---   237    ------
Naši dopisi.
Trst 14. julija. — Pri včerajšnji procesiji v Roja nu smo opazovali narodni živelj v okolici Tržaški in z veseljem morem povedati, da je pravega slovenskega duba mnogo več kakor smo pričakovali. Pri procesiji je svirala vojaška godba c. k. Kuhn-ovega polka. Vsem se je na obrazih radost brala , ko vdarijo prvi napev „sem slovenska deklica", kajti na obalih Adrije nismo še culi milih domačih glasov. Ko procesija pred čitalnico dospe, zadoni slovenska Marselejza „Naprej", igrali so jo tako ganljivo, da se človek skoraj ni moral zdržati veselja solz. — Popoldan je bila v čitalnici ,,beseda"; praznovala je petletnico svojega obstanka. Ako-ravno je Rojanska čitalnica prejšnja leta hudo pogub-ljive in krute nevihte prestala, obstala je vendar, kajti trudili^so se vrli možje; da so jo oteli žugajočemu poginu. Se napreduje; akoravno pa je čitalnica kmečka, ne šteje čez dva kmeta med udi, kakor sem iz zanesljivega vira zvedel; izostali so zarad osabnosti nekih mladih gospodičev, kteri znajo vse drugo, le vljudnosti ne „me-riti*M Tudi razpor izvira od te garde, kajti tudi v takem malem društvu ste dve stranki, — kakošni da ste, o tem nočem govoriti ter le željo izrekam,  naj se
sprava in mir napravi. Predsednik gosp. Žvanut, v obče mirodajni in spoštovani mož, je glavni faktor dru štva; njemu na srce pokladamo živo željo, naj bi napravil edinost v društvu, brez ktere je poguba gotova* Beseda je bila dobro obiskana in jako zanimiva; v to je dosto pomagal lepi novi oder, kterega so bili vsi veseli, igra ^Telegram" se je vršila dobro. Po igri pa je bil ples, kajti naša mladina, ktera se je druga leta skoraj vsak mesec pri besedah z godbo razveseljevala, imela je letos pol leta post, zato se je pri tej zabavi toliko iskreneje sukala. Pevci so na prostem lepe pesmi prepevali, dokler nas ni petelin k počitku opominjal. Tako je bila petletnica končana v spomin, da je 1868. leta Rojanska čitalnica s krstom krvi krščena bila, ko so kruti Lahoni ko divjaki divjali in vsacega, kdor se je drznil slovensko govoriti, z nožem v trebuh ali svinčenimi bunčicami pobiti žugali. Hvala Bogu, prebili smo silovite Čase in izbudili smo se vsaj toliko, da se čutimo tako močne, da se lahonskih napadov ne bojimo več.                                                   Domoljub.
V Gorici 13. julija. — V kratkem bomo imeli tukaj jako zanimivo sodnijsko obravnavo. Časnik „L' Isonzo" je tožil vredništvo lista „L' Eco del Litorale". Poslednji prinaša v vsakem listu s podpisom „Fra Galdino" jako osoljene humoristične sestavke, v kterih biča neslanerije liberalnih časnikov, sosebno Tržaškega „Cktadino-a" in tukajšnjega „Isonzo-a". Ves svet ve, kdo je pisalec satiričnih sestavkov v „Eco d. L.", a odgovornost je prevzel odgovorni vrednik. Čudno je, da je sodnija vendar-le povabila pred-se tudi omenjenega znanega — neznanega pisatelja, kteri pa se je po svoji navadi hu-moristično izmuznil sodniku - preiskovalcu rekoč, da „Fra" (frate ~ mnih) mora biti kak kapucin^ali frančiškan, kajti druzih mnihov v Gorici ni. Če se nazadnje vsa pravda v pesku ne pozgubi, bode zagovarjal „Eco"-vo vredništvo menda dr. Pajer, in tožnike naj-brže dr. Deperis. Mislite si zdaj lahko, kako bo zopet bliskalo in grmelo. — Dne 11. t. m. je utonil v Soči po nesreči osmošolec Mih. Golob; do te ure, ko to pišem, niso ga še našli.*) Groza slišati je, kako sta se s tovarišem, ki ga je hotel rešiti (oba v smrtni nevarnosti) borila. Pač res, z našo premrzlo Sočo se ni šaliti; tisti dan je bila še povrh vsega motna in en-malo napihnjena. — Naša kmetijska družba je nekaj prav važnega sklenila. Namerja namreč, izdati vse spise, vsa poročila, tarife itd. **) okrajnih in deželne ce-nilne komisije za uravnavo davkov, kakor tudi vse re-kurze zoper njih sklepe in določbe, da bode lahko vsakdo, ki ga te reči zadevajo, vse sam presojal. — Ponoči od 10. do 11. t. m. smo imeli ogenj na Studencu. Neredni in nezdatni hrup je bil znamenje, da naši gasilci so kakor Vaši feuerscheu-arji. Ko bi bilo vse prav uredjeno, zbrali bi se v naglici, na tihem, in ne bi prišli še le, ko je že vse polno zejala prodajočih ljudi na mestu požara. Ogenj sam ni naredil veliko škode, pač pa gasilci so pometali veliko pohištva iz hiš. Sicer pa se ravnokar v mestu starešinstvo trudi z uravnanjem gasilstva. — Tukajšnji „Glas" se po pravici huduje nad predrznostjo ,,Vošnj ako v cev" , ki pačijo politiko pravih Slovencev. Zakaj ni raji počakal se svojo filipiko do štev. 157. „Slov. Nar." (»Nekoliko odgovora".) Ne vem, kako je to: Večkrat kaj beremo o bolnišnici v Ljubljani, o porodnišnici etc.; kar je pa najpotrebniše za sedanji čas, o tem nič ne pišete.    N o-
*) Pozneje smo zvedeli, da ga je vrgla voda na vrh v nedeljo 20. t. m., in popoldne istega dne je bil pogreb. Poprejšnji petek pa je že bilo za rajncega svečano opravilo, kterega se je udeležil ves gimnazij.                               Pis.
**) Želeti bilo bi povsod kaj  tacega.                   Vred.
risnice zidajte, norišnice! To ni več polemika, kar Sancho Pansa Vošnjakov J. J. piše, to je edino le materijal — za norišnico. Tako sodimo pri nas, in menda nikjer drugače ondi, kjer resnice in poštenosti ni še umorila laž in sleparija.
