisz Alanu Schiavelliju 23. septembra 2005 ob 19.30 EST.

(73) Fuisz ga je 11. januarja 2006 spomnil: e-dopis Richarda Fuisza Alanu Schiavelliju brez navedbe zadeve, 11. januar 2006 ob 23.23 EST.

(74) V naslednjih e-sporočilih sta Fuisz in Schiavelli: Schiavelli z dopisom 24. aprila Fuisza obvestil o vlogi patentne prijave, priložil kopijo prijave in račun za storitve.

(75) Patentna vloga ni zamolčala: Št. patentne prijave 60794117 z naslovom »Bodily fluid analyzer, and system including same and method for programming same«, vložena 24. aprila 2006 in objavljena 3. januarja 2008.

(76) Holmesova sta kupila novo stanovanje: Izjava Lorraine Fuisz.

(77) Lorraine se je večkrat pripeljala iz McLeana: Ibid.

(78) Pred kratkim je revija Inc. objavila njen portret: Jasmine D. Adkins, »The Young and the Restless«, Inc. , julij 2006.

(79) …večje firme izkoristijo majhna podjetja: Izjava Richarda Fuisza.

(80) Hrana med večerjo v japonski restavraciji Sushiko: Izjava Lorraine Fuisz.

(81) Ozračje pri večerji se je nato zaostrilo: Ibid.

(82) Med srečanjem v Dean & DeLuca: Ibid.

(83) Ko je Claudia nekega dne strigla Lorraine: Ibid.

(84) Lorraine je zadnjikrat obiskala svojo prijateljico: Ibid.

(85) Theranos je to izvedel šele pet mesecev pozneje: e-dopis z oznako zadeve »Is this something new?« od Garyja Frenzla Elizabeti Holmes, Ianu Gibbonsu in Tonyju Nugentu, 14. maja 2008 ob 23.53 PST.

(86) Obiskala ga je nekaj tednov pozneje: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava, ki jo je podal Charles R. Work v mestu Stevensville, Maryland, 22. julija 2013.

(87) Elizabeth ni prav nič ovinkarila: Ibid.

(88) Nekaj tednov pozneje ji je po telefonu sporočil svojo odločitev: Ibid.

ŠESTO POGLAVJE

(89) Sunny je izžareval naravno moč: Ken Auletta, »Blood, Simpler«, New Yorker, 15. december 2014

(90) Elizabetine težave pri navezovanju prijateljstev: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava, ki jo je podala Lorraine Fuisz.

(91) Sunny se je rodil in odraščal v Pakistanu: LinkedIn profil Sunnyja Balwanija; Theranosova internetna stran.

(92) Analitiki so ostajali brez sape: Steve Hamm, »Online Extra: From Hot to Scorched at Commerce One«, Bloomberg Business Week, 3. februar 2003.

(93) Proti koncu leta je bila delnica: Ibid.

(94) V novembru: »Commerce One Buys CommerceBid for Stock and Cash«, New York Times, 6. november 1999.

(95) To je bila osupljiva cena: »Commerce One to Buy CommerceBid«, spletna stran CNET 6. november 1999.

(96) Commerce One je moral na koncu razglasiti stečaj: Eric Lai, »Commerce One Rises from Dot-Ashes«, San Francisco Business Times, 3. marec 2005.

(97) Ko sta se poleti 2002 spoznala na Kitajskem: Posestni list za nepremičnino na vogalu Marina Boulevarda in Scott Street v San Franciscu, datiran z 2. marcem 2001, kjer sta Sunny Balwani in Keiko Fujimoto navedena kot zakonski par.

(98) V oktobru 2004: Posestni list za 325 Channing Avenue #118, Palo Alto, Kalifornija 94301, datiran 29. oktobra 2004.

(99) Ostali javno dostopni viri: V bazi podatkov TLO je za Elizabeto Holmes z začetkom v juliju 2005 navedeno stalno bivališče na 325 Channing Avenue #118, Palo Alto. V obrazcu za volitve, datiranem z 10. oktobrom 2006, je prav tako navedla ta naslov bivališča.

(100) Do januarja 2001 je ostal podpredsednik Commerce One: LinkedIn profil Sunnyja Balwanija na spletni strani Theranosa.

(101) Njegova davčna obremenitev je skoraj izginila: Ramesh Balwani v. BDO Seidman, L. L. P. and François Hechinger, No. CGC-04-433732, Kalifornijsko višje sodišče v San Franciscu, tožba vložena 11. avgusta 2004.

(102) Sunny je poskrbel za preobrat: Ramesh Balwani v. BDO Seidman et al., .

(103) Elizabeth je kolikor se je le dalo poskušala preusmeriti pozornost: Zaupno poročilo »Theranos Antiogenesis Study Report«.

SEDMO POGLAVJE

(104) Junija 2010: Alexei Oreskovic, »Elevation Partners Buys $120 million in Facebook Shares«, Reuters, 28. junij 2010.

(105) Samo šest mesecev pozneje: Susanne Craig ter Andrew Ross Sorkin, »Goldman Offering Clients a Chance to Invest in Facebook«, New York Times, 2. januar 2011.

(106) Uspeh twitterja: Michael Arrington, »Twitter Closing New Venture Round at $1 Billion Valuation«, spletna stran TechCrunch, 16. september 2009.

(107) In spomladi 2010: Chrtistine Lagorio-Chafkin, »How Uber is Going to Hire 1.000 People This Year«, Inc. , 15. januar 2014.

(108) Dr. J je deloval iz pisarne: LinkedIn profil Jaya Rosana; Jessica Wohl, »Walgreen to Buy Clinic Operator Take Care Health«, Reuters, 16. maj 2007.

(109) Theranos je januarja 2010: Walgreen Co. v. Theranos, Inc., No. 1:16-cv-01040-SLR, U.S. District Court Wilmington, tožba vložena 8. novembra 2016.

(110) Dva meseca pozneje sta Elizabeth in Sunny: Ibid.

(111) Walgreensovo delegacijo so sestavljali: zapisnik s sestanka Walgreensa in Theranosa 24. avgusta 2010.

(112) »Zelo sem navdušen, da delamo to!«: Ibid.

(113) …že čez eno uro pa bi ljudje v rokah držali izvid: Schedule F v Theranosovi pogodbi z dne 30. julija 2010, zaveden kot dokaz C v zadevi Walgreen Co. v. Theranos, Inc.

(114) Podpisali so že predpogodbo: Schedule B, F in H1 v Theranosovi pogodbi iz julija 2010.

(115) Theranos je Walgreensu zagotavljal: dokument imenovan »Theranos Base Assay Library« s Theranosovim logom.

(116) Ko je Walgreensova odprava predlagala: Zaupna beležka z naslovom »WAG/ogled Theranosa, razmisleki in priporočila«, povedal Kevin Hunter Walgreensovemu vodstvu 26. avgusta 2010.

(117) Na velikem zaslonu: PowerPoint z naslovom »Project Beta – Disrupting the Lab Industry – Kickoff Review, datirano 28. september 2010.

(118) Hunterjev zapis 26. avgusta 2010, predstavljen vodstvu Walgreensa.

