laaaaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa 'v,vx DELAVSKA ENOTNOST ■ mm tieii , M -j V; -ifiS-iV;. S »POGOVORI 62« Sobota, 19. maja 1982 štev. 19, leto XX V OKVIRU Na tem mestu smo že zapisali za kakšne rešitve se velja po našem mnenju odločiti, da bi najlaže premostili določene gospodarske težave. Po našem mnenju se velja zavzemati za perspektivne rišitve, to je za smotrno gospodarjenje, za razširitev kvalitetne in hkrati poceni proizvodnje. Pospeševati velja takšno proizvodnjo, ki se bo lahko uveljavila na tujem tržišču, ki bo zadovoljila tako domačega kot tujega kupca. Seveda pa bi bilo napak, če bi kdorkoli razumel, da je ta pobuda naslovljena samo na kolektive gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije žive na določenem prostoru, sestavljajo skupni gospodarski potencial občine in okraja. In te so marsikdaj odvisne od takšne ali drugačne oblike pomoči, in sicer od vrste činiteljev izven njih samih, recimo od organov lo natančne podatke, zelo tehtne analize o racionalnosti komunalnega gospodarstva, natančneje povedano, gospodarstva na področju komune ali okraja. In takšne tehtne analize so potrebne takrat, kadar recimo daje poroštvo za kredit ali ko sklepa o čemerkoli, kar se tiče gospodarskih organizacij. Pri roki mora imeti podatke, kje se bolje obrestuje naloženi dinar, kje se obrestuje hitreje in kje počasneje, kje, na katero področje velja usmerjati sredstva ali kateri gospodarski organizaciji je z ekonomskega vidika smotrno izdati poroštvo in kje ga odreči. Napak bi bilo seveda razu-.meti te misli in pobude v tem smislu, da mora aparat občinskega ljudskega odbora zbirati gore in gore podatkov o perspektivnem razvoju panog v vsej državi. To bi bilo ne- NE IZ ROK V USTA občine ali okraja. Taka praksa nas žal v prenekaterem primeru grenko opozarja, da ti čini-telji pogostokrat vidijo le svoje pravice do ustvarjalcev sredstev — kolektivov gospodarskih organizacij — prezro pa prenekaterikrat tudi svoje dolžnosti. Oblike pomoči in oblike dolžnosti do gospodarskih organizacij so lahko različne, so lahko recimo izražene v obliki opozoril, če nekje slabo gospodarijo; v obliki napotkov in priporočil, kako naj bi drugje gospodarili bolje. In oblika pomoči je lahko tudi v tem, da ti činitelji odrečejo pomoč, bolje rečeno, podporo kolektivu gospodarske organizacije takrat, kadar ta meni storiti nekaj, kar bi bilo ne tako v njegovem interesu kot tudi v interesu ostalih kolektivov, ki sestavljajo gospodarski potencial določenega kraja. Kon-' kretneje povedano, gre recimo za to, da občina ali okraj odrečeta poroštvo za kredit v tistem primeru, ko bi bil denar očitno slabo naložen. Da, odreči kolektivu gospodarske organizacije »pomoč« v takšni obliki, je v resnici tudi pomoč, kajti v nasprotnem primeru se lahko dogodi, da posledice nesmotrnih naložb ne bodo prizadele samo dotični kolektiv, temveč tudi vrsto drugih, ki bodo sicer smotrno gospodarili, nosili pa bremena zaradi nesmotrnega gospodarjenja nekje drugje. Seveda, če hoče recimo zbor proizvajalcev občine ali okraja uveljaviti takšen ukrep, potem mora imeti pri roki ze- smotrno trošenje sredstev. Za to so poklicane druge institucije. Teda nujno potrebni so vsaj podatki, izračuni, kako se obrestuje dinar na področju njihovega kraja, kje se še izplača vlagati, kje ne, kje velja glasovati za garancije in kje ne, skratka potrebni so podatki o gospodarjenju na področju komune. Toda spet velja zapisati besedo »žal«, da je takšnih, kolikor toliko celovitih, res preglednih in koristnih podatkov na področju naših občin in okrajev vse, vse premalo. V številnih občinskih ljudskih