Iz Gorice 20. julija. — Nedavno se je ponovil na Goriškem primerljej, da je kmet (kolono) ubil svojega gospoda. Lani je zadela ta nesreča pl. Stabile-na, letos pa gvKlančič-a (Slovenca), ki ima posestva v Lahih v S t. Vi tu (v Cervinjanskem okraji). Ustrelil ga je kmet Mochiut (70 let star mož) zato, ker ga je bil gospod spodil z zemljišča. Klančič ni še umrl, a rana je nevarna. Da bi bil Klančič oster gospod, ni znano. — Mislečemu se kažete te dve prikazni (lanski in letošnji atentat) kot socijalna nadloga, imajoča svoj vzrok v kolonialni naši sistemi. Kakor gospodarju zemljišč davki vedno rastejo, tako povišuje on kmetu na-jemščino (fit). Silijo ga k temu pa tudi slabe letine (pomanjkanje vendime itd.) Kmet pa meni, da ga gospod navlašč tlači; od tod srd. — Primorska vlada je zaukazala primerne naredbe, da se kolere ubranimo. V Karminu, Gorici, Zagraji, Gradišči se imajo napraviti bolnišnice za popotnike , ko bi med potjo zboleli. —¦ Naša mestna gosposka si tudi prizadeva, da se pride neprijaznemu gostu za časa v okom. Posilna desinfek-cija straniščne napovedana. — Kolera je že vnajbližih Beneških krajih, a dozdaj ni še prav huda. — Proti priobčenemu operatu deželne cenilne komisije za uravnavo davkov se je vzdignila xpri nas vsa dežela, od povsod prihajajo rekurzi; ali po pravici, ali ne, bomo videli.
Iz Notranjskega 14. jul. — Bil je včeraj v Postojni neki shod volilcev za izbiro kandidata za državni zbor, a ni bil zastopan po vseh občinah, ki imajo pravico voliti, kajti samo Cerknica z Begunjami bila je na-zoča v večem številu, kakor vse druge volilne občine, in ti, se ve da, bili so po svojih kolovodjih naučeni, molčati, vstajati, sikati in rohneti, pritrjevati in zani-kovati, kar se jim je v glasovanje predlagalo. Dobil je na ta način dr. Razlag 38, in grof Hohenwart 11 glasov. Le škoda, da niso čestitelji grofa Hohen-warta, kterih tukaj mnogo mnogo imamo, bili v višem številu zbrani. Se ve da je bila to taktika „včlikega" Hrena in „velikega" Krašovca! Kajti čestiteljev Hohenwartovih niso klicali. Govorov bilo je mnogo „pro et contraa. Naštevali so se politični grehi obeh kandidatov, vendar prepričali govorniki niso nikogar, da bi bil odstopil od svojega mnenja. Toliko pa sem zapazil, da Hohenwartova stranka bode zmagala na Notranjskem. Tedaj Notranjci, ki cenite velike zasluge in veliko zmožnost Hohenwartovo, na delo, da sijajno zmagamo! Da bi se bil Hrenovcem dr. Razlag sam ponujal zato, da bi ga iz „gošČave" izvlekli, kakor je Krašovec rekel, skoro ne morem verjeti, kajti da bi Razlag tako malo samega sebe poznal, da bi se s Hohenwartom primerjati mogel, kaj tacega more verjeti le gosp. Hren, o kterem vsak Notranjec vč, da ima veliko vednosti o ženski estetiki, a cel6 malo o državopravni politiki. Ker že pišem proti „Narodovcem", ki so sestavili program volitve in neko resolucijo vsilili, ktere menda drugi niso razumeli nego sestavitelji in tisti, ki soprotiglasovali, moram občno nevoljo izreči proti včerajšnjemu listu „Nar.", ki tako nesramno napada v svojem podlisteku občno spoštovano osebo g. Kluna. Ali niso to pravi rokovnači, ki take reči pisarijo? Poleg tega je dopis iz Cerknice o jezuitih od konca do kraja laž. Priliko sem imel biti pričujoč pri teh misijonih; čul sem vsaj pri enem večidel vse govore, in nisem za-
!)azil ne preklinjevanja ne rotenja, še manj pa pohujš-jivega razlaganja o nečistosti. Se ve pa, da greh se ne
more čednost imenovati. Da bi bili pa nedolžni pohuj-sani ali sramožljivi orudečili, je hudobno natolcevanje. Imenujte hišne gospodarje, ki so jim nasprotniki? Edini taki so, o kterih se srn j reči: da pes zacvili, ako se mu stopi na rep. Poznam tudi hišne gospodarje, ki vsak večer molijo; al to še ni znamenje, da so svetniki. O molitvi mislijo že na odrtije svojega bližnjega. Ti in enaki so sovražniki jezuitov in raisijonov. Govorim iz lastne skušnje. — Bolezen ljudstva pojenjuje v naših krajih, in ,,Narod" je tudi o tem kazal, da mu dopisniki njegovi slabo strežejo. Kar na ulicah vjamejo, pa kar brž za resnico prodajajo. O omenjeni bolezni lahko to s številkami dokažem, in imele bodo vradno veljavo.
Iz Notranjskega 18. julija. {Volilni shod v Postojni) 13. t. m. je bil prava šola nam Notranjcem: čem bolj se z mestnimi tako imenovanimi ^liberalnimi" gospodi spoznavamo, tem bolj smo si v naših političnih računih na gladkem. Nam, kteri smo v Postojni pri debatah nazoči bili, je „Slov. Narod" zdaj čisto vino natočil. Lažnjivo3ti in zvijačnosti, kterih se Vošnja-kovci v popisu tega shoda poslužujejo, presegajo vse, kar si človek le perfidnega misliti more!
V svojem 160. listu piše „Narod", da je 70 najod-ličnejših Notranjskih rodoljubov navzočih bilo. V listu 161. pa jih že 48 za, in 12 proti dr. Razlagu glasuje; po takem bilo bi jih le GO navzočih; a v današnjem listu „S1. Naroda" jih cel6 73 beremo i ,,Novice", akoravno „stare", kakor jih še le 6 let doživeli „Naro-dovci" zovejo, niso pozabijive, kajti povedale so število, ktero je g. Vos nj a k sam naštel: za Razlaga 38, zaHohenwarta 11 glasov. „Novični" dopisnik pozabil je le od teh 38 odšteti tiste 4, vedno pri vratih stoječe gospode iz Zagorske fare, ktere je dr. Voš-njak najpredza dr. Razlaga pozobal, na opomin domačina pa tudi Hohenwartu dal. Tedaj jih le še 34 ostane; in če odrajtamo g. Padar-ja in Bezeljaka, ktera v tej skupini volilne pravice nimata, in dr. Rojc-a, kteri se je glasovanju odpovedal, ostane le še 31 glav. Odrajtamo še tuleče težake (da, da! tulili so kot divjaki), ktere je gosp. Hren iz vseh Menišijskih žag skupaj zbobnal, ostane k večemu kakih 25—23 glasov za Razlaga, kteri pa vsi gotovo mandata kot volilni možje imeli ne bodo.