(119) Hunter je med naslednjim sestankom prosil Elizabeto za izvide: zapisnik video konference med Theranosom in Walgreensom med 13. in 14. uro 6. oktobra 2010.

(120) Elizabeth in Sunny sta burno razpravljala s Hunterjem: zapisnik video konference med Theranosom in Walgreensom med 13. in 14. uro 10. novembra 2010.

(121) Podpisana pogodba med podjetjema: Schedule B, julij 2010.

(122) V dokumentih predanih Walgreensu: »Project Beta – Disrupting the Lab Industry – Kickoff Review.

(123) Dopis datiran 27. aprila 2010: zaupen dopis z glavo bolnišnice Johns Hopkins in naslovom »Summary of Hopkins/Walgreens/Theranos« sestanka.

(124) Toda vse bolj se je zanimal za področje zdravja: Richard S. Dunham in Keith Epstein, »One CEO‘s Health-Care Crusade«, Bloomberg Businessweek, 3. julij 2007.

(125) Burd je za zaposlene vpeljal inovativne preventivne programe ter skrb za dobro počutje: Jaime Fuller, »Barack Obama and Safeway: A Love Story«, Washington Post, 18. februar 2014.

(126) Tako kot Dr. J: Dunham in Epstein, »One CEO‘s Health-Care Crusade«.

(127) Toda veliko kolegov je začenjalo dvomiti: Melissa Harris in Brian Cox, »2nd DUI Arrest for Walgreen Co. CFO Wade Miquelon«, Chicago Tribune, 18. oktober 2010

OSMO POGLAVJE

(128) Prvi komercialni spektrofotometer: Jerry Gallwas, »Arnold Orville Beckman (1900-2004)«, Analytical Chemistry, 1. avgust 2004, 264A-65A.

(129) Citometrija se uporablja: M. L. Verso, »The Evolution of Blood-Counting Techniques«, Medical History 8, št. 2 (april 1964).

(130) Eden takih aparatov je bil: prospekt Abaxisa za »Piccolo Xpress chemistry analyzer«, dostopen na spletni strani firme Abaxis.

DEVETO POGLAVJE

(131) Podjetje je za za zadnje četrtletje 2011: Safeway, »Safeway Inc. Announces Fourth Quarter 2011 Results«, izjava za tisk 23. februarja 2012.

(132) Med analitiki je bil tudi Ed Kelly: Video konferenca na temo poslovanja Safewaya v zadnjem četrtletju 2011, 23. februarja 2012 ob 11.00, dostop na Earningscast.com (133) Burd je obtožbe jezno zavrnil: Ibid.

(134) Nekaj mesecev pred tem je laboratorij: Obrazec CMS 2567 o pregledu Theranosovega laboratorija na 3200 Hillview Avenue v Palu Altu je bil izpolnjen 9. januarja 2012 brez ugotovljenih pomanjkljivosti.

(135) Čeprav je zakonska določila nadzorovala: California Bureau of State Audits,

»Department of Public Health: Laboratory Field Services› Lack of Clinical Laboratory Oversight Places the Public at Risk«, september 2008.

(136) Dupuyeva je smatrala: dopis 25. junija 2012 poslal odvetnik Jacob Sider Elizabeti Holmes po naročilu Diane Dupuy.

(137) Flebologa nista bila usposobljena: Ibid.

(138) E-dopis Dupuyeve Sunnyju Balwaniju s kopijo Holmes Elizabeti, zadeva »Dogajanja«, 27. maj 2012 ob 11.13 PST.

(139) Sunny pa jo je posvaril: e-dopis Sunnyja Balwanija z zadevo »RE: Opažanja« Diani Dupuy in kopijo Elizabeti Holmes 27. maja 2012 ob 14.16 PST.

(140) Dejansko je od Davida Doyla kmalu prejela: e-dopisi z zadevo »Important notice from Theranos« in »RE: Important notice from Theranos«, poslani 29. in 30. maja ter 1. junija 2012.

(141) Dupuy je sprva zavrnila: Siderjev dopis Holmesovi, 25. junij 2012.

(142) Proti koncu aprila 2012 so Burda vprašali: video konferenca 26. aprila 2012 ob 11.00 EST o poslovanju Safewaya v prvem četrtletju 2012, dostopna na Earningscast.com.

(143) V naslednjem poročilu v juliju 2012: video konferenca 19. julija 2012 ob 11.00 EST

o poslovanju Safewaya v drugem četrtletju 2012, dostopna na Earningscast.com.

(144) Kmalu po zaključku borznega trgovanja: Safeway, »Safeway sporočil upokojitev glavnega direktorja Steva Burda«; tiskovno sporočilo 2. januarja 2013.

(145) Eden od Burdovih dosežkov: Ibid.

(146) Le tri mesece po odhodu: »Pismo Steva Burda, ustanovitelja in glavnega direktorja« na spletni strani Burdhealth.com.

DESETO POGLAVJE

(147) Zamisel o uporabi Theranosovih aparatov na bojiščih: Carolyn Y. Johnson: »Trump‘s Pick for Defense Secretary Went to the Mat fort he Troubled Blood-Testing Company Theranos«, Washington Post, 1. december 2016.

(148) Z dovoljenjem svojega nadrejenega: e-dopis Davida Shoemakerja z zadevo »Gutierrez je Shoemakerjev dopis posredoval«, poslan Sally Hojvat 14. junija 2012 ob 10.16 EST.

(149) Hojvatova je vprašanje poslala: e-dopis z zadevo »Fwd: Prosim za nasvet v zvezi s Theranosom (NI ZAUPNO)« sodelavcem: Elizabethi Mansfield, Katherini Serrano, Courtney Lias, Albertu Gutierrezu, Donu St. Pierreu ter Davidu Shoemakerju; poslano 15. junija 2012 ob 11.43 EST.

(150) FDA dejansko te naloge ni izvajala: Office of Public Health Strategy and Analysis, Office of the Commissioner, Food and Drug Administration, »The Public Health Evidence for FDA Oversight of Laboratory Developed Tests: 20 Case Studies«, 16. november 2015.

(151) To se je spremenilo v 1990-ih: Ibid.

(152) Gutierrez je Shoemakerjev dopis posredoval: e-dopis z zadevo »FW: Prosim za nasvet v zvezi s Theranosom (NI ZAUPNO)«; poslal Alberto Gutierrez Juditi Yost, Penny Keller in Elizabeti Mansfield 15. julija 2012 ob 16.36 EST.

(153) Yostova in Kellerjeva sta menili: e-dopis z zadevo »RE: Prosim za nasvet v zvezi s Theranosom (NI ZAUPNO)«; poslala Judith Yost Penny Keller in Sari Bennett 18. junija 2012 ob 11.46 EST.

(154) Gary Yamamoto v San Franciscu je dobil to nalogo: e-dopis z navedbo zadeve »FW: Prosim za nasvet v zvezi s Theranosom (NI ZAUPNO)«; poslala Penny Keller Garyju Yamamotu 18. junija 2012 ob 17.48 EST.

(155) Dva meseca za tem, 13. avgusta 2012: e-dopis z navedbo zadeve »RE: Theranos update?«; poslal Gary Yamamoto Penny Keller in Karen Fuller 15. avgusta 2012 ob 14.03 EST.