odborih, kjer je zaposleno sto in tudi več uslužbencev, se ukvarjajo z gospodarstvom, to je, zbira takšne podatke le pet, šest ljudi. In dogodi se, da recimo v občini, ki hoče imeti pri roki podatke o gospodarjenju, o gibanju gospodarstva, o rentabilnosti in nerentabilnosti naložb in podobno, plačajo za to posebno komisijo. Aparat — mogoče maloštevilen ali premalo sposoben — namreč ni uspel opraviti te naloge. Zdi se, da smo takšne in podobne slabosti marsikdaj prezrli, posledice — materialne seveda — pa so prizadele marsikoga izmed na,s. O takšnih in podobnih slabostih se bo veljalo pomeniti, jim posvetiti pozornost tako v gospodarskih organizacij kot na zborih proizvajalcev ,in občinskem ali okrajnem ljudskem odboru kot celoti. Smotrno gospodarjenje namreč ne trpi gospodarjenja iz rok v usta. P. D. S POSVETOVANJA O DELITVI DOHODKA V ZOBNI IN ZDRAVSTVENI SLUŽBI TRI MERILA ZA DELITEV DOHODKA V ZDRAVSTVENI SLUŽBI Povzetek iz razprave predsednika Centralnega sveta ZSJ Svetozara Vukmanoviča-Tempa Ko je predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukma-novič povzel besedo v razpravi, je naprej omenil osnovne značilnosti starega sistema v zdravstvu, v katerem zdravstveni delavci niso prejemali plač glede na delovne rezultate, temveč po času, po urah svojega dela v zdravstveni ustanovi. Po drugi strani je stari sistem — po besedah predsednika Vukmanovi-ča — spodbujanje k nedelavnosti v zdravstvenih ustanovah, k nepotrebnemu zadrževanju pacientov v bolnišnicah, k pomanjkljivi skrbi za bolnika, skratka k nehumanemu, birokratskemu odnosu do zavarovanca. Družbena sredstva pa so v starem sistemu trošili zelo nesmotrno. In končno, tudi zavarovanci so bili nezadovoljni s starim sistemom, ker jih je izpostavljal vrsti nevšečnosti in zelo zapletenemu postopku, če so bili potrebni uslug zdravstvene službe. »Ko smo omenili stari sistem in skušali položiti temelje novemu, smo izhajali iz teh treh činiteljev: iz ekonomskega in družbenega položaja zdravstvenega delavca, iz položaja zavarovanca in iz tega, kako so porabljeni družbeni skladi, namenjeni zdravstvu,« je nadaljeval Svetozar Vukmanovič. MERILA ZA OCENO NOVEGA SISTEMA V ZDRAVSTVU »Poglejmo predvsem položaj zdravstvenega delavca. V starem sistemu njegova plača ni bila določena po delu, temveč je bila odvisna od drugih činiteljev (od kvalifikacije, od delovnega časa v ustanovi, od delovne dobe itd.). Zdravstveni delavec torej ni prejemal od družbene skupnosti v skladu z opravljenim delom in s tem, kako je zadostil potrebam ljudi po zdravljenju. Z ekonomskega stališča se je položaj zdravstvenega delavca razlikoval od položaja delavca v proizvodnji. Kar se tiče družbenega položaja, zdravstveni delavec s svojim delom praktično ni mogel vplivati na izboljšanje lastnega gmotnega stanja niti na razvoj ustanove, v kateri je zaposlen. Njegova plača je bila odvisna od določitve administrativnih organov, razvoj zdravstvene ustanove pa ni bil navezan na ■■■■■■■HI S __Veš, od vseh ukrepov mi je varčevanje še najbolj všeč — od tega ni še nihče dobil žuljev! Karikatura i MILAN MAVER to, kako ustanova v celoti zadovoljuje potrebe ljudi, temveč je bil odvisen od tega, kaj sodijo o njej družbeni činitelji (administracija, banka itd.), oziroma od zvez zdravstvenih delavcev s posameznimi organi oblasti. Zato je razumljivo, da smo si vsi prizadevali, da bi se v novem sistemu temeljito spremenil ekonomski in družbeni položaj zdravstvenih delavcev. Pri ocenjevanju starega sistema pa smo upoštevali tudi položaj zavarovancev. Naš cilj je bil, omogočiti uporabniku zdravstvenih storitev, da bi ne le po organizaciji zavarovancev, temveč