DNEVI DELOVNEGA PRAVA IN SOCIALNE VARNOSTI 2002:
»NOVA DELOVNA ZAKONODAJA«
PORTOROŽ, 12. IN 13. JUNIJ 2002
Konec aprila 2002 je Državni zbor sprejel nov
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
42/02 - ZDR), ki bo začel veljati 1. 1. 2003. Po
večletnih pripravah in zahtevnem usklajevanju
predloga zakona med socialnimi partnerji je spre-
jet eden od najpomembnejših zakonov s področja
delovnega prava. Vsebuje celovito ureditev indivi-
dualnega delovnega prava, pri čemer dosledneje
kot dosedanja delovna zakonodaja izhaja iz seda-
nji družbeni ureditvi ustrezajoče pogodbene nara-
ve delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o
zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Zakon
prinaša veliko pomembnih novosti, ki jih bomo
morali vsi, tako delavci kot delodajalci, upoštevati
od začetka leta 2003. Prvi pogoj za učinkovito
uveljavitev nove delovne zakonodaje v praksi pa
je seznanitev z njo in čim boljše razumevanje izho-
dišč nove ureditve ter vseh posameznih institutov.
Poudariti je treba, da novi ZDR predstavlja sploš-
no ureditev individualnih delovnih razmerij, ki
velja enotno za vse, tako za zasebni kot za javni
sektor, za vse dejavnosti, za vse delavce in vse
delodajalce v Republiki Sloveniji, kolikor drug
zakon ne določa drugače. Tako bo npr. za javni
sektor v bodoče poleg splošne ureditve v ZDR
treba upoštevati tudi posebno ureditev v Zakonu
o javnih uslužbencih (Uradni hst RS, št. 56/02 -
ZJU).
Seznanitvi z novim ZDR in analizi posamez-
nih institutov, ki jih ureja, so bili namenjeni tudi
letošnji prvi Dnevi delovnega prava in socialne
varnosti 2002 s tematskim naslovom Nova delov-
na zakonodaja. Dnevi delovnega prava in socialne
varnosti v organizaciji Inštituta za delo pri Pravni
fakulteti Univerze v Ljubljani in Društva za delov-
no pravo in socialno varnost in v tehnični izvedbi
organizacije GV Izobraževanje so zamišljeni »kot
krovno, osrednje strokovno srečanje strokovnja-
kov iz prakse, znanosti ter izvršilne in sodne veje
oblasti na področju delovnega prava in socialne
varnosti na nacionalnem nivoju ... njihov namen
je izmenjava strokovnih znani in stališč iz prakse.
znanosti in sodne prakse, soočenje različnih sta-
lišč in mnenj, prenos raziskovalnih dosežkov v
prakso, predstavitev novosti na mednarodnem
področju, s posebnim poudarkom na ravni Med-
narodne organizacije dela in Evropske skupnosti,
ter novih rešitev v drugih evropskih državah -
vse pa z namenom uresničevanja temeljnega po-
slanstva teh srečanj, to je spodbujanje raziskoval-
nega in aplikativnega potenciala v praksi in teoriji,
s tem pa tudi razvoja in ugleda delovnega prava
in prava socialne varnosti v Sloveniji«, kot je v
predgovoru zbornika referatov, obsežne posebne
tematske številke revije Delavci in delodajalci (II
(2002), 2, izdaja Inštitut za delo pri Pravni fakul-
teti Univerze v Ljubljani), zapisala Katarina Kre-
sal Šohes.
Srečanje je bilo pripravljeno pod organizacij-
skim in strokovnim vodstvom organizacijskega
odbora v sestavi Mitja Novak, Katarina Kresal
Šoltes, Karim Bajt Učakar, Marta Klampfer, Dra-
go Mežnar, Nataša Belopavlovič in Miran Kalčič
ter programskega sveta v sestavi Polonca Končar
kot predsednica, Anjuta Bubnov Škoberne, Etelka
Korpič Horvat in Barbara Kresal. V okviru stro-
kovnega dela srečanja so bila obravnavana vsa
najpomembnejša vprašanja nove ureditve indi-
vidualnih delovnih razmerij v ZDR, kot so temelj-
ne značilnosti in uveljavitev zakona, pogodbeni
koncept delovnih razmerij, vloga predstavnikov
delavcev, vloga splošnih aktov delodajalca, vpraša-
nje sklenitve pogodbe o zaposlitvi, varstvo zaseb-
nosti v delovnem razmerju, sprememba pogodbe
o zaposHtvi, posebnosti pogodb o zaposlitvi, s po-
udarkom na pogodbi o zaposlitvi za določen čas
in za krajši delovni čas, nadalje prenehanje po-
godbe o zaposlitvi s posebnim poudarkom na
predstavitvi nove ureditve odpovedi pogodbe o
zaposlitvi in prenehanja pogodbe o zaposlitvi na
podlagi sodbe sodišča, drugi dan srečanja pa je
bil posvečen spremembi delodajalca, ureditvi pla-
čila za delo, delovnemu času, odmorom in letne-
mu dopustu, vprašanju posebnega varstva neka-
43
POROČILO
terih kategorij delavcev, s posebnim poudarkom
na ureditvi delovnopravnega položaja invalidov,
nadalje vprašanju disciplinske in odškodninske
odgovornosti ter sodnemu varstvu po novem
zakonu.
