Ko vzamemo v roke poročilo o delovanju občinske skupščine v minulih dveh letih si nehote zastavimo nekaj vprašanj, na katera že poznamo odgovore vnaprej; takšna vprašanja pa nas kljub temu še ¦ enkrat prisilijo k razmišljanju o naši stvarnosti.
Iz leta v leto bi se moral delegatski sistem razvijati, krepiti, vse večja naj bi bila vloga in odgovornost občinskih skupščin za krajevni in širši družbeni razvoj, vse več pobud za kreativno ravnanje bi moralo pnhajati na tej ravni družbene organiziranosti, širila naj bi se ustvarjaina moč vseh delovnih Ijudi in občanov. Vse to naj bi, po teoriji, pripeljalo do odmiranja države kot organizacijsko-političnega subjekta prisile in kreatorja dnevne politike.
Z razvojem skupščinskega sistema je tesno povezan tudi pojem podružbljanja vseh področij družbenega življenja. Toda pojem je ostal še zmeraj v svoji prvotni obliki - na papirju. Huda gospodarska in s tem tudi družbena kriza je naredila svoje. Pravzaprav je svoje naredila filozofija njenega reševanja, ki je prav delegatskemu sistemu   in   podružbljanju   pristrigla  peruti   prek  skrajnih   meja.
DVE LETI DELA DELEGATSKE SKUPŠČINE
Kaj lahko občina napiše v svojem poročilu
O vprašnjih življenjskih interesov te družbe se pri nas danes pogo-varjamo le prek intervencijskih ukrepov, zakonov po hitrem postopku, sporočil najvišjih državnih in partijskih organov, polnih ostrih diskvalifikacij in namigovanj o spodkopavanju naše družbe ter predvsem nezaupanja v moč in odgovornost širokih Ijudskih množic za premagovanje nastalega položaja.
Če se povrnemo k poročilu o delovanju skupščine občine Ljub-Ijana Center v minulih dveh letih, lahko ugotovimo, da je imela občina pravzaprav le malo manevrskega prostora za pravo samou-pravno, socialistično in demokratično delovanje. To kažejo podatki. Najbolj delaven je bil zbor krajevnih skupnosti, kjer se je povečalo vse: udeležba in število obravnavanih vprašanj. Zmotno bi bilo misliti, da je to predvsem posledica neurejenosti na področju pristoj-nosti skupščinskih zborov. Prej bo držala ugotovitev, da so prav na tem področju našli delegati največ manevrskega prostora za svoje delovanje.
V  zboru združenega defa in družbenopolitičnem zboru pa se je zgodilo prav obratno; udeležba se je zmanjšala, kar bi lahko pripisali neodgovornosti ali pa nezanimanju za ta delovna področja. Vendar bi tudi v tem primeru bolj držala drugačna ugotovitev. Odločati o odločenem, razpravljati le zato, da si človek izlije žolč - to je veliko premalo za Ijudi, ki jih v tej družbi učimo, da se bo čez čas vsa teža odločanja in s tem seveda odgovornosti za skupni družbeni razvoj prevalila na ramena delovnih Ijudi in občanov.
Ob tem je smotrno tudi vprašanje ali spfoh potrebujemo takšen aparat, kl naj bi v demokratičnem odprtem in samoupravnem dialogu oblikoval pravila ravnanja, ko pa to danes počnejo drugje!
V  potrditev zgoraj zapisanega nam bodo koristili tudi podatki o delegatskih vprašanjih. Zastavljenih jih je bilo 179, od tega 70 odstotkov v zboru krajevnih skupnosti, v zboru združenega dela 21 odstotkov, v družbenopolitičnem zboru pa le 9 odstotkov. Ugoto-vimo lahko, da so se Ijudje vsaj kar zadeva zbor združenega dela, zaprli vase. Obrnili so se predvsem h krajevnim problemom, saj imajo občutek, da lahko samo še na tem področju kaj storijo, kaj prispevajo! Analiza delegatskih vprašanj namreč kaže, da večina vprašanj  zadeva  področje  urejanja  in  varovanja  okolja.  To  je področje, ki mu ne gre jemati pomena, toda razmerje glede drugih nerešenih vprašanj je vendarle preveliko.
Ob vsem tem se zdi umestno vprašanje: O čem še sploh odloča občina in kaj potemtakem lahko zapiše v poročilo o svojem delu v minulem dveletnem obdobju.
Jurij Popov