tudi osebno vplival na delo zdravstvene ustanove, da bi mogel izbirati med to ali ono zdravstveno ustanovo in tem ali onim zdravstvenim delavcem. In končno, tretji Činitelj, ki smo ga upoštevili, je način porabe sredstev, namenjenih za zdravstvo. Če bi imel zavarovanec denar v svojem žepu, problema ne bi bilo — lahko bi ga trošil, kolikor in kakor bi ga bilo volja. Ker pa gre za družbena sredstva, za sklade, je zelo pomembno, da zagotovimo kar naj učinkovitejšo, čimbolj smotrno uporabo teh sredstev. Kadar torej ocenjujemo vrednost določenega sistema, izhajamo iz tega, v kakšnem položaju so zdravstveni delavci in zavarovanci, kako se trošijo družbeni skladi. To so tri osnovna merila, ki jih je treba maksimalno izpolniti, če hoče- mo, da bo sistem deloval, kakor bi moral. Zato je treba vsakršno rešitev — teh je več — analizirati, t. j. pregledati, v kolikšnem obsegu zagotavlja skladno delovanje omenjenih meril.« Svetozar Vukmanovič je posebej govoril o rešitvah, po katerih zdaj delajo v nekaterih zdravstvenih ustanovah Slovenije, t. j. o pravici zavarovanca, da po lastni volji izbira in menjava zdravstveno ustanovo oziroma zdravstvenega delavca. Za zavarovanca je to idealna rešitev, pa tudi zdravstvena ustanova je v ugodnem položaju, ker predloži Zavodu za socialno zavarovanje račun za vsako opravljeno storitev. Vprašanje pa je, kako to vpliva na trošenje skladov. Mogoče so namreč razne nepravilnosti: fiktivni pregledi, nepotrebno iskanje zdravniške pomoči itd., itd. Takšne deformacije bi morda zajezili, če bi uvedli določeno participacijo s strani zavarovancev. Po besedah Svetozara Vukmanoviča je treba to kakor vse druge rešitve ocenjevati prav s stališča, ali in v kolikšnem obsegu zadovoljujejo vse tri činitelj e, se pravi boljši položaj tako zdravstvenega delavca kakor zavarovanca in smotrnejšo uporabo sredstev. Popolnih rešitev ni, pri vsaki izmed njih je treba kaj dopolniti, pa čeprav ima ta ali ona začasno tudi administrativno obeležje. KORENINE NEGATIVNIH POJAVOV V ZDRAVSTVU »Vedno govorimo o novem sistemu finansiranja in delitve v zdravstvu. Ta izraz se je udomačil še posebno v našem tisku. Isti tisk pa zelo rad objavlja na svojih straneh poročila, po katerih bi mogli sklepati o vrsti negativnih pojavov v zdravstvu. Poglejmo, za kaj gre! Najprej postrežejo z ugotovitvijo, da so se cene zdravstvenih storitev zvišale za 35—40 odstotkov in da se obseg uslug ni povečal. To pomeni, da prehajajo v zdravstvo sredstva iz gospodarskih in izvengospodarskih dejavnosti, z drugimi besedami, v zdravstvenih ustanovah so prelisičili delitev po delu. Dalje ugotavljajo, da so se penormal-no zvišali osebni dohodki .posameznih zdravstvenih delavcev, da so razponi presegli sleherno mejo in da se bohoti honorarno delo. O položaju zavarovancev trdijo, da se je poslabšal, da se je uveljavil »štafetni« sistem, se pravi, da splošni zdravnik pošilja bolnika k specialistu, ta pa spet nazaj. Kot krono vsega tega naštevajo podatke o naglem večanju izdatkov za socialno zavarovanje. Če je res tako, upravičeno vprašamo: Čemu smo sploh uvedli nov sistem? Mar bi ne bilo bolje po starem? Da, takšno vprašanje je mogoče zastaviti — tu in tam se to tudi dogaja — če samo (Nadaljevanje na 2. strani) DNEVNI REDI NOVOIZVOLJENIH DELAVSKIH SVETOV: PROIZVODNJA IN ODNOSI Prve seje novoizvoljenih delavskih svetov so na videz formalna zadeva. Podobne so druga drugi, pa najsi je zasedanje delavskega sveta v podjetju z več tisoč ali z nekaj sto člani. Predsednik volilne komisije poroča o rezultatih volitev, delavski svet odobri poročilo verifikacijske komisije, posluša poročilo upravnega odbora, razpravlja