Nataša Belopavlovič je predstavila Temeljne
značilnosti in uveljavitev novega zakona in pred-
videne aktivnosti glede sprejemanja drugih pred-
pisov s področja delovnih razmerij. Med drugim
je opozorila, da novi ZDR opušča poseben institut
pogodbe o delu za opravljanje začasnih in občas-
nih del, tako da bo druge posle, pri katerih ne
bodo podani elementi delovnega razmerja, mo-
goče opravljati le na podlagi podjemne pogodbe
po Obligacijskem zakoniku, oziroma, kolikor gre
za intelektualno delo avtorske narave, na podlagi
avtorske pogodbe. Pomembna značilnost ZDR
je celovitost in enotnost urejanja delovnega raz-
merja (zakon zagotavlja minimalni obseg pravic
delavcev, enotno ureja delovna razmerja za zase-
bni in javni sektor, pri čemer dopušča specifično
ureditev za javni sektor s posebnim zakonom,
enako obravnava vse delodajalce ne glede na nji-
hovo velikost oziroma število zaposlenih delavcev
pri njih, predvideva pa nekaj posebnosti za t. i.
manjše delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj
delavcev). V nadaljevanju je avtorica predstavila
še druge značilnosti novega zakona, med njimi
npr. pravilo o subsidiarni uporabi civilnega prava,
uskladitev rešitev novega zakona z mednarodnimi
akti, celovito urejanje vseh vprašanj pogodbe o
zaposlitvi v posebnem poglavju (stranke pogodbe,
oblika, pogodbena svoboda, pravice in obveznosti
strank pri sklepanju pogodbe, njena vsebina,
obveznosti pogodbenih strank, sprememba pogo-
dbe, posebnosti pogodb o zaposlitvi, prenehanje
pogodbe), poudarek nekaterih vrednot, ki doslej
niso bile izrecno vključene (npr. dostojanstvo pri
delu, prepoved diskriminacije), prenos določenih
pravic iz dosedanjih kolektivnih pogodb v zakon,
poudarjena vloga sindikata, inšpekcije za delo in
pristojnih sodišč.
Drago Mežnar je obravnaval Pogodbeno nara-
vo nove ureditve delovnih razmerij. Po kratkem
zgodovinskem pregledu urejanja delovnih razme-
rij pri nas je prikazal spremembe urejanja delov-
nih razmerij glede na njihovo novo pogodbeno
naravo, tako npr. v zvezi z obličnostjo pogodbe o
zaposlitvi, pogodbeno svobodo, pravicami in
obveznostmi strank pri sklepanju pogode, njeno
vsebino itn.
:■ V prispevku Vloga predstavnikov zaposlenih
je Zvone Vodovnik analiziral vlogo delavskih
predstavništev v zvezi z različnimi vprašanji delov-
nega razmerja. Pri tem razlikuje dve vrsti pred-
stavništev, ki lahko zastopajo zaposlene, in sicer
sindikate na eni in delavska voljena predstavništva
na drugi strani. Ugotavlja, da je temeljna razlika
med obema vrstama delavskih predstavništev v
načinu njihovega delovanja: medtem ko si obe
vrsti delavskih predstavništev prizadevata za
uveljavitev gospodarskih in socialnih interesov
zaposlenih, poskušajo sindikati to doseči s postav-
ljanjem zahtev in z izvajanjem pritiska ter izhajajo
iz predpostavke težko premagljivega nasprotja in-
teresov med delom in kapitalom, aktivnosti delav-
skih voljenih predstavništev pa nasprotno temelji-
jo na ideji skupnega temeljnega interesa nosilcev
dela in kapitala v konkretni organizaciji.