Resnica, ktero je današnji „Narod" povedal, je le ta, da niso bili vsi došli pri posvetovanju navzoči, tako župani iz Zagorja, Knežaka, S t. Petra in drugi ne, in to zato, ker niso hoteli Hrenovi komandi se podvreči, kteri je s svojim tankim nosom lahko izvohal, da bodo Hohenwartovci zmagali; zato je vpil: „tisti, ki nimajo volilnega vabila v rokah, ne smejo v dvorano".
„Slov. Narod" govori tudi o mnogih pismenih glasovih za dr. Razlaga. To zopet je perfidna laž; razen pisma od g. LavrenČiča za Hohenwarta in Costo, nekega župana Hlače z dvema svetnikoma podpisanega iz Idrijske strani in enega iz Vipave, se nam jih ni druzih objavilo; mogoče, da je dr. Vošnjak kako pismo v žepu pozabil, vsaj mu ni hotelo g. Lavren-čič-evo  pismo  za Hohenwarta nikakor izpod rok iti!
Prepričani smo do dobrega, Če bi bili vsi domačini, kteri so bili v Postojni za Hohenwarta, navzoči pri glasovanji, da bi bil H oh en war t tudi v tej skupščini večino glasov imel. Kar je bilo Hohenwar-t ovce v, mora se reči, da spadajo res vsi v vr3to odličnih Notranjcev, ker so bili po duhovnikih, učiteljih, županih, občinskih svetovalcih in odbornikih, velikih posestnikih, obrtnikih in trgovcih zastopani.
Pregledimo zdaj: kteri sodniški okraji in ktere županije so bile pri glasovanji zastopane/ L ozki, Idrijski in Postojnski okraj čisto ne, Bistriški
—    238
le po mladem g. Ličan-u iz Bistrice; iz Planinskega okraja smo pogrešali županije Logatec, Hote de r-sico, Cirkovsko vas in Unec; Planina je na polovico za Hohenwarta, pa bo ob svojem času popolno zanj glasovala. Iz Senožeškega okraja je bila le Senožeška in Hrenovska županija zastopana; prva je glasovala za Hohenwarta in bo tudi Hrenovska ob svojem času ravno kot vse druge županije tega okraja za Hohenwarta glasovala. Pogledimo v Vipavski okraj. Gospod dr. Rojic in Dietrich sta bila brez mandata iz   Vipavskega trga,   edina   županija St. Vid
i"e bila po svojem županu gosp. Kavčiču zastopana,   o Uerem seje nadjati,  da bode  ob  voli t vi za Hohen-warta glasoval.
To so istiniti  dokazi,   kteri  potiskajo   dr. Razi a-govo   kandidaturo   na   edino   Hrenovo   Menišijo   in Krašovcevo Cerknico;   upamo pa od druzih mislečih mož v Begunjah in Cerknici,   da  se  ne bodo dali od   Hrena   in   Krašovca   za   nos   voditi.    Jasno  je tedaj kot beli dan vsacemu, kdor ima oči in videti hoče, da je glorija, ktero „S1. Narod", „Laibacherica", „Tag-blatt",   Dunajske   „Presse"  s   svojimi   drugovi  i   tuti quanti o Razlagovi   izvolitvi  za  državnega  poslanca v Notranjski skupini pojejo,  gotova blamaža,  kajti za kandidaturo Razlagovo v naši   skupini   bo  g. Hren še pravega semena iskal, ko bo Hohenwart že izvoljen. Mi tudi   smo za  dr. Razlaga  v Postojni glasovali;   a zdaj ,   ko vidimo ,   slišimo  in čitamo obnašanje Vošnja-kovcev,   kteri imajo proti  nam  le   „cilker,   med pa Tržaške fige" v ustih,   znotra so pa volkovi v svojo kožo zaviti; — ko premišljujemo resnične, „Narodovcem" v dno srca segajoče g. Zelen-ove dokaze, kterih mu nikdo ovreči ni mogel in ne more; — ko beremo Razlag o ve govore v zadnjem deželnem zboru in kako ga je „S1. Narod" takrat zmirjal; ko vidimo, da dr. Voš-njak za svojo   „politiČno modrost"  na  Štajar-s k e m ni mogel kupca   najti,   in   zdaj  nam N o t r a n j-cem   svojo   robo   ponuja;   —   ko  beremo   v   51.   listu „Novic" od L 1872. slovo, ktero so „Kranjsko-Tržiško-Loški volilci" svojemu poslancu dr. Razlagu dali,   in ga  je   „S1. Narod"   sam  v  politični grob položil; — ko na  dalje  iz   današnjega  „Slov. Naroda"   razvidimo, da hočejo Vošnjakovci celo Kranjsko deželo koman-dirati,   zametovaje  kandidaturo  g. E. Tomšiča,   kte-rega so tamošnji domačini za kandidata v Trebanskem volilnem okraji proglasili   (evo!   gospodje „Narodovci", zakaj pa dr. Razlaga v njegovem gorenskem volilnem   okraji   ne   kandidirate ?!    vsaj   hočete,   da   mora dr.   Zarnik   v   svojem  volilnem  Trebanskem okraji mesto E. Tomšiča na smrt in življenje izvoljen biti?!), — in ker smo konečno popolno na čistem, da se Vošnjakovci le zbog svojih nakan za našo   kožo rujejo, in da jim je naš blagor  toliko   na  srcu,   kolikor nam lanski sneg,   —   vse to,   potem  lažnjivosti,   zvijače in perfidije,  ktere „Slov. Narod"   nam  vsaki dan ponuja, nas silijo,   da,   čeravno smo v Postojni za dr. Razlaga glasovali, ne bomo ga za našega poslanca nikoli nasve-tovali, tem manj ga volili.