o tem... In vendar je od vzdušja na tej prvi seji, od nalog, bolje rečeno, programa, ki si ga je novi samoupravni organ zastavil za prihodnje obdobje, v marsičem odvisno njegovo nadaljnje delo. Zanimalo nas je, o čem vse so se pomenkovali na prvih sejah novoizvoljenih samoupravnih organov v posameznih podjetjih in kakšni bodo dnevni redi prihodnjih sej. In izvedeli smo tole od predsednikov novoizvoljenih delavskih svetov. EKONOMSKI ODNOSI MED EKONOMSKIMI ENOTAMI — NASA PRVA IN OSNOVNA NALOGA Branku Poljcu, predsedniku osrednjega delavskega sveta tovarne Saturnus v Ljubljani, nisem še nikoli segel v roke. In samo malo je manjkalo, pa bi bil najin razgovor zaključen že ob predstavljanju, če bi se ozirala na besede administratorke v tajništvu. »Veste, tovariš Polje, če se mislite pomenkovati, potem to povejte direktorju. Povejte, s kom morate govoriti.. .« Tako je dejala. Njene besede sem razumel kot uradno opozorilo. Toda to njeno »uradno* opozorilo — po mojem mnenju najmanj kar je birokratsko — naju ni zmotilo v nadaljnjem pomenku. V. sobi sekretarja — ta je bila takrat prosta, se je razpletel med nama nevezan pomenek. In iz tega pomenka sem pozneje razbral, da mož veliko bolj pozna tovarno in razmere v njej, kot se dozdeva tovarišici, založeni s papirji, ki mora res po svoji službeni dolžnosti misliti, ali naj ta akt podpiše sekretar ali direktor ali naj dopis prepiše v dveh ali petih izvodih in podobno. Branko Polje, novoizvoljeni predsednik delavskega sveta — prvič je letos prevzel na svoja ramena to nemajhno odgovornost, čeprav dela že deset let v tovarni — je razlagal: »V našem podjetju imamo sedaj devet ekonomskih enot in devet delavskih svetov. Naš centralni delavski svet, v katerega sem bil letos izvoljen in ki naj bi ga vodil, bo pravzaprav opravljal bolj koordinatorsko vlogo. Mi se bomo pomenkovali o načelnih zadevah, o investicijah, organizaciji poslovanja in podobno. Veste, bolj živahno bo v ekonomskih enotah in na delavskih svetih ekonomskih enot. Ljudje se vsak dan srečujejo z različnimi problemi in blizu so jim. Res bodo mogoče razpravljali o majhnih, drobnih zadevah. Toda tudi te so pomembne za tovarno. Glejte, lani junija smo dobili prve ekonomske enote. Zamišljeno je bilo, naj bi ekonomske enote odločale samo o kadrovskih in še nekaterih drugih zadevah. Ljudje pa s tem niso bili zadovoljni. Zahtevali so, naj se tudi dohodek ugotavlja v enoti, naj ima enota svoj sklad osebnih dohodkov, naj bodo ljudje »nagrajeni«, če varčujejo in »kaznovani«, če razmetavajo z materialom ...« In iz njegovih nadaljnjih razlag sem razbral, da je vodstvo podjetja prisluhnilo takšnim zahtevam ekonomskih enot. Sestavili so približne normative o potrošnji materiala. Kolikšen je bil izmeček lani ali leto prej, nobeden ne ve natanko. Računajo, da tam nekje med 2.5 in 4 odstotke. Ko so v vodstvu pripravili vsaj približne normative in s poskusnimi izračuni ugotavljali, kolikšen bi bil ekonomski uspeh te ali one enote, je bilo izmečka iz meseca v mesec manj. Takole okoli 1,5 odstotka sodijo, da ga je še. »2e stari delavski svet je naročil vodstvu podjetja, naj izdela normative o potrošnji materiala za vsak proizvod« je nadaljeval tovariš Polje. »To ni majhno delo. Naša proizvodnja je individualna. Posebno v konzervnem oddelku je odvisna od letine v kmetijstvu, od dela prehranske industrije. Po 80 pa tudi do 120 različnih proizvodov izdelujemo v mesecu dni in za vsak tak proizvod bo treba izdelati normative o potrošnji delovnega časa in materiala. Sestaviti bo treba cenik del za posamezno fazo operacije in dela. Res, to bo obsežno delo. Toda samo tako bomo dobili merila, kako dela enota v konzervnem oddelku, kako tista v tiskarni in kako druge ...