(156) Ko jima je inšpektor pojasnil: e-dopis z zadevo »RE: Theranos (NI ZAUPNO)«; poslala Penny Keller Davidu Shoemakerju in kopijo Erinu Edgarju 16. avgusta 2012 ob 13.36 EST.

(157) V ogorčenem e-pismu generalu Mattisu: e-dopis z zadevo »RE: Follow up«; poslala Elizabeth Holmes Jamesu Mattisu, kopiji pa Jornu Pungu in Karlu Horstu 9. avgusta 2012 ob 15.14 EST.

(158) Posredoval ga je polkovniku Erinu Edgarju: e-dopis z zadevo »FW: Follow up«; poslal James Mattis Erinu Edgarju, kopije pa Karlu Horstu, Karlu Mundyju in Jornu Pungu 9. avgusta 2012 ob 22.52 EST.

(159) Edgar je grožnjo posredoval sodelavcu: e-dopis z zadevo »Fw: Follow up«; poslal Erin Edgar Davidu Shoemakerju 14. avgusta 2012 ob 13.35 EST.

(160) Mattis ni bil človek, s katerim bi se podrejeni častnik prepiral: Thoma E. Ricks, Fiasco (New York, The Penguin Press, 2006).

(161) Polkovnik Edgar ga je opogumljal: e-dopis z zadevo »Theranos (NI ZAUPNO)«; David Shoemaker poslal 15. avgusta 2012 ob 15.34 EST Penny Keller in Juditi Yost, kopiji pa Erinu Edgarju in Robertu Millerju.

(162) Odgovor na njegov dopis: e-dopis z zadevo »RE: Theranos (NI ZAUPNO)«; poslala Penny Keller Davidu Shoemakerju, kopijo pa Erinu Edgarju 16. avgusta 2012 ob 13.36 EST.

(163) Ko je Shoemaker seznanil Edgarja: e-dopis z zadevo »Re: Theranos (NI ZAUPNO)«; poslal Erin Edgar Davidu Shoemakerju 16. avgusta 2012 ob 19.23 EST.

(164) Prosil je Gutierreza: e-dopis z zadevo »Re: Theranos followup (NI ZAUPNO)«; poslal David Shoemaker Albertu Gutierrezu 20. avgusta 2012 ob 10.58 EST.

ENAJSTO POGLAVJE

(165) V soboto 29. oktobra 2011 je ob 10.15 pozvonilo: 31. oktobra 2011 notarsko overjeno potrdilo o dostavi.

(166) Kupila sta jo pred dvema letoma: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Lorraine Fuisz 11. junija 2013, Realtor.com.

(167) … ki ga je bil prodal: »Biovail to Buy Fuisz Technologies for $154 Million«, Dow Jones, 27. julij 1999.

(168) zdaj je bilo v lasti kanadske farmacevtske družbe Valeant Pharmaceuticals: »Biovail to Merge with Valeant«, New York Times, 21. junij 2010.

(169) Theranos je obtožnico vložil: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., tožba vložena 26. oktobra 2011.

(170) Fuisz je sinu Johnu samo enkrat omenil: e-dopis z zadevo »http://www.freshpatents.com/Medical-device-for-analyte-monitoring-and-drug-delivery-dt-20060323ptan20062852.php«; Richard Fuisz poslal Johnu Fuiszu, kopijo pa Joeju Fuiszu, 3. julij 2006 ob 8.31 EST.

(171) John je odgovoril le, da je McDermott: e-dopis z zadevo »http://www.freshpatents.com/Medical-device-for-analyte-monitoring-and-drug-delivery-dt20060323p-tan20062852.php«; John Fuisz poslal Richardu Fuiszu, kopijo pa Joeju Fuiszu, 3. julij 2006 ob 9.34 EST.

(172) John ni imel nikakršnega razloga: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Lorraine Fuisz.

(173) Noel se je celo oglasila: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Johna Fuisza 29. maja 2013, Washington D.C.

(174) Fuisz ji je to dejstvo pomolil pod nos: e-dopis z zadevo »Gen Dis«; poslal Richard Fuisz na info@theranos.com 8. novembra 2010 ob 7.29 PST.

(175) V 1990-ih je zastopal Ministrstvo za pravosodje v procesu proti Microsoftu: David Margolick, »The Man Who Ate Microsoft«, Vanity Fair, 1. marec 2000.

(176) V enem od primerov: John R. Wilke, »Boies Will Be Boies, as Another Legal Saga in Florida Shows«, Wall Street Journal, 6. december 2000.

(177) Ko je sodnik v Miamiju: Ibid.

(178) Sem je sodila tudi izjava Briana McCauleyja: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Briana M. McCauleyja 12. januarja 2012 v Washingtonu, D.C.

(179) Toda Boies je pet dni pozneje: pismo Davida Boiesa datirano 17. januarja 2012, poslano Elliotu Petersu.

(180) Predlagal je tudi sestanek: dopis z dne 7. junija 2012; Richard Fuisz poslal Donaldu L. Lucasu, Channingu Robertsonu, T. Petru Thomasu, Robertu Shapiru in Georgeu Shultzu.

(181) Edini odgovor je prišel: dopis 5. julija 2012; David Boies ga je poslal Jennifer Ishimoto.

(182) Takrat je John po diplomi na pravu: Terex Corporation et al. v. Richard Fuisz et al., No. 1:1992-cv-0941, U.S. District Court fort he District of Columbia, izjava Johna Fuisza 17. febaruarja 1993 v Washingtonu, D.C.

(183) Richard Fuisz je bil takrat v sporu: »Manufacturer Sues Seymour Hersh over Scud Launcher Report«, Associated Press, 17. april 1992.

(184) Čeprav je bil dogodek že starejši od 20 let: Terex Corporation et al. v. Richard Fuisz et al., zahtevek vložil 2. decembra 1996 sodnik Royce C. Lamberth in zaključil zadevo.

(185) Boiesova strategija prikazovanja Johna: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., odredba vložena 6. junija 2012. Obtožencu Johnu R. Fuiszu je bila odobrena zahteva za opustitev procesa, podjetju Fuisz Pharma LLC, Richardu C. Fuiszu in Josephu M. Fuiszu pa deloma odobrena in deloma zavrnjena taka zahteva.

(186) Boies je nato tožil: Theranos, Inc. et al. v. McDermott, Will & Emery LLP, No. 2012-CA-009617-M, Vrhovno sodišče District of Columbia, tožba vložena 29. decembra 2012.

(187) »Samo zato, ker so v pisarni«: Theranos, Inc. et al. v. McDermott, Will & Emery LLP, zavrnjeno na sodišču 2. avgusta 2013.

(188) Ko ga je eden od očetovih odvetnikov vprašal: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., izjava Johna Fuisza.

(189) Boies je svojim strankam zaračunaval: Vanessa O‘Connel, »Big Law‘s $1,000 Plus an Hour Club«, Wall Street Journal, 23. februar 2011; David A. Kaplan, »David Boies: Corporate America‘s No. 1 Hired Gun«, Fortune, 20. oktober 2010.

(190) Nato se je zgodilo nekaj nenavadnega: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., prepis zaslišanja pred začetkom sojenja, 5. marec 2014.