Polonca Končar je obravnavala Splošne akte
delodajalca. Ugotavlja, da novi ZDR predvideva
dve vrsti splošnih aktov delodajalcev: splošne ak-
te, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela
ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci po-
znati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih
obveznosti, in splošne akte, s katerimi delodajalec
določi pravice, ki se v skladu z ZDR lahko urejajo
v kolektivnih pogodbah, pri čemer lahko slednje
delodajalec sprejme le pod pogojema, da pri delo-
dajalcu ni organiziranega sindikata in da deloda-
jalec upošteva pravni standard »v korist delavca«,
kar pomeni, da so lahko določene le ugodnejše
pravice za delavca, kot jih določa zakon oziroma
kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Gre
za enostranske akte delodajalca. Avtorica kritično
analizira novo ureditev in sklepno med drugim
npr. poudari, da delodajalec s temi akti ne bi smel
določati obveznosti delavcev, lahko pa določa raz-
lične ukrepe, tehnične in druge, ter načine za ures-
ničevanje pravne ureditev pravic in obveznosti
na določenem področju, npr. varnosti in zdravja
pri delu. Prav tako meni, da rešitev iz tretjega do
petega odstavka 8. člena ZDR z vidika razvoja
delovnega prava pomeni korak nazaj, saj gre pri
splošnih aktih delodajalca, ki jih bo ta lahko spre-
jel celo brez kakršnega koU posvetovanja s pred-
stavniki delavcev, za to, da se dopušča nadome-
ščanje kolektivne avtonomije z avtonomijo posa-
meznega delodajalca.
V prispevku Sklenitev pogodbe o zaposlitvi Etel-
ka Korpič Horvat po kratkem zgodovinskem pre-
gledu in sedanji ureditvi predstavi novo ureditev
sklepanja pogodb o zaposlitvi in s tem delovnega
razmerja. Gre za vprašanja minimalne starosti
44
DNEVI DELOVNEGA PRAVA IN SOCIALNE VARNOSTI 2002
za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (15 let), zdravst-
vene zmožnosti (ki je novi ZDR več ne predpisuje,
izhaja pa iz zahtev zakona o varnosti in zdravja
pri delu) in posebne pogoje za sklenitev delovnega
razmerja. Še vedno ostaja obvezna javna objava
prostih delovnih mest, a z določenimi izjemami.
Zakon natančneje določa, kdo sklene pogodbo o
zaposlitvi na strani delodajalca, če je ta pravna
oseba. Avtorica obravnava posamezne vidike
navezanosti ureditve na splošno civilno pravo;
kako je z ničnostjo in izpodbijanjem pogodbe o
zaposlitvi, napake volje pri sklepanju, kakšne so
posledice, če do sklenitve pogodbe o zaposlitvi
pride zaradi prevare, grožnje ali bistvene zmote
itn. Med drugim poudari posebne določbe o pre-
povedi diskriminacije in o varstvu zasebnosti kan-
didata. Sklepno ugotavlja, da so uzakonjena dolo-
čila o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi širša od do-
sedanjih in naravnana zlasti v varovanje šibkejše
stranke, delavca.
Aleksej Cvetko je obravnaval Varstvo zasebno-
sti v delovnem razmerju, ki mu novi ZDR namenja
precej več pozornosti v primerjavi z dosedanjo
ureditvijo. Najprej je predstavil relevantne določ-
be novega ZDR, ki se nanašajo na varstvo zaseb-
nosti pred sklenitvijo delovnega razmerja (delo-
dajalec sme od kandidata za zaposlitev zahtevati
le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za
opravljanje dela; od kandidata ne sme zahtevati
ničesar, kar ni v zvezi z delom, tako npr. ne sme
zahtevati podatkov o družinskem, zakonskem sta-
nu, podatkov o nosečnosti itn.; sklenitve pogodbe
ne sme pogojevati s pridobitvijo takih podatkov,
prav tako je ne sme pogojevati s pogoji, kot so
odlog materinstva, bianco podpisana odpoved
pogodbe o zaposlitvi itn.). V nadaljevanju so sledi-
la še vprašanja zasebnosti delavca med trajanjem
delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem ozi-
roma po prenehanju delovnega razmerja.
Ivan Robnik je anaHziral ureditev Spremembe
pogodbe o zaposlitvi v novem ZDR. Uvodoma je
poudaril nekatera izhodišča ureditev, npr. prosto
urejanje delovnega razmerja, soglasje strank glede
spremembe, opredelitev spremenjenih okoliščin,
oblika spremembe in ohranitev ugodnejših pravic
za delavca. V nadaljevanju je obravnaval vrste
sprememb pogodbe o zaposlitvi (vsebina pogod-
be, sklicevanje na veljavne predpise, sprememba
pogodbe s ponudbo nove, sprememba pogodbe
z aneksom) ter soglasje in odklonitev podpisa in
v tem okviru med drugim posebno pozornost
namenil vprašanju posledic, če delavec sprejme
ali odkloni predlagane spremembe pogodbe o
zaposlitvi.