Notranjci, bratje! mi se ne smemo kot čreda od brezverskega „Slov. Naroda" voditi dati, kteri nam na Stajarskem in tudi že na Kranjskem zavrženo robo po nuja. Posvetujmo se z našim očetom dr. B1 e i w e i s o m, •če bo treba, a vsiliti si ne dajmo od nobene strani nič več; pomagamo si lehko, kakor je gosp. Zelen dobro rekel, sami med seboj. A sedaj naj je geslo naše: Hohenwart za kmetsko skupino, dr. Costa s pomočjo bratov Gorenskih za mestno skupino. Živela! —
Ce mi kdo utegne očitati,  da sem ostro pisal, kar sem pisal,  naj pomisli, da glede na take laži in slepa-
rije, kakor jih „Slov. Narod" po svetu trosi,  mora kri zavreti vsacemu, kdor ima le kolčikaj poštenja v srcu! Iz Notranjskega  18. julija.    (Nektere opazke  v zadnjem  Postojnskem  shodu.)    Z radostjo  smo pri nas pozdravljali nasvet nekterih veljavnih možakov, naj bi se v našem  volilnem  okraji   grof Hohenwart volil  v  novi  državni zbor,   ker  ponosni morali bi biti, da pripomoremo  k  temu,  da  stopi  slavni gospod zopet na oder javnosti  in  potem tudi morebiti zopet na krmilo vlade. Da smo s temi mislimi pravo zadeli, prav očiten dokaz  temu je grozni strah vseh nemčurjev in nemčurskih vladnihjistov, in njihovo upanje,  da se to  ne bode zgodilo.    Se  bolj nas je pa veselilo slišati to,  da je grof Hohenwart trdne volje poslanstvo,   ako  mu  bode   izročeno,   tudi prevzeti.   — Kakor nas je pa vse to  z veseljem  navdalo,   tako nas je osupnilo neko povabilo,  ktero se je v našem okraji poslalo le ne k ter im,   ki jih je  klicalo 13. dan t. m. v Postojno,  da se tu zarad volitve posvetujejo.    Osupnilo — pravim — nas je to vabilo, ker so ga le nekteri izvoljeni prejeli,  drugi  prav  veljavni rodoljubi so o zboru le  po  strani   nekaj slišali,   vabila  pa  ne dobili. Osupnilo nas je pa Še najbolj to, da so shod sklicali možje, o kterih je dobro znano, da so tako zvani liberalci, da so nasprotniki Hohenwartovi „aus princip", da bodo zoper   njega  in  za   druzega glasovali ter tako med volilci  razprtijo  napravili.   —   Vdeležilo   se  je zbora sploh malo volil cev.  Iz vse Bistriške doline sta prišla le dva,   iz  Pivke   kakih  8,   nekaj  malo  iz Vipave in Vrhnike, največ jih je bilo iz Cerknice in Begunj   in ti zadnji,   vsi  „mladoslovenci",   po  gosp. Hrenu pripeljani in odpeljani, imeli so v shodu že iz-prva zagotovljeno večino zato,   da  so glasovali  zoper Hohenwarta.   Vse   zborovanje   po takem je bila zgolj sleparija.    Zborovanje pa  se je vršilo nekako tako-le: Veliki g. Hren iz Begunj,  liberalec od pete do glave, dr. Zamikov poseben prijatelj in častivec, poprime besedo ter pozdravi pričujoče in predlaga, naj se voli za predsednika   dr. Vošnjak,   da  on  posvetovanje vodi. To se je zgodilo.    Dr. Vošnjak  se  sicer  kakor  sra-možljiva frajlica najpred izgovarja, da se je le kot povabljen gost shoda   vdeležil — se  ve da!   vsaj   on   še volilec  ni  pri nas — vendar pa prevzame predsedstvo s kozarcem namesto zvončeka in kar  predlaga,   naj se dr. Razlag izbere za kandidata Notranjskih kmetiških občin.    Za   njim   nasvetuje   gosp. poslanec   Koren   iz Planine,  naj   se grof Hohenwart,   kot  naš kandidat razglasi.    Temu  pritrjuje  gosp.   župnik  Mlakar.    To spodbijata predsednik  (povabljen gost!)  in  gosp. K raso vec Cerkničan,  naštevaje  zasluge  dr. Razlaga,   in, pozabivši njegove pregrehe v deželnih zborih, nam kažeta   njegovo   svitlo   stran   prejšnjega   časa,    Hohen-warta  pa  v temo   postavljata  in   kandidaturo njegovo spodbijata, naslanjaje se na spis „Novic" iz onega časa, ko je grof Hohenwart  še podložni uradnik bil mi-nisterstvu.  Za njima govorita še župan Senožeški gosp. Zelen in župan Vrhniški g. Jelovšek; oba zagovarjata grofa Hohenwarta  ter  v spomin  kličeta obnašanje dr.   Razlagovo   v   najnovejšem   času.    Vse   zastonj; prišlo je do glasovanja,  katerega  izid je bil pred tednom že gotov. Za Hohenwartaso glasovali gospodje: Koren, Zelen, Jelovšek,  gosp. župnika Mlakar in Blaž ni k in drugi; — za dr. Razlaga so bili gospodje Hren, Obreza, Krašovec in vsi drugi „Na-rodovci".   —   Ko  je  bilo  vprašanje  zarad kandidaturo dovršeno,  prišel je  na vrsto sklep zastran gesla,   kte-rega bi se moral prihodnji posalanec držati.  Sprejeto je bilo z živio-klici znano načelo mladoslovencev „omika", „svoboda", „napredek".    Gospod   župnik  Mlakar   se oglasi, zakaj se je iz gesla slovenskega izpustila „vera",
-----239    -----
ktera je živo vkoreninjena v srce našega ljudstva in ktero mora braniti vsak zastopnik njegov, ako hoče biti pravi zastopnik naroda slovenskega? — Odgovor na vprašanje vrlega gosp. župnika bilo je zaničevanje: „kaj se mi brigamo za vero!" — Al vedite gospodje, ki ste sklenili dr. Razlaga kandidirati, da ste le malo peščico volilcev zastopali; naše ljudstvo v tej zadevi vse drugače misli. Iz tehtnih razlogov, ktere so naše „Novice" naštele, bomo mi volili Hohenwarta za našega poslanca. V zboru Postojnskem je bilo naše ljudstvo nepopolno zastopano, ker iz enih okrajev je prišlo le malo, iz drugih cel6 nič volilcev; najveljav-niši možaki pa so bili na strani Hohenwartovi. Resolucija, ktera se je tam sklenila, je mladoslovenska, to je, brezverska; ona ni v ljudstvu vkoreninjena, ona je cel6 v nasprotju z narodom slovenskim. Dajte nam odgovor na to vprašanje: „zakaj se „Tagblatt", „Laibacherica", „Presse" itd. Vašega sklepa veselijo?! Ze edino to, če druzega nič, bi moralo vsakemu poštenjaku oči^odpreti, da moramo za Hohen-warta glasovati. Ce bi pri volitvah propadli in bi nemčur izvoljen bil, kar naj Bog obvaruje, česar se pa ne bojimo, bodo odgovornost za to „Narodovci" nosili. H koncu spisa še par anekdot, ktere se tu pripovedujejo o zadnjem Postojnskem shodu; one ga v pravi luči^ kažejo. Rekel je nek Hrenovec veljavnemu možu iz St. Petra: „Zakaj ste pa Vi semkaj prišli; saj Vas ni nihče povabil". Nek Pivšk grajščak je rekel Hre-novcu: „Ce bi bil jaz vedel, kako nas bote pre-vpili, bi bil jaz svoje kosce v zbor pripeljal; oni bi Vas bili v živio-tulenji preglasili, in mi bi bili gotovo zmagalj".                                                      Notranje c.