DVANAJSTO POGLAVJE

(191) Ian in Robertson sta se srečala: U.S. Patent No. 4,946,795 izdan 7. avgusta 1990.

(192) Ian je o tem potožil staremu prijatelju: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., prepis zaslišanja pred začetkom sojenja, 5. marec 2014.

(193) Fuiszovi odvetniki, ki so se že več tednov trudili: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., pripomba obtoženca v zvezi z izjavo Iana Gibbonsa, vložena 6. maja 2013.

(194) …do napovedanega sestanka sta bila le še dva dneva: e-dopis z zadevo »Deposition-Confidential A/C Privileged«, poslal David Doyle Ianu Gibbonsu, kopijo pa Moni Ramamurthy 15. maja 2013 ob 19.32 PST.

(195) Ian je e-pošto preposlal: e-dopis z zadevo »Fwd: FW: Deposition-Confidential A/C Privileged«, poslal Ian Gibbons Rochelli Gibbons 15. maja 2013 ob 19.49 PST.

TRINAJSTO POGLAVJE

(196) Poskušala je celo pregovoriti: Walter Isaacson, Steve Jobs (New York, Simon & Schuster 2011).

(197) Elizabeth je verjela v tako imenovano »rožo življenja«: April Holloway, »What Ancient Secrets Lie Within the Flower of Life?«, Ancient Origins, 1. december 2013.

(198) V e-sporočilu, poslanem Kate: e-dopis z zadevo »Legal«, poslal Mike Pedito na naslov Kate Wolff 4. januarja 2013 ob 16.27 PST.

(199) Še enkrat je natančno prebral pogodbo: pogodba agencije TBWA\CHIAT\DAY, Los Angeles, s Theranos Inc., datirana 12. oktobra 2012.

(200) Poslal je nujen e-dopis pravniku po imenu Joe Sena: e-dopis z zadevo »Fwd: Contract«; poslal Mike Peditto Josephu Seni 19. marca 2013 ob 18.23 PST.

(201) Sena je odgovoril: e-dopis z zadevo »RE: Contract«, poslal Joseph Sena Miku Pedittu 20. marca 2013 ob 18.51 PST.

(202) Spremembe v zadnji minuti so še okrepile nezaupanje Kate in Mika: veliko takih sprememb na Theranosovi spletni strani je navedenih v wordovem dokumentu

»Theranos Confidential«, ki ga je Jeff Blickman poslal z e-pošto Kate Wolff in Miku Pedittu nekaj trenutkov pred začetkom video konference.

ŠTIRINAJSTO POGLAVJE

(203) Takrat je ravno prebral biografijo: Walter Isaacson, Steve Jobs (New York, Simon & Schuster, 2011).

(204) Tudi Chinmay Pangarkar: njegov LinkedIn profil.

(205) Prav tako Suraj Saksena: njegov LinkedIn profil.

(206) Tako frankensteinsko napravo: definicijo »Blade server« gl. v PC Magazine Encyclopedia na PCMag.com.

(207) 5. junija 2012 je z Walgreenosm podpisala: Dodatek k Theranosovi pogodbi, datiran s 5. junijem 2012, priložen kot dokaz A v sporu Walgreen Co. v. Theranos, Inc.

(208) ADVIA je bil skoraj 600 kg težek aparat: Gl. podatke za ADVIA 1800 na Siemensovi spletni strani.

(209) Hemoliza je bila znan stranski pojav: Marlies Oostendorp, Wouter W. van Solinge in Hans Kemperman, »Potassium but Not Lactate Dehydrogenase Elevation Due to In Vitro Hemolysis Is Higher in Capilary Than in Venous Blood Samples«, Archives of Pathology & Laboratory Medicine, 136, oktober 2012.

PETNAJSTO POGLAVJE

(210) Sovražila je umetnikovo ilustracijo: Joseph Rago, »Elizabeth Holmes: The Breakthrough of Instant Diagnosis«, Wall Street Journal, 7. september 2013.

(211) Zgodaj zjutraj v ponedeljek naj bi se pojavila vest: Theranos, »Theranos Selects Walgreens as a Long-Term Partner Through Which to Offer Its New Clinical Laboratory Service«, sporočilo za javnost 9. septembra 2013 na Theranosovi spletni strani.

(212) Nekdanji politik je med predsednikovanjem Ronalda Reagana pustil globok pečat: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., prepis sodnega procesa, 13. marec 2014.

(213) Rago ni imel razloga podvomiti o Elizabetinem pripovedovanju: »WSJ‘s Rago Wins Pulitzer Prize«, Wall Street Journal, 19. april 2011.

(214) Nekaj tednov pozneje: e-dopis z zadevo »Theranos-time sensitive«, poslal Donald A. Lucas Miku Barsantiju in drugim strankam Lucas Venture Group 9. septembra 2013 ob 14.47 PST.

(215) Pahljača vlagateljev je segala od Roberta Colmana: Robert Colman and Hilary Taub-man-Dye, Individually and on Behalf of All Others Similarly Situated, v. Theranos, Inc., Elizabeth Holmes and Ramesh Balwani, No. 5:16-cv-06822, okrožno sodišče San Francisco, tožba vložena 28. novembra 2016.

(216) … objavila članek o podjetjih: Aileen Lee, »Welcome to the Unicorn Club: Learning from Billion-Dollar Startups«, TechCrunch spletna stran, 2. november 2013.

(217) Nekaj tednov pred Elizabetinim intervjujem: Tomio Geron, »Uber Confirms $258 Million from Google Ventures, TPG, Looks to On-Demand Future«, Forbes.com, 23. avgust 2013.

(218) Omeniti je treba še Spotify: John D. Stoll, Evelyn Rusli in Sven Grundberg, »Spotify Hits a High Note: Valuation Tops $ 4 Billion«, Wall Street Journal, 21. november 2013.

(219) V San Franciscu sta vodila hedge sklad: Cliffwater LLC, »Hedge Fund Investment Due Diligence Report: Partner Fund Management LP«, december 2011.

(220) Moža sta poklicala Elizabeto: Partner Investments, L.P., PFM Healthcare Master Fund, L.P., PFM Healthcare Principals Fund, L.P. v. Theranos, Inc., Elizabeth Holmes, Ramesh Balwani and Does 1-10, No. 12816-VCL, Delaware Chancery Court, tožba vložena 10. oktobra 2016.

(221) To je vidno iz tožbenega spisa: Ibid.

(222) Med drugim sestankom: Ibid.

(223) Težava (takrat zamolčana) je bila v tem: Partner Investments, L.P. et al. v. Theranos, Inc. et al., izjava Pranava Patela z dne 9. marca 2017 v Palu Altu, Kalifornija.

(224) Sunny je Jamesu in Grossmanu povedal tudi: tožba Partner Investments, L.P. et al. v. Theranos, Inc. et al., .

(225) Toda najdrznejša trditev Sunnyja in Elizabete: Ibid.

(226) …predvidevanje potrjuje tudi finančna projekcija: Partner Investments, L.P. et al. v. Theranos, Inc. et al., izjava Danise Yam z dne 16. marca 2017 v Palu Altu, Kalifornija.