Katarina Kresal Šoltes je predstavila novo
ureditev Pogodbe o zaposlitvi za določen čas in
pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.
Temeljna izhodišča novega zakona so ta: gre za
posebnosti pogodbe o zaposlitvi, treba je spod-
bujati zaposlovanje tudi s primerno in ustrezno
ureditvijo fleksibilnih oblik zaposlovanja, zagoto-
viti je treba ravnotežje med fleksibilnostjo in var-
nostjo delovnopravnega in socialnopravnega po-
ložaja delavcev, izhajati je treba iz načela enakega
obravnavanja teh delavcev, bistvene novosti v
zvezi z omejevanjem sklepanja teh pogodb naj
se uveljavi postopno in v daljšem prehodnem ob-
dobju. V nadaljevanju je avtorica podrobno pred-
stavila novosti za posamezno atipično obliko po-
godbe o zaposlitvi.
Marta Klampfer je analizirala Odpoved pogod-
be o zaposlitvi. Med drugim je poudarila, da mora
zakon varovati delavca kot šibkejšo stran, zato
mora za odpoved, ki jo da delodajalec, v vsakem
primeru obstajati utemeljen razlog. Predstavila
je redno odpoved in izredno odpoved pogodbe o
zaposlitvi, razloge za redno odpoved, ki jo da
delodajalec (poslovni razlog, razlog nesposobno-
sti, krivdni razlog), posebne zahteve in varstvo v
primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti, ne-
utemeljene odpovedne razloge, postopek pred od-
povedjo, posebej je poudarila novi institut naspro-
tovanja odpovedi. Dodatna posebna ureditev je
predvidena za kolektivne odpovedi, odpovedi v
primeru prenehanja delodajalca ali prisilne po-
ravnave. Novi ZDR določa spremenjene odpo-
vedne roke, prav tako pa prinaša kar nekaj novosti
v zvezi s pravico do odpravnine.
Luka Tičar se je ukvarjal z novim institutom
Prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe
sodišča, ki že odpira vrsto načelnih in tudi prak-
tičnih vprašanj glede uporabe nove ureditve. Gre
tudi za vprašanje reintegracije delavca kot sankcije
za primer nezakonite odpovedi in možnosti od-
stopa od tega pravila oziroma možnosti, da so-
dišče v določenih primerih pod predpisanimi
pogoji odloči o prenehanju pogodbe.
Darja Šenčur Peček je predstavila Spremembo
delodajalca, ki doslej v naši delovni zakonodaji
na tak način sploh ni bila urejena. Nova ureditev
izhaja iz načela varstva zaposlitve in ohranitve
delovnih razmerij delavcev v primeru spremembe
delodajalca. Vse pravice in obveznosti iz delovnih
razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa
45
POROČILO
pri delodajalcu prenosniku, preidejo na novega
delodajalca. Avtorica je analizirala vprašanje pre-
nosa pravic iz pogodbe o zaposlitvi, zagotavljanja
pravic in obveznosti iz kolektivnih pogodb, vpra-
šanje poslabšanja pravic in pravnih posledic ter
varstva delavca v tem primeru, odgovornosti za
terjatve delavcev, vprašanje posledic delavčeve
odklonitve prehoda, varstvo delavskih predstav-
nikov v tem primeru, postopek in vloga sindikatov
v primeru prenosa podjetja oziroma spremembe
delodajalca itn.