Črnomelj 17. julija. J. K. — Kakor hitro se je culo, da ima preteklo nedeljo žegnanje biti na Bojan-cah, kjer sami staroverci prebivajo, se podam okoli sosedov in jih nagovarjam, da idimo k tej svečanosti in razveselimo revne naše rojake, od vseh strani zapuščene, kamor redko kterikrat kak tujec zaide. Le bližnji sosed zahaja sem in to samo takrat, ako ima kakovo živinče za mesnico kupiti; a to se zgodi le redko, ker se Bojanci poleg težkega poljedelstva s kupčijo živine, to je, volov, kozlov in prešičev pečajo in zato brigajo, da svoje kupce ob pravem času z^reČenim blagom pre-vidijo. Obljubilo mi je mnogo Crnomaljčanov, da se udeležijo imenoma Bojanske svečanosti, al plahi so doma ostali, ker je 2 dni pred svečanostjo se razglasilo, da gosp. okrajni poglavar Tribuci, kteri pri več prilikah se je izrazil, da je katoliški okrajni poglavar, bode shod prepovedal in vsako skupščino po žandarjih razkropiti dal! Res, lepo bi se vjemala taka prepoved s §. 5. postave od 15. novembra 1867. leta! Mi drugi tedaj, kateri nismo strahopezdljivci, se nismo za to govorico brigali. V soboto že je šel g. Anton Skubec v Bojance, da pozve običaje in jih „Novicam" popiše, kakih 20 nas druzih pa se je v nedeljo pripeljalo okoli 8. ure dopoldne na 3 vozovih, nekoliko druzih je pa peš prišlo iz Črnomlja za nami. Crnomaljci pridrdramo od te strani čez Dragatuš, Narajec in Belčjivrh po jako jako slabih potih. Škoda, da imenovani prebivalci v Narajci in BelČjem vrhu toliko kamnja in peska imajo, poti pa so tako slabe, da vozečega se človeka je strah, da ne bi mu drob iz telesa skočil. Slabih potov je tedaj le nemarnost kriva. — Na Rojanah smo se skoraj celo uro mudili, hode po kočah naših znancev, ki so nas povsod priljudno po svojem običaji sprejemali, ponujali, kar so imeli za zajutrk, in se čudili, kako da mi k njim pridemo, rekši, da oni še nikada niso toliko ljudi videli, še manj pa toliko vozov, akoravno so le trije bili. Bojanske ženske so nam povsod tožile, kakove težave imajo za vodo.  Rekle so nam, da ob treh vsako jutro
morajo na Knežino po vode iti, odkodar Še le ob 7. uri nazaj pridejo, potem morajo še le kuhati, a tako delati ne morejo nič druzega. Da so ženske onda res delavne, kaže to, da kamor gred6, povsod pletejo nogo-vice (čerope) ali nesejo kaj na glavi ali na hrbtu. — Kmalu po 9. uri se nenadoma čujejo možnarji pucati. Mi planemo ven, da vidimo, kaj da je to. In evo l zdajci vidimo nekoliko konjikov z glasbo čez veliko bukovo ložo barona Apfaltrerna proti nam gibati se. Ko doide vse to do nas, spoznamo, da je vitez dr. Za-vinšek na konji, Metliška godba pa za njim, in potem še štirji drugi iz Metlike, med njimi en Dunajčan, sorodnik gosp. dr. Zavinšeka, tudi na konjih; vsi jezdijo proti cerkvi, kjer jih je gospodin pop z nagovorom sprejel. Godba je svirala narodne napeve. Cerkvene ondašnje običaje bodo čitatelji naši razvideli iz že omenjenega popisa.*) Isto tako tudi vse drugo, kar smo doživeli na Bojancah. Po pravici gre čast in hvala gosp. pl. dr. Zavinšeku, da se je Bojančanom cerkveni hram olepšal z mnogo lično in dragoceno opravo. Prineseno je bilo to le-sem vse v nedeljo. Da so Bojan-čani za napravo kali dobili državne pomoči, gre sicer v prvi vrsti zahvala naši si. družbi kmetijski, ki je prva sprožila potrebo, da se na napravo vodnjakov v tacih krajih, ki pomanjkanja vode trpijo , iz državnega zaklada dobi pomoč; pl. dr. Zavinšek je med onimi kraji v deželnem zboru imenoval tudi Bojance; zbor se je na to obrnil do družbe kmetijske v tej zadevi in določila je ona Bojančanom 200 gld. Istina je,, da oni živo potrebujejo dobre vode! Al istina je tudi, da Bojančani nimajo nobene poti do sebe od nobene strani. Res, usmiljenja vredni so! Kaj neki so baroni Apfaltrerni delali, sam Bog vedi, da za Bojančane niso nič storili, vsaj so jih prejšnji čas za sluge in tuge rabili, bodi si na Krupi, Pobrežji ali drugod. Ni tedaj čuda, da ne čuješ druzega, ako se ž njimi meniš, nego tužne glase. Radostni smo zatega del opazili, kako dobro jim je delo, da smo kot bratje k bratom prišli. Zel6 jih je potolažilo to, in če se take svečanosti ponovijo še nekterekrat, ni dvombe, da zapuščeni Bojančani se prebudijo jz mrtvila in nastopijo pot vsaj počasnega napredka. Črnomaljskim gospodičinam pa tudi kličemo „slava", da so tje potovale in ubozim Bojančanom veselo uro napravile s popevanjem slovenskih pesem. Tako je pravo, da sosed budi soseda.