(227) Šest tednov po tem: Ibid.

(228) Kot se je pokazalo pozneje: Christopher Weaver, »Theranos Had $200 Million in Cash Left a Year-End«, Wall Street Journal, 16. februar 2017.

(229) Partner Fund je 4. februarja 2014: tožba Partner Investments, L.P. et al. v. Theranos, Inc. et al.,

ŠESTNAJSTO POGLAVJE

(230) To je bilo, kot če bi kovanec metal v zrak: Partner Investments, L.P., PFM Healthcare Master Fund, L.P., PFM Healthcare Principals Fund, L.P. v. Theranos, Inc., Elizabeth Holmes, Ramesh Balwani and Does 1-10, No. 12816-VCL, Delaware Chancery Court, izjava Tylerja Shulzta z dne 6. marca 2017 v San Franciscu.

(231) Tyler in nekaj sodelavcev so nekaj dni zapored: e-dopis z zadevo »RE: Follow up to previous discussion«, poslal Tyler Shultz Elizabeti Holmes 11. aprila 2014 ob 17.38 PST.

(232) Do sploh ni bila pooblaščena: Partner Investments, L.P. et al. v. Theranos, Inc. et al., izjava Erike Cheung 7. marca 2017 v Los Angelesu.

(233) Inšpektorica se je več ur zadržala v laboratoriju: obrazec CMS 2567, ki je navajal sorazmerno malo pomanjkljivosti, opaženih med pregledom Theranosovega laboratorija 3. decembra 2013.

(234) Brez tega se je dalo mejno območje poljubno širiti: e-dopis Tylerja Shultza Elizabeti Holmes 11. aprila 2014.

(235) Eden od člankov je bil: Joseph Rago, »Elizabeth Holmes: The Breakthrough of Instant Diagnosis«, Wall Street Journal, 7. september 2013.

(236) Tyler je prebral ustrezne predpise CLIA: Title 42 of the Code of Federal Regulations, Part 493, Subpart H, Section 801.

(237) V ponedeljek 31. marca 2014 ob 9.16: e-dopis z zadevo »RE: Proficiency Testing Question«, poslala Stephanie Shulman Colinu Ramirezu oz. Tylerju Shultzu 31. marca 2014 ob 12.16 EST.

(238) Z njegove strani omenjeno ravnanje, je odpisala: e-dopis z zadevo »RE: Proficiency Testing Question«, poslala Stephanie Shulman Colinu Ramirezu oz. Tylerju Shultzu 2. aprila 2014 ob 16.46 EST.

(239) Prepričan sem o dolgoročni viziji: e-dopis Tylerja Shultza Elizabeti Holmes 11. aprila 2014.

(240) Dovolj časa, ki bi ga moral nujno porabiti: e-dopis Sunnyja Balwanija Tylerju Shultzu 15. aprila 2014.

(241) Napisala je, da se ne strinja: dopis Erike Cheung z odpovedjo službe, 16. april 2016.

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

(242) Toda pristojni sodnik zaradi pozne prijave: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., prepis zaslišanja v predpostopku, 5. marec 2014.

(243) Ena teh laži je bila: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., zapisnik s sojenja, 14. marec 2014.

(244) Fuisz je v dolgoveznem: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., zapisnik s sojenja, 13. marec 2014.

(245) Underhilla so odpustili iz pisarne: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al. , izjava Johna Fuisza.

(246) Naslednje jutro je Fuisz na list papirja: na roke napisano sporočilo, datirano 17. marec 2014.

(247) V svoji užaljenosti je poslal: e-dopis z zadevo »Theranos«, poslal John Fuisz Juliji Love 17. marca 2014 ob 7.15 EST.

(248) Kopijo dopisa je poslal: e-dopis z zadevo »Fwd: Theranos«, poslal John Fuisz Richardu Fuiszu, Joeju Fuiszu, Michaelu Underhillu in Rhondi Anderson, 17. marca 2014 ob 7.17 EST.

(249) Underhill se je nekaj ur za tem jezno odzval: e-dopis z zadevo »RE: Theranos«, poslal Michael Underhill Johnu Fuiszu, kopije pa Davidu Boiesu, Richardu Fuiszu, Joeju Fuiszu in Rhondi Anderson, 17. marca 2014 ob 15.59 EST.

(250) Za primer, da sporočilo ne bi bilo dovolj jasno: e-dopis z zadevo »Re: Theranos«, poslal David Boies Johnu Fuiszu, kopije pa Juliji Love, Michaelu Underhillu, Richardu Fuiszu in Joeju Fuiszu, 17. marec 2014 ob 16.16 EST.

(251) Članek Julije Love: Julia Love, »Family Gives Up Disputed Patent, Ending Trial with Boies‘ Client«, Litigation Daily, 17. marec 2014.

(252) Zgodba z naslovnice, kakršno je bil napisal: Roger Parloff, »This CEO Is Out for Blood«, Fortune, 12. junij 2014.

(253) Če bi Parloff prebral Robertsonovo izjavo: Theranos, Inc. et al. v. Fuisz Pharma LLC et al., zapisnik s sojenja, 14. marec 2014.

(254) V članku z naslovom »Bloody Amazing«: Matthew Herper, »Bloody Amazing«, Forbes.com, 2. julij 2014.

(255) Dva meseca pozneje: »The Forbes 400«, Forbes, 20. oktober 2014.

(256) Elizabeth je postala najmlajša prejemnica: sporočilo za javnost iz Horatio Alger Association na PRNewswire, 9. marec 2015.

(257) Revija Time: Time, »The 100 Most Influential People«, 6. april 2015.

(258) Predsednik Obama jo je imenoval: Theranos, »Elizabeth Holmes on Joining the Presidential Ambassadors for Global Entrepreneurship (PAGE) Initiative«, sporočilo za javnost, 11. maj 2015 na Theranosovi spletni strani.

(259) Elizabeth si je zdaj omislila tudi lastnega kuharja: Ken Auletta, »Blood, Simpler«, New Yorker, 15. december 2014.

(260) V septembru 2014, tri tedne po objavi zgodbe: Elizabetin govor na TEDMED je dostopen na youtubu: https://www.youtube.com/watch?v=kZTfgXYjj-A.

OSEMNAJSTO POGLAVJE

(261) …pisarni pa je posredoval eno od dopisovanj s Sunnyjem: e-dopis z zadevo »Re: The Employment Law Group: Consultation Information«, poslal DeWayneu Scottu 19. oktobra 2014 ob 21.18 EST.

(262) Njen dvom se je poglobil: Phyllis Gardner je navedena kot znanstvena in strateška svetovalka v Theranosovem zaupnem poročilu (december 2004) vlagateljem v krogu A za financiranje podjetja.

(263) To se je spremenilo: Ken Auletta, »Blood, Simpler«, New Yorker, 15. december 2014.

(264) Med trditvami, s katerimi je Elizabeth: Steven M. Chan, John Chadwick, Daniel L. Young, Elizabeth Holmes in Jason Gotlib, »Intensive Serial Biomarker Profiling for the Prediction of Neutropenic Fever in Patients with Hematologic Malignancies Undergoing Chemotherapy: A Pilot Study«, Hematology Reports 6 (2014), 5466.