« Skoraj zagotovo lahko trdim, da bo naš delavski svet letos razpravljal o teh stvareh, o merilih, p ekonomskih odnosih med ekonomskimi enotami. Ko bo razpravljal o tem. bo razpravljal seveda — o proizvodnji, ki naj bo cenejša, boljšaj kakovostnejša...«' LITOSTROJ »SREDI SAVINJSKE DOLINE« Takrat, ko rem razmišljeval, koga od predsednikov novoizvoljenih delavskih svetov bom obiskal, nisem imel v načrtu razgovora z Milanom Vidmarjem iz Litostroja. Minule dni (Nadaljevanje na 2. strani) A S POSVETOVANJA O DELITVI DOHODKA V ZOBNI IN ZDRAVSTVENI SLUŽBI TRI MERILA ZA DELITEV DOHODKA V ZDRAVSTVENI SLUŽBI Povzetek iz razprave predsednika Centralnega sveta ZSJ Svetozara Vukmanoviča-Tempa (Nadaljevanje s 1. strani) prikazujemo pozamezne pojave in se, kakor je to v našem tisku, ne spuščamo v globljo analizo, če torej ne ugotavljamo vzrokov. Naloga nas vseh — organov državne uprave, zavodov za socialno zavarovanje in sindikatov — je opraviti takšne analize, ugotavljati vzroke negativnih pojavov in jih odstranjevati. Ze na temelju tega, kar vemo zdaj, lahko zanesljivo trdimo, da je poglavitni vzrok negativnih pojavov prav v dejstvu, da novi sistem praktično še ne deluje, da je šele v zametku. DECENTRALIZACIJA FINANSIRANJA ZDRAVSTVA Dokaz za točnost te ugotovitve je med drugim tudi to, da govorimo o uvedbi novega sistema v zdravstvu, čeprav ga finansiramo po starem, se pravi, da višino prispevka za zdravstveno zavarovanje določamo iz centra, vse primanj-Ijaje, ki nastajajo v komunah in okrajih, pa krijemo s sredstvi skupnosti. Jasrlo je, da so komune in zdravstvene ustanove spričo tega zainteresirane za to, da dražijo svoje storitve, ker razpolagajo praktično s tujim denarjem. Naj se človek še tako zaveda, da je denar tuj in da je treba varčevati z njim, kaj lahko postane razsipen, zlasti še, če vidi, da tudi drugi delajo tako. Če torej zares hočemo uveljaviti nov sistem, je treba vse skupaj tako urediti, da se bo zdravstvo finansiralo v okviru komune, in sicer s sredstvi, ustvarjenimi na njenem območju. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju predvideva, da zavarovanci sami odločajo, koliko ustvarjenega dohodka bodo dajali za potrebe zdravstva. Nezadostno razvita komuna bi imela pravico do dodatnih sredstev, ki bi se prelivala po planu zveze. S tem bi zagotovili, da bi nezadostno razvite-.komune razpolagale z dohodkom, kje stanuje ta in ta j V | učiteljica? Črna je, srednjih let in približno tako visoka kot jaz. Jeseni se je preselila sem,« pobaram žensko, ki se s polno mrežo vrača iz trgovine. »Ena stanuje v našem bloku, na sosednjem stopnišču. Ima hči kite? Takole okoli štirinajst let je stara in bolj suhljata. Fantek pa še ne hodi v šolo.« »Ne bo prava. Ta, ki jo. iščem, ima dve punčki. Starejša je menda v drugem razredu, druga pa v vrtcu« Sprašujem dalje po blokih. »Črna, srednjevelika učiteljica? Ali fantek malo šepa?« »Nima fantka, ampak ...« Očitno so otroci nekakšna busola odraslih. In obveščevalna agencija. In ustni časopis. Zakaj otroci se edini redno shajajo. Kjerkoli in kadarkoli. Po stopniščih, po cestah in neurejenih dvoriščih. S svojimi novimi znanci se jim včasih celo posreči, da se vtihotapijo v tuja stanovanja. Če so gospodinje dobre volje. r I ^a »urad za zveze« se nehote poslu-žuje za zbliževanje odraslih tudi resnejših problemov. Na primer otroškega igrišča. Tistega v starem koncu Zlatega polja, ki edino zasluži to pojmovno oznako. Ci-gu, ci-gu, ci-gu ... Tanko, zoprno cviljenje. Od jutra do večera. »Zvečer se pa ,stari kozli' spravijo na gugalnico in nam cefrajo živce,« se jezi uslužbenka iz »Iskre«, ki ima hčer že na univerzi. »Vsi hišni sveti tod naokrog zahtevamo, da se igrišče ukine. Stanovanjski skupnosti smo že svoje povedali« Originalna oblika povezave med sosedi, pomislim. »Boste poskrbeli za drugega?