Iz Dolonskcga 19. julija. („Slov. Narod" in njegov II. bog dr. Zamik.) Ali ste ga videli v 162. listu zaroda" II, bogd mladoslovenske koterije, moža „n a j čistejšega značaja, nesebično in neutrujeno za narod delaj očega dr. Zarnika" iti v S t. Jernej kidat blato spred praga iz slovenskega v nem-čurski tabor zašlega poslanca Zagorca, onega moži-celjna, ki je prešinjen tujega duha narod svoj in narodnost pri shodu nemčurjev v Krškem očitno v obraz s pestmi bil? In za tega človeka gre kot ^zlato čisti značaj", prvi rodoljub in II. beg mladoslovenskih „na-rodferderberjev" reklamo delat, in ga mladosloven-skemu svetu kot imenitno akvizicijo na ,,odlični" „Na-rod" obešat! — Da, da „mladoslovenci"! to so Vaši neoskrunjeni značaji, to so možje, ki tako ljubijo svoj narod, da ga pri vsaki priliki s pestmi bijejo , to so možje, ki zadnje čase rovanke , razpore in neslogo delajo z Vami vred, ter tako samim sebi in narodu jamo kopljejo. Tužna nam majka! In taki značaji naj bodo naši poslanci? Mili bratje slovenski! zapomnite si pregovor: „tič se po petji   spoznava". Tako spoznava tudi
*')   Zanimivi popis   gosp. Skubec-a priueso , Novice" drugi pot.                                                                                                Vred.
------   240   ___
narodljubeči slovenski svet čadalje bolj patrone kričeče ,,Narodove" koterije!   Prosit!
Trebnje 20. julija. (Laž „Narodovcevu.) Prisiljen sem „Slov. Narodu'* ali prav za prav dr. Vošnjaku na njegov perfidni popis našega shoda v Dobrnču odgovoriti. Slov. Narod ( piše: „Nam se piše o tem shodu , da je bilo pri njem okolo 16 do 18 mož nav-zočnih, med njimi 4 duhovniki, kmetski možje pa so bili večidel iz bližnje okolice". — Kdo vam piše, od kod se vam pišejo te laži? Prva laž je, da je bilo navzočih 16 do 18 mož, — bilo nas je 22. Druga laž je, da so bili 4 duhovniki, bilo jih je 7 , in tretja laž, da so bili kmetski možje večidel iz bližnje okolice. Resnica je to, kar so „Novice" sporočale, da so bile zastopane vse srenje Žužemberškega in Trebanjskega okraja. Bili so navzoči kmetski možje iz Zagradca, Ambrusa, Mirne, Velike Loke itd., tedaj iz najbolj oddaljenih krajev. Prec drugi dan po shodu v Dobrnču bili so pri meni 3 možje iz Ajdovice, ki so obžalovali, da se shoda niso mogli vdeležiti, se pa z nami^ popolnoma zlagajo; isto mi je rekel volilni mož iz Čateža. Se li, gospodioe Vošnjak, nad tem spotikujete, daje bilo navzočih le 22 mož? Vedite, da 9. julij je bil sreda, tedaj delaven dan, da navzoči so možje, ki imajo pri svojih popolno zaupanje, da so zastopali mnenje dveh okrajev. — Dalje piše „Slov. Narod": „Kmetski volilci so najprej od g. dr. Zarnika govorili ter rekli, da je on njihov dosedanji poslanec in da si ga žele tudi za državnega". To zopet je grda laž. O kandidaturi dr. Zarnika nikdo ni ne besedice črhnil. Kmetski volilec iz Ambrusa je rekel: „Le nemčurja neu, kmetski voiilec iz Zagradca pa: „Le takega ne, ki nima nič vere" , kmetski volilec iz Mirne je nasvetoval dr. Bleiweisa, drugi kmetski volilec iz Mirne priporočal je grofa Bar bo-ta, nek duhovnik pa dr. Po-klukarja. Pri glasovanji je bil izvoljen g. Tomšič z vsemi proti 3 glasovi (2 sta se glasovanja zdržala, med njima eden je glasoval za Barbota, pa tudi ti so potem rekli, da bodo za Tomšiča delali). „Slov. Narod"! to je resnica; kar ti poročaš, je laž. Laž je pa tudi, kar „Narod" dalje piše: „Duhovniki so unisono energično protestovali proti dr. Zamiku", kakor je tudi laž: „Navzoči kmetje so potem omolk-nili". — Toliko „Slov. Narodu" in dr. Vošnjaku. Vse častite rodoljube, zlasti naše duhovne gospode poprosimo: naj našim kmetom, če mogoče, preberejo, kar je „Narod" pisal in kar so pisale ?,Novice" , da sami vidijo, kakih zvijač se naši tako imenovani „mlado-slovenci" poslužujejo, da bi dosegli svoj namen! Na nadejanje „Slov. Nar.4*, da g. Tomšič ne prevzame kandidature proti g. dr. Zamiku *), bodemo odgovorili na dan volitve«
NovomestO 20. julija. **) — V soboto, 19. dan t. m. je bil pogubljiv , osodepolen dan za dolensko stran. Strašno huda ura je zadela najrodovitnejše kraje Treba n s k e, Mirnopeške, Novo m^e ške, Prečni j ške, S t. Peterske, Brusniške in S t Jernej ške fare; vihar, toča in ploha iz odtrganih oblakov razsajali so tako grozovito, kakor da bi hoteli drug druzega še prestreči in prehiteti v pogubnem svojem delu. Tudi naj stareji ljudje ne pomnijo takega peklenskega raja, kakor so ga one tri elementarne moči nad našimi vbo-gimi, do sedaj nadepolnimi zemljišči in nogradi v soboto plesali!
Ob 3. popoldne bilo je pri nas še vse mirno 5 samo
*) Iz Novega mesta včmo, da dr. Vošnjak na vse kraje ponuja dr. Zarnika !                                                        Pis.
**) Tudi v d r u g e m dopisu, ki smo ga iz Št. Jerneja pozneje dobili, se nam potrjuje v vsem resnica velike škode.       Vred.