(265) Clapper je v svojem blogu objavil: ogled je možen na Wayback Machine, če vnesete »Pathology-Blawg.com«.

DEVETNAJSTO POGLAVJE

(266) Potrpežljivo mi je razložil: John Carreyrou in Janet Adamy, »How Medicare ‚Self-Re-ferral‘ Thrives on Loophole«, Wall Street Journal, 22. oktober 2014.

(267) »Začne se kemijski proces«: Ken Auletta, »Blood, Simpler«, New Yorker, 15. december 2014.

(268) Res se je tudi Mark Zuckerberg: Jose Antonio Vargas, »The Face of Facebook«, New Yorker, 20. september 2010.

(269) Ni bilo brez razloga: »Average Age for Nobel Laureates in Physiology or Medicine«, Nobelprize.org.

(270) Medtem sem opravil: Joseph Rago, »Elizabeth Holmes: The Breakthrough of Instant Diagnosis«, Wall Street Journal, 7. september 2013.

(271) Bila je zadnja sobota v februarju: N. R. Kleinfeld, »With White-Knuckle Grip, Febru-ary‘s Cold Clings to New York«, New York Times, 27. februar 2015.

(272) Pisno se je pritožila pri Theranosu: dopis doktorice Sundene 20. januarja 2015, naslovljen na »Theranos Quality Control«.

(273) Proti koncu svojega potovanja: e-dopis z zadevo: »Theranos«, poslal Matthew Traub Johnu Carreyrouju 21. aprila 2015 ob 13.11 EST.

(274) Odpisal sem Traubu: e-dopis z zadevo »Re: Theranos«, poslal John Carreyrou Matthewju Traubu 21. aprila 2015 ob 19.08 EST.

(275) Dejal je, da bo preveril: e-dopis z zadevo »Re: Theranos«, poslal Matthew Traub Johnu Carreyrouju 22. aprila 2015 ob 12.02 EST.

(276) Takoj so mi padle v oči nekatere razlike: moji izvidi iz Theranosa in LabCorpa so bili poslani doktorici Sundene s faksom 24. aprila 2015. Vzorec krvi so mi vzeli v Theranosovem velnes centru v Phoenixu 23. aprila 2015, 44 minut preden so mi vzorec vzeli v laboratoriju LabCorp.

(277) Te razlike so bile malenkost v primerjavi: Dr. Sundene je svoje izvide iz LabCorpa prejela 28. aprila 2015, iz Theranosa pa 30. aprila 2015. V LabCorpu je dala kri 24. aprila 2015, v Theranosu pa 53 minut pozneje.

(278) Med mučnim klepetom ob večerji: John Carreyrou, »Theranos Whistleblower Shook the Company – and His Family«, Wall Street Journal, 18. november 2016.

(279) …dopis odvetnika je bil poslan le nekaj ur pred: e-dopis z zadevo »Deposition – Confidential A/C Privileged«, poslal David Doyle Ianu Gibbonsu, kopijo pa Moni Ramamarthy 15. maja 2013 ob 19.32 PST.

DVAJSETO POGLAVJE

(280) Poslal sem mu e-dopis s seznamom: e-dopis z zadevo »list of questions for Theranos«, poslal John Carreyrou Matthewju Traubu 9. junija 2015 ob 18.33 PST.

(281) Tyler je do dedove hiše prispel: povzetek poročila Tylerja Shultza o obisku pri njegovem dedu gl. John Carreyrou, »Theranos Whistleblower Shook the Company – and His Family«, Wall Street Journal, 18. november 2016.

(282) Pred kratkim je nastopila v jutranjih novicah: Pogovori Holmesove na CBS This Morning (16. april 2015), CNBC Mad Money (27. april 2015), CNN Fareed Zakaria GPS (18. maj 2015) in PBS Charlie Rose (3. junij 2015) – ogled vseh pogovorov možen na youtube.

ENAINDVAJSETO POGLAVJE

(283) V odposlanstvu sta bila: Fritschevo podjetje Fusion GPS je pozneje zaslovelo, ker je od nekdanjega britanskega vohuna pridobilo zloglasno dokumentacijo o Donaldu Trumpu; le-ta ga je obtoževala, da so ga bili Rusi izsiljevali.

(284) Kingova in Dearbornova sta takoj določili ton: Sestanek sem posnel tudi sam. Navedbe so dobeseden prepis posnetka.

(285) Dva tedna pred srečanjem sem na Traubovo zahtevo: e-dopis z zadevo »list of questions for Theranos«, poslal John Carreyrou Matthewju Traubu 9. junija 2015 ob 18.33 EST.

(286) Dopis v ovojnici je imel v glavi znak pisarne Boies Schiller: pismo Davida Boiesa Eriki Cheung, datirano 26. junij 2015.

(287) V priponki je bil uraden dopis Davida Boiesa Jayu Contiju: dopis Davida Boiesa Jayju P. Contiju, kopiji poslani Johnu Carreyrouju in Miku Siconolfiju, datirano 26. junij 2015.

(288) Naslednji dan sem prejel: e-dopis z zadevo »Re: Theranos HIPAA waiver«, poslala Nicole Sundene Johnu Carreyrouju 30. junija 2015 ob 19.04 EST.

(289) Poslal sem e-dopis na naslov Heather King: e-dopis z zadevo »Eric Nelson«, poslal John Carreyrou Heather King 1. julija 2015 ob 13.07 EST.

(290) Proti koncu tedna: pismo Davida Boiesa Jasonu P. Contiju, kopije poslane Marku H. Jacksonu, Johnu Carreyrouju in Miku Siconolfiju 3. julija 2015.

(291) Kot glavni dokaz za to trditev je priložil: izjavi sta podpisala dr. Rezaie in dr. Beardsley.

(292) Dr. Stewartova mi je nekaj dni pozneje poslala: e-dopis z zadevo »Theranos«, poslala dr. Stewartova Johnu Carreyrouju 8. julija 2015 ob 20.26 EST.

DVAINDVAJSETO POGLAVJE

(293) Prva je bila, da je agencija FDA odobrila: Theranos, »Theranos Receives FDA Clearance and Review and Validation of Revolutionary Finger Stick Technology, Test and Associated System«, obvestilo za javnost 2. julija 2015 na Theranosovi spletni strani.

(294) Druga dobra novica je prihajala iz Arizone: Ken Alltucker, »Do-It-Youself Lab Testing Without Doc‘s Orders Begins«, Arizona Republic, 7. julij 2015.

(295) …gostja na uradni državni večerji: Helena Andrews-Dyer in Emily Heil, »Japan State Dinner: The Toasts; Michelle Obama‘s Dress; Russell Wilson and Ciara Make a Public Appearance«, Washington Post, 28. april 2015.

(296) V reviji Fortune: Roger Parloff, »Disruptive Diagnostics Firm Theranos Gets Boost from FDA«, Fortune.com, 2. julij 2015.

(297) Balwani je pred dvema mesecema napadel sodelavce: Anonimna kritika Theranosa na Glassdoor.com 11. maja 2015.

(298) Med okroglo mizo je Biden označil: Theranos, »Theranos Hosts Vice President Biden for Summit on a New Era of Preventive Health Care«, sporočilo javnosti na Theranosovi spletni strani 23. julija 2015.