Avtorica tega zapisa je obravnavala Plačilo za
delo v novem ZDR. Temu vprašanju nova ureditev
posveča bistveno več pozornosti v primerjavi z
dosedanjo, še zlasti tudi v zvezi z izplačilom plače
in varstvom plače v tej zvezi. Pri ureditvi in inter-
pretaciji ureditve je treba izhajati iz dveh bistvenih
značilnosti, in sicer iz pogodbene narave delov-
nega razmerja (kar pomeni, da je plača eden od
bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi, da je
plača glavna obveznost delodajalca, da je delo-
dajalec glede plače dolžnik delavca, delavec pa
upnik delodajalca, in da mora riziko poslovanja
nositi delodajalec, torej svojo glavno obveznost
plačila izpolniti pravilno in pravočasno) in iz so-
cialne funkcije plače, ki upošteva dejstvo, da je
plača za delavca praviloma edini oziroma glavni
vir sredstev za preživljanje njega in njegove dru-
žine, zato mora biti sposobna uresničevati to svo-
jo funkcijo. Prispevek obravnava posamezna vpra-
šanja plače, kot so npr. opredelitev plače, oblika
plače, načelo enakega plačila za delo enake vred-
nosti, varstvo plače, nadomestilo plače,
y Irena Bečan je predstavila Л/ovosíi ZDR v zvezi
z določanjem in razporejanjem delovnega časa,
odmorov in počitkov ter letnega dopusta. Tako je
npr. z zakonom določeni najdaljši polni delovni
čas 40 ur na teden. V primeru neenakomerne raz-
poreditve in začasne prerazporeditve polnega
delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot
56 ur na teden. Polni delovni čas pa se lahko
upošteva kot povprečni delovni čas v določenem
obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev,
izjemoma pod predpisanimi pogoji najdalj eno
leto. Med drugim je poudarila, da so razporeditev
in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega
časa določeni s pogodbo o zaposlitvi v skladu z
zakonom in kolektivno pogodbo. Avtorica je pred-
stavila omejevanje nadurnega dela, dodatno delo
v primerih naravnih in drugih nesreč, ureditev
nočnega dela itn. Posebno pozornost je namenila
odmoru med dnevnim delom, ki je bilo eno
aktualnejših vprašanj pri usklajevanju med social-
nimi partnerji (odmor šteje v delovni čas in dela-
vec ima pravico do plačila, kot da bi delal). Mini-
malni letni dopust se povečuje na štiri tedne, pri
čemer je minimalno število dni dopusta odvisno
od razporeditve delovnih dni.
Posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev
je obravnavala Tatjana Plešnik. Predstavila je
novo ureditev varstva žensk v delovnem razmerju,
varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva,
varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let staro-
sti, varstvo invalidov in varstvo starejših delavcev.
Posebno pozornost in posebno analizo je Miran
Kalčič posvetil Delovnopravnemu položaju (delov-
nih) invalidov in varstvu zaposlitve. Opozoril je
na izrecno določbo o prepovedi diskriminacije
pri zaposlovanju, med trajanjem in ob prenehanju
delovnega razmerja. V nadaljevanju je predstavil
relevantne določbe novega ZDR v zvezi s pogoji
za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z invalidom
(zdravstvena zmožnost), izjemo od obveznosti
objave prostega delovnega mesta pri zaposlitvi
invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invali-
dov, in ureditev krajšega delovnega časa v pose-
bnih primerih. Avtor je posebno pozornost med
drugim namenil vprašanju varstva pred odpoved-
jo pogodbe o zaposlitvi.
Mitja Novak je analiziral novosti pri ureditvi
Disciplinske in odškodninske odgovornosti. Med
drugim je pomembno, da novi ZDR izhaja iz bist-
veno drugačne zasnove disciplinske odgovornosti
in tako ne pozna več disciplinskega ukrepa pre-
nehanja delovnega razmerja (disciplinska sankcija
namreč ne sme trajno spremeniti delovnoprav-
nega položaja delavca). Spreminja se tudi ureditev
postopka, še vedno pa ostajajo nekatere temeljne
procesne garancije, npr. pravica do zagovora,
vloga sindikata v postopku.
V sklepnem prispevku je Janez Novak obrav-
naval še Sodno varstvo po novem zakonu. Obrav-
naval je vprašanje, kakšne novosti in težave bo
novi zakon povzročil pri sodnem reševanju indivi-
dualnih delovnih sporov. Kot posebej aktualna
vprašanja v tej zvezi je navedel npr. postopek pri
delodajalcu, obseg varstva pravic pri delodajalcu,
vrnitev delavca na delo v primeru nezakonite od-
povedi, neveljavnost, ničnost in izpodbijanje po-
godbe o zaposlitvi, roke za vložitev tožbe, razloge
za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo da
delodajalec, itn.
Prispevki in razprave na Dnevih delovnega
prava in socialne varnosti 2002 so pokazali
46
DNEVI DELOVNEGA PRAVA IN SOCIALNE VARNOSTI 2002
aktualnost navedene tematike in potrebnost to-
vrstnih strokovnih srečanj. Številna vprašanja ude-
ležencev, dileme in odprta vprašanja, ki so se
pokazala v razpravi, pa so obravnavana tudi v
reviji Delavci in delodajalci, št. 3-4/2002/II (ter
na spletni strani Inštituta za delo www.pf.uni-lj.si).
ki poleg posebne tematske številke te revije z
zbornikom referatov zaokrožuje predstavitev
strokovnega dela posveta.
Barbara Kresal
47