črno-višnjevi oblaki so nizko viseli v zgornjem kraju proti Trebnem, proti izhoda je še solnce sijalo. Hipoma pa se začenjajo valiti beli oblaki s tako hitrostjo, menjajoči svoje podobe in oblike strašansko grdo, da je bila groza gledati jih. Skoro pri tleh so se valile te pošasti. Tema je nastala kakor zvečer; zdajci zatuli vihar mahoma in s tako silo, da so se pohištva tresla, in neprenehoma je divjal, kakor da bi se bili razpeli vsi hudi duhovi. Drevesa so se lomila, opeka s streh padala, razbite šipe, in odtrgana okna so po tleh rožljala — tuleči vihar pa je nad vratami bobnal, kakor da bi hotel vse iz svojih tečajev in šteklov vreči. Zraven pa se je bliskalo in grmelo, kakor da bi bil soden dan, in ploha, od vetra gnana, je šumela kakor velikanski slap.  —
Ko se toliko pomiri vihar in neha ploha, da se je moglo malo okol videti — žalosten je bil pogled ! Drevje, kozolci, vse na tleh, bližne vinske gore, naša lepa tržka gora, — cvet dolenske vinoreje — vse belo od toče, kakor da bi debel sneg ležal po njej. Žalost nepopisljiva nas je prešinila vse, videti toliko škode! Na tržki gori ni ne en grozd ostal; perje in mladike: vse vprek leži na tleh, in od deleč se vidi, kakor da bi bilo še le prvo kopanje minulo. V Ždinski srenji se na njivah še ne pozna ne, kaj da je ondi rastlo, ravno tako pri sv. Ani v Trebanskem okraju. Kozolci so vsi na tleh, hiše in podi odkriti ; kar je bilo že spravljenih pridelkov, zmočeno je, posebno seno. Ker še prešičem nimajo ljudje kaj pokladati, bilo je danes na tržnem dnevu tukaj vse polno prešičev na prodaj po nizki ceni. — Tudi v hostah je vihar neizmerno škodo naredil. Vse škode na poljskih pridelkih, vinogradih, vrtih, gozdih, na pohištvih i. t. d. za letos in še za naprej, ne moremo še preračuniti. En milijon je gotovo premalo rečeno, kajti tu ni toča obsegla ie en kraj, — vničeni so pridelki, trud in snoj kmetovalcev več kakor šest milj daleč in celo uro na široko, od Trebnega noter do Gorjancev. V pogledu na toliko grozovito nesrečo ni dosti, da se gospodarjem samo davki čisto in popolnoma odpišejo — to se že samo na sebi razume, da kjer ni nič, je tudi cesar pravdo zgubil — ampak veČih, večih pomočkov je treba. Nadjamo se, da si bo c. k. deželna vlada prizadevala, kmalu pomoči prinesti ondi, kjer je je naj bolj treba, in da tudi naši deželni zastop nas ne bode zapustil v velikih nadlogah. Bog se usmili!
Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 18. in 19. juh) Načrtu nove, zel6 potrebne postave za varstvo polj A, katero namerava vlada prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo predložiti, je deželni odbor v glavnih načelih pritrdil. — Dopis centralnega odbora c. k. kmetijske družbe o potrebi za leto 1873. od c. k. ministerstva za poljedelstvo iz državnega zaklada namenjene denarne podpore za napravo vodnjakov (kali) v tacih krajih, kateri trpijo pomanjkanja čiste in zdrave vode za ljudi in živino, je deželni odbor izročil deželni vladi z iskrenim priporočilom, naj bi se po željah kmetijske družbe cela državna podpora z 2000 gold. dovolila. — Na poročilo županstva na Vrhniki, da ne dohajajo občinski odborniki v zadostnem številu k sejam, se je odgovorilo, naj župan po §. 42. obč. postave odbornike in namestnike, kateri ne pridejo k seji in se ne opravičijo, kaznuje z globo 10 gold. — Po dogovoru s kmetijsko družbo je deželni odbor sledečim prošnjikom iz vrste kmetovalcev podpore po 50 gold. za ogled Dunajske svetovne razstave dovolil, namreč: Andr. Brusu iz Ljubljane, Jožefu Vode tu iz Dolskega, Janezu Sever j u iz Vižmarij, Jožefu Z e 1 e n u iz Senožeč, Janezu Kapeletu iz Metlike, Janezu Kolbeznu iz Črnomlja, Andr. Magajni iz spodnjega Vrema, Antonu Uršiču iz Dobrad pri Podragi,   Andreju Frelihu  iz Sorice,
------    241    ------
Janeza Petri ču iz Blagovice. Ako bi kdo izmed imenovanih ne sel k razstavi, se bode dala podpora Andreju Malavašiču iz Butanjeve, in ako bi 2 ne sla, dobi tudi Janez Malenšek iz Broda pri Tacnu podporo. — Deželno podporo po 50gold., ki je namenjena za učitelje ljudskih šol, za ogled svetovne razstave Dunajske, pa dobijo sledeči učitelji, namreč: Tomšič Janez iz Ljubljane, G er k man France iz Ljubljane, Borštnik Janez iz Smarije, Cebin Peter iz Kranja, Saje Janez iz Št Jerneja, Levic ni k Jožef iz Železnikov, Pfeifer France iz Goričice, Lunder France iz Radeč, Po ž ene 1 Janez iz Unca, učiteljica Margreiter Karolina iz Postojne. — Če bi kdo izmed imenovanih učiteljev ne šel k razstavi, dobi potem učitelj Janez Zetel iz Škofje Loke podpore, in če bi dva imenovanih ne šla, je pa dobi tudi učitelj Jožef Turna iz Radolice. Vsi, ki dobijo deželne podpore, imajo deželnemu odboru pismeno poslati svoja poročila o razstavi. Obiskovalci Dunajske razstave se pa tudi na to opomnijo, da imajo v razstavo prost vstop, ako so sami tudi kaj v razstavo poslali, in pa tudi vožnjo po železnici za ni ž o ceno. Zarad tega je pa treba, da se oglasijo pri deželni razstavni komisiji v Ljubljani za dotična potrjila.
—   (Iz Gorenskega) se nam piše (drugi pot prinesemo obširnejši popis), da kmetijskega shoda v Bledu preteklo nedeljo se je udeležilo mnogo gospodarjev z velicim zadovoljstvom, — da prihodnjo nedeljo gre" občečislani gosp. prof. Po vse na Jesenice, in da tudi druge nedelje, dokler ostane v Bledu, bode ukaželjnim kmetom na Gorenskem razlagal marsikaj iz kmetijstva.
—   (Slika za oltar) prav na tanko po izvirniku slavnega Rubens-a, ki ga ima velikaParižkacerkev, od gospodičine Matilde Eš-ove malana, ki predstavlja „Marijo 8 Ježčekom s glorijo angelsko obdano", je v štacuni g. Mačeka poleg mestne hiše za prodaj na ogled postavljena; v zlatem okviru je 4' 16" visoka, 3' 6" pa široka. Ondi se izvč tudi cena te krasne slike, cerkvenemu kinču vsa primerna. Umetnica jo prodd tudi proti temu, da se kup na obroke plača.