(299) Holmesovo je pohvalil: Ibid.

(300) Ženska, ki mi več mesecev ni hotela odobriti intervjuja: Elizabeth Holmes, »How to Usher in a New Era of Preventive Health Care«, Wall Street Journal, 28. julij 2015.

TRIINDVAJSETO POGLAVJE

(301) V marcu, mesec dni po tem: VC Experts Report on Theranos Inc.

(302) Od več kot 430 milijonov dolarjev: Christopher Weaver in John Carreyrou, »Theranos Offers Shares for Promise Not to Sue«, Wall Street Journal, 23. marec 2017.

(303) Pobudniki nagrade so bili: spletna stran Breakthrough Prize, https://breakthrou-ghprize.org.

(304) Beseda »dolgoročno« se je v spremnem dopisu: pismo Elizabete Holmes Rupertu Murdochu na papirju s Theranosovim logom, 4. december 2014.

(305) Preden je investiral v Theranos: Theranos je na svoji spletni strani objavil sodelovanje s clevelandsko kliniko 9. marca 2017 v sporočilu za javnost z naslovom »Theranos and Cleveland Clinic Announce Strategic Alliance to Improve Patient Care Through Innovation in Laboratory Testing«.

(306) V poslanem materialu za investitorje: v pet strani obsegajoči napovedi so bili zbrani podatki o Theranosovem finančnem položaju, njegovi kapitalizaciji, gotovin-skem pretoku in bilanci stanja. Prva sta jih razkrila Christopher Weaver in John Carreyrou, »Theranos Foresaw Huge Growth in Revenue and Profits«, Wall Street Journal, 5. december 2016.

(307) Theranos je pridobil tudi druge vlagatelje zvenečih imen, med drugim Cox Enterprises: Ibid.

(308) Do takrat ko sva se s Siconolfijem pogovarjala o italijanskih ribičih: Holmesova se je z Murdochom srečala vsega skupaj šestkrat. Datumi srečanj: 26. november 2014, 22. april 2015, 3. julij 2015, 29. september 2015, 30. januar 2016, 8. junij 2016. Dvakrat sta se srečala v Kaliforniji in štirikrat v New Yorku.

(309) Mike Brille iz pisarne Boies Schiller: pismo Michaela A. Brilleja Mary L. Symons, odvetnici Rochelle Gibbons, datirano 5. avgusta 2015.

(310) V zadnjem obupnem poskusu, da bi vendarle preprečil objavo: dopis Davida Boiesa Gerardu Bakerju, kopija poslana Jasonu Contiju, 8. september 2015.

(311) Zgodba se je pojavila: John Carreyrou, »A Prized Startup‘s Struggles«, Wall Street Journal, 15. oktober 2015.

(312) Urednik revije Fortune: Fortune Daily CEO newsletter poslal Alan Murray bralstvu 15. oktobra 2015 ob 7.18 EST.

(313) Forbes in The New Yorker, še dve reviji: Matthew Herper, »Theranos‘ Elizabeth Holmes Needs to Stop Complaining and Answer Questions«, Forbes.com, 15. oktober 2015; Eric Lach, »The Secrets of a Billionaire‘s Blood-Testing Startup«, NewYorker.com, 16. oktober 2015.

(314) Eden od njih je bil nekdanji soustanovitelj firme Netscape: Laura Arrillaga-Andreessen, »Five Visionary Tech Entrepreneurs Who Are Changing the World«, New York Times T Magazine, 12. oktober 2015.

(315) V enem od prvih sporočil za medije: Theranos, »Statement from Theranos«, sporočilo za javnost na spletni strani Theranosa 15. oktobra 2015.

(316) Holmesova, kot po navadi oblečena v črno: Intervju Holmesove 15. oktobra 2015 z Jimom Cramerjem na CNBC Mad Money; posnetek na youtube https://www.youtube.com/watch?v=rGfaJZAdfNE.

(317) Nadaljevanje zgodbe smo takoj objavili: John Carreyrou, »Hot Startup Theranos Dials Back Lab Tests at FDA‘s Behest«, Wall Street Journal, 16. oktober 2015.

(318) Theranos je tisto jutro izdal novo sporočilo: Theranos, »Statement form Theranos«, sporočilo za javnost na Theranosovi spletni strani 16. oktobra 2015.

(319) Nato je na njegov znak: Nick Bilton, »How Elizabeth Holmes‘s House of Cards Came Tumbling Down«, Vanity Fair, 6. september 2016.

(320) Zanimanje za razplet Theranosove zgodbe: Jonathan Krim, intervju s Holmesovo 21. oktobra 2016 na WSJ D.Live konferenci, ogled možen na WSJ.com.

(321) Gassée je nekaj dni prej: Jean-Louis Gassée, »Theranos Trouble: A First Person Account«, Monday Note, 18. oktober 2015.

(322) Kmalu po koncu pogovora: Theranos, »Theranos Facts«, sporočilo za javnost, Theranosova spletna stran 21. oktobra 2015.

(323) Po nastopu Holmesove: Andrew Pollack, »Theranos Facing Criticism, Says It Has Changed Board Structure«, New York Times«, 28. oktober 2015.

(324) Seveda sta že čez nekaj dni: pismi Heather King Williamu Lewisu, direktorju firme Dow Jones, krovnega podjetja Wall Street Journala; kopije poslane Marku Jacksonu, Jasonu Contiju, Gerardu Bakerju, Johnu Carreyrouju in Miku Siconolfiju, datirano 4. in 5. november 2015.

(325) V tretjem pismu so od Journala terjali: pismo Heather King Jasonu Contiju 11. novembra 2015.

(326) Boies je v intervjuju za revijo Wired: Nick Stockton, »The Theranos Scandal Could Become a Legal Nightmare«, Wired, 29. oktober 2015.

(327) Objavili smo, da je Walgreens: Michael Siconolfi, John Carreyrou in Christopher Weaver, »«Walgreens Scrutinizes Theranos Testing«, Wallstreet Journal, 23. oktober 2015.

(328) … poskušal z izdajo dodatnih delnic: Rolfe Winkler in John Carreyrou, »Theranos Authorizes New Shares that Could Raise Valuation«, Wallstreet Journal, 28. oktober 2015.

(329) …ni imel zaposlenega usposobljenega vodje: John Carreyrou, »Theranos Searches for Director to Oversee Laboratory«, Wallstreet Journal, 5. november 2015.

(330) …ter da je tudi Safeway prekinil: John Carreyrou, »Safeway, Theranos Split After $350 Million Deal Fizzles«, Wallstreet Journal, 10. november 2015.

(331) Kingova je po vsaki novi zgodbi: pismo Heather King Williamu Lewisu, 11. november 2015.

(332) V intervjuju za revijo Bloomberg Businessweek: Sheelah Kolhatkar in Caroline Chen, »Can Elizabeth Holmes Save Her Unicorn?«, Bloomberg Businessweek, 10. december 2015.

(333) …se je v zahvalnem nagovoru predstavila: Anne Cohen, »Reese Witherspoon Asks ‚What Do We Do Now‘? na Glamourjevi prireditvi Women of the Year Awards«, Va-riety, 9. november 2015.

ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE

(334) Dopis je kot zadevo navajal: e-dopis z zadevo »CMS Complaint: Theranos Inc.«; Erika Cheung poslala Garyju Yamamotu 19. septembra 2015 ob 18.13 PST.

(335) Šele konec januarja: John Carreyrou, Christopher Weaver in Mike Siconolfi, »Deficiencies Found in Theranos Lab«, Wall Street Journal, 24. januar 2016.

(336) Dopis je firmi nalagal: dopis 25. januarja 2016, Karen Fuller iz CMS Theranosovemu direktorju laboratorija Sunilu Dhawanu.

(337) … zdaj nenadoma nismo dobili njenega dopisa: zadnji dopis Wall Street Journalu z zahtevo po preklicu je datiran 11. januarja 2016.

(338) Theranos pa je še vedno podcenjeval: e-dopis z zadevo »Statement by Theranos on CMS Audit Results«, novinarjem poslala Theranosova uslužbenka za stike z javnostmi Brooke Buchanan27. januarja 2016 ob 13.49 EST.

(339) laboratorij še več mesecev opravljal: John Carreyrou in Christopher Weaver, »Theranos Ran Tests Despite Quality Problems«, Wall Street Journal, 8. marec 2016.

(340) Theranos te zgodbe ni mogel: e-dopis z zadevo »statement from Theranos« poslala Brooke Buchanan Johnu Carreyrouju in Miku Siconolfiju 7. marca 2016 ob 15.35.

(341) Toda Heather King je pritiskala: Kingova je na CMS poslala več dopisov v marcu in v začetku aprila 2016. Zahtevala je, naj agencija pred objavo inšpekcijskih ugotovitev naredi popravke.

(342) Medtem ko je potekalo prerekanje: Noah Kulwin, »Theranos CEO Elizabeth Holmes Is Holding a Hillary Fundraiser with Chelsea Clinton«, Recode, 14. marec 2016.

(343) Prireditev so sicer premestili: Ed Silverman, »Avoiding ‚Teapot Tempest‘, Clinton Campaign Distances Itself from Theranos«, STAT, 21. marec 2016.

(344) Heather King nam je poskušala preprečiti: pismo Kingove Jasonu Contiju, kopije poslane Johnu Carreyrouju, Miku Siconolfiju in Gerardu Bakerju, datirano s 30. marcem 2016.

(345) Najprej smo ga uvrstili na Journalovo spletno stran: John Carreyrou in Christopher Weaver, »Theranos Devices Often Failed Accuracy Requirements«, Wall Street Journal, 31. marec 2016.

(346) Milostni udarec je sledil: pismo Karen Fuller iz CMS poslano Sunilu Dhawanu, Elizabeti Holmes in Rameshu Balwaniju, datirano z 18. marcem 2016.

(347) Po tem, ko smo poročali: John Carreyrou in Christopher Weaver, »Regulators Pro-pose Banning Theranos Founder Elizabeth Holmes for at Least Two Years«, Wall Street Journal, 13. april 2016.

(348) Morala je nagovoriti javnost: Intervju Holmesove z Marijo Shriver, prenos 18. aprila 2016, možen ogled na youtubu.

(349) Holmesova se je odločila za popoln zasuk: AACC je 18. aprila 2016 izdala sporočilo za javnost, da bo Holmesova predstavila svojo tehniko na 68. letnem srečanju tega združenja.

(350) Prekinila je njuno razmerje: John Carreyrou, »Theranos Executive Sunny Balwani to Depart Amid Regulatory Probes«, Wall Street Journal, 12. maj 2016.

(351) Teden dni pozneje smo v Journalu poročali: John Carreyrou, »Theranos Voids Two Years of Edison Blood-Test Results«, Wall Street Journal, 18. maj 2016.

(352) Walgreens je 12. junija 2016: Michael Siconolfi, Christopher Weaver in John Carreyrou, »Walgreen Terminates Partnership With Blood-Testing Firm Theranos«, Wall Street Journal, 13. junij 2016.

(353) Dodaten in uničujoč udarec: John Carreyrou, Michael Siconolfi in Christopher Weaver, »Theranos Dealt Sharp Blow as Elizabeth Holmes is Banned from Operating Labs«, Wall Street Journal, 8. julij 2016.

(354) Še huje je bilo: Christopher Weaver, John Carreyrou in Michael Siconolfi, »Theranos is Subject of Criminal Probes by U.S.«, Wall Street Journal, 18. april 2016.

(355) Holmesova je celo uro predstavljala: Predstavitev Holmesove si lahko ogledate na spletni strani AACC.org.

(356) Odzive je najbolje povzel: Nick Stockton, »Theranos Had a Chance to Clear Its Name. Instead, It Tried to Pivot«. Wired.com, 2. avgust 2016.

(357) Profesor patologije Geoffrey Baird: David Crow, »Theranos Founder‘s Conference Invitation Sparks Row Among Scientists«, Financial Times, 4. avgust 2016.

(358) Toda sledil je še en neprijeten udarec: John Carreyrou in Christopher Weaver,

»Theranos Holds New Zika Test After FDA Inspection«, Wall Street Journal, 30. avgust 2016.

(359) Partner Fund iz San Francisca: Christopher Weaver, »Major Investor Sues Theranos«, Wall Street Journal, 10. oktober 2016.

(360) S podobno utemeljitvijo je tudi upokojeni bankir Robert Colman v imenu več drugih vlagateljev: Christopher Weaver, »Theranos Sued by Robertson Stephens 280

Co-Founder Colman«, Wall Street Journal, 28. november 2016.

(361) Večina drugih vlagateljev: Christopher Weaver in John Carreyrou, »Theranos Offers Shares for Promise Not to Sue«, Wall Street Journal, 23. marec 2017.

(362) Rupert Murdoch je bil izjema: Ibid.

(363) David Boies in njegova odvetniška pisarna: John Carreyrou, »Theranos and David Boies Cut Legal Ties«, Wall Street Journal, 20. november 2016.

(364) Mesec dni po nastopu Holmesove na konferenci AACC: Carreyrou in Weaver, »Theranos Halts New Zika Test After FDA Inspection«.

(365) Boies je nekaj mesecev pozneje izstopil: Weaver in Carreyrou, »Theranos Offers Shares for Promise Not to Sue«.

(366) Walgreens je za sodelovanje s Theranosom: Christopher Weaver, John Carreyrou in Michael Siconolfi, »Walgreen Sues Theranos, Seeks $140 Million in Damages«, Wall Street Journal, 8. november 2016.

(367) Po začetnih ugovorih: John Carreyrou in Christopher Weaver, »Theranos Retreats from Blood Tests«, Wall Street Journal, 6. oktober 2016.

(368) Inšpektorji CMS so med pregledovanjem arizonskega laboratorija: Christopher Weaver in John Carreyrou, »Second Theranos Lab Failed U.S. Inspection«, Wall Street Journal, 17. januar 2017.

(369) Theranos se je na koncu pogodil: Christopher Weaver, »Arizona Attorney General Reaches Settlement with Theranos«, Wall Street Journal, 18. april 2017.

(370) Celotno število izvidov: Ibid.