—   (V g. G. Masekovi zapuščini) se nahaja mnogo lepih muzikalij za cerkveno godbo; sv. maše, Tan-tum ergo, ofertoriji in več druzih pesmi. Kdor jih želf dobiti, naj se oglasi v streliških ulicah štev. 80 v Ljubljani.
—  8. dne t. m. se je gospodičina Ana pl. Rabova v 48. letu svoje starosti po kratki bolezni v večnost preselila. Mnogoletna njena neutrudljiva delavnost v poduku petja in glasovira je vsem Ljubljančanom dobro , vzlasti pa udom fiiharmoničnega društva, temveč znana, ker je v prejšnjih letih za izvrstno pevko slovela. Kako visokocenjena je ona sploh bila, kazalo je 40 prelepih vencev, ki so jo v grob sprejmili, da se res reči more: ,,Sie ruhet auf Rosen! — Die filharmo-nische Gesellschaft jedoch hatte keinen Nachhall fur sie. Traurig!!"                                                              O...
—  (Nekoliko dodatka k 1. občnemu zboru »narodne tiskarne"). Na vprašanje dr. P o k 1 u k a r j a: ali more kdo izmed gospodov odbornikov povedati, kaj se je zgodilo z nabranim denarjem za spominek Tomšičev in kedaj se bo spominek stavil, ker vendar tudi „narodno tiskarno" kot sedanjo lastnico „Slov. Naroda*' nekako moralična dolžnost veže, skrbeti zato, da se denar za to obrne, za kar je bil nabran? — zavrneta gosp. Grasselli in dr. Ahačič, da jih ni volja odgovora dajati za to, kar je vredništvo „S1. Naroda" pred storilo. — Gospod Rapoc se oglasi in razloži, da je bil on za to, da se za Tomšičev spominek osnuje poseben odbor, čegar ud je tudi on, —
blagajnik odboru pa začetkom je bil gosp. Želez nikar, in še le pozneje je blagajnistvo prevzel on (Rapoc); k o lik ar je on denarja prevzel, toliko ga shranuje naloženega. — O dolžnih pismih, ktera „Slov. Narod" omenja, gosp. Rapoc ni govoril nič,— a „Slov. Narod" tudi nič ne pove, čigavo je dolžno pismo, to je, komu se je nekoliko denarja za Tomšičev spominek nabranega na p6sodo dalo. — To je čuda originalno gospodarstvo — zavrne dr. Poklukar — za spominek, ki se ima koj staviti, se nabrani denar na dolžna pisma posoja! Zakaj neki se ne stavi že spominek in si dolžno pismo ne d& vplačati? To so take skrivnostne reči, da si more misliti vsak, kar si hoče. — Da se tedaj vsako sumičenje odvrne, naj vredništvo „Slov. Naroda" ne zakriva reči, katero zvedeti imajo pravico vsi, ki so kaj darovali za spominek Tomšičev.
—  (Pobirki iz Časnikov.) Tretja Dunajska nemčur-ska ,,Presse", ki jej je „Tagespresse" imč, piše o dr. Razlagumed drugim sledeče: Gotovo je dr. Razlag, dokler ga ni dr. Vošnjak spodrinil, voditelj mladoslo-vencev, med vsemi te stranke najprvi, ki bi se dal naj-lože pridobiti za sporazumljenje z ustavoverci, dasiravno ob urah delopusta rad kaže vnemo za ,,zedinjeno Slovenijo". Take sanjarije so pa pri njem prav nenavarne in komaj vredne, da se kdo za-nje briga, ravno tako nenavarne, kakor urie so domišljije čaBtitega doktorja, da so Slovenci omikonosno ljudstvo. „Dalje pravi isti list: „Slovenec dr. Razlag je tudi Nemcem na vsak način za poslanca ljubši, kakor na pol-nemški grof Hohenwart" (unter allen Umstanden acceptabler als der „auchdeutsche Graf Hohenwartu).
Ker je „Laibacherica" Tagespressin popis dr. Razlaga zvesto ponatisnila, je to pač znamenje, da je dr. Razlag tudi vladi ugoden kandidat, in to tem več, ker dr. Vošnjak ,,arm in arm" hodi z onim „žurnalistom" Ar kot o m, kateri, čeravno še pravilno nemški pisati ne zna, je vendar v Ljubljani udinjan zato, da pisari vsem nemčurskim časnikom.    Zato Notranjci pozor!
—  Po dolgem iskanji je dr. Vošnjak v „Vater-landu"odl5. nov. 1871 staknil dopis, v katerem nekdo iz Ljubljane odbor, ki je imel „narodno tiskarno" še le osnovati, svari, naj se ,,schwindelna" varuje. Ko bi bil oni spis res g. Klun pisal, česar pa nihče dokazati ne more, je vendar očividno, da on narodne tiskarne", katere takrat še bilo ni, ni „schwindel" imenoval. Dr. Vošnjak sam je to čutil, ker je besede, ki jih je pri občnem zboru govoril, zdaj prevrgel. Dobro smo culi kako je g. Klun-u očital, „da je on narodno tiskarno schwindel imenoval*'. Zdaj pa v „Narodu" št. 162 trdi, da je rekel: „Jako me veseli, da se g. Klun zdaj na enkrat tako zanima za našo narodno tiskarno; predno je tiskarna še ustanovljena bila, je „Vater-land" pisal, da je celo to pod vzet je „Schwindel". Naj bralci naši zdaj sami sodijo, kakošno ime zasluži človek, ki se takih zvijač poslužuje. In pri vsem tem še vedno g. Klunu žuga, da se bo imel pred sodnijo zagovarjati. Misli mar dr. Vošnjak g. Kluna s tem strašiti, in mar meni, da so sodnije tako abotne, kakor Narodovci, da bodo samo dr. Vošnjaku na ljubav kar na nos na  vrat koga   obsodile!    Blamaža na blamažo!
— (f)Jesiha! hudega! kupite!") — tako kričijo „Narodovci" cel6 po in sera tih ter ponujajo namenjo delnice tiskarniške za delnice banke „Slovenije". Ko pa sta danes (22. julija) dva gospoda za to se oglasila, so ju pošiljali od Poncija do Pilata celi dan; — po trdovratnem zahtevanji jima je na večer dr. M o še res zamenjal dve, ter jima zagotovil, da ima še celi dve! — To pa zopet kaže, kak osne poti hodijo „Na* rodovci"!   Dr. Moše jih mora rešiti sramote; za to pa
------242------
fa njegov protektordr. Vošnjak iz hvaležnosti ponuja lOČanom in drugim za — poslanca!  »Kupite jesiha, hudega, kupite!"
------   243------