« »En teden smo ga prostovoljno gradili, potem smo slišali, da bo tam lahkoatletski stadion. Zakaj bi se za šolarje matrali? Naj ga sami zrihtajo.« »Z otroškim igriščem ne bo nič?« silim dalje vanjo. »Naj občina napravi, kar hoče, meni nič mar. Mi hočemo imeti mir pred otroki.« Mislim, da si otroci ne bodo gnali preveč k srcu, če jih spravijo še ob tb igrišče. Eno so jim že tako vzeli za avtomobilske garaže. Če so odrasli ugotovili, da zanje ni primernejšega prostora, bo že res. Sicer pa so v zameno za igrišča dobili pionirske hišne svete. Paziti morajo na nasade, ki jih še ni, na snago v blokih, na to, da ne bodo razbijali šip po oknih. Morda bodo celo namazali škripčevje na gugalnici, preden jo za vedno podrejo. Skratka, dobili so civilno pionirsko policijo in lahko se p»°do paznike. To je tudi nekaj vredno. C; te dolgo gradili stadion?« ogovorim slokega, črnolasega fanta pred Dijaškim domom. »Pravijo, da okoli šest tisoč ur. Jaz jih nisem štel. Postajamo pa perfektni graditelji igrišč,« je malce pikro odvrnil. »Pri tekstilni šoli ga tudi gradimo.« »Lepo od vas. Le učite se delati.« Nekaj časa me je meril, ali mislim resno ali se šalim. »Po mojem se kar malo preveč učimo. Za tekstiliado v Nišu moramo zaslužiti 250.000 dinarjev. Previjamo bombaž, prepisujemo knjigovodske bilance...« »Z delom pridobljeni denar človek bolj ceni... Ja, kdaj se pa potem učite?« Fant, ki obiskuje tekstilno šolo, še široko zasmeje. »Za učenje je bolj malo časa.« Spomnim se pomenka z Iskrino uslužbenko. Na mladini gradimo prihodnost. p%[ jegova soba je najlepše opremljala na. Nov kavč sta mu kupila in knjižno omaro. »Znate, naš stariji sin študira za in-ženjera,« reče ,v polomljeni slovenščini, »največ smo se zato preselili sem. Ne može, ovaj, svoje kul ege pozvat u ba-raku« Noge v debelih 'nogavicah iz grobe, doma spredene volne sramežljivo stiska pod stol. V čevljih noče na parket. Tudi otrokom tega ne dovoli. Za copate pa ni denarja. Mož je pismonoša. Dvajset tisoč dobi na mesec. In doklade za pet otrok. »Valjda bom kje i ja dobila delo,« glasno prepričuje samo sebe, »za čista-čico lahko grem. Bomo več nekako uredili, da ostanemo tle. Ni šala, deset hi-ljada za stanovanje in elektriko. V baraki. pa tisoč din,. To se pozna.« Štirje otroci skačejo po terasi. Brezskrbno, s soncem na rdečih licih. Mujo, tisti, ki hodi v osmi razred, riše stripe za šolsko revijo. Rad bi postal ilustrator ali pa vsaj slaven šahist, zdaj ko je njegova ekipa zmagala na pionirskem šahovskem prvenstvu, Lila čeblja, da bo postala zdravnica in nosila belo haljo. Mogoče... vse je mogoče. Zakaj ne bi otroci nekdanjega sezonskega gradbenega delavca iz Bosne in sedanjega pismonoše postali kaj več, kakor je oče? Na električnem štedilniku v švedski kuhinji vre kava. Opoldne. g' ruča pubertetnic se vrača iz šole \ Y in maha s težkimi aktovkami. »Je dosti cvekov notri?« Hihitanje. ■*) ■ »V moji ni nobenega,« se odreže ena. Druge iz previdnosti molčijo. Vprašanje je bilo malce indiskretno. Pogovor zasučem na varnejšo pot. »Mamica dela?« povprašam najbližjo. »Dela. Na okraju.« »Potem ti kuhaš kosilo?« »Kje pa, iz dijaškega doma ga nosim. Veliko nas hodi tja. Tri obroke vzamem, pa smo štirje siti.« Nehote dobim potrdijo, da je kranjski občinski ljudski odbor pametno investiral tistih deset milijonov, ki jih je dal za razširitev te kuhinje. »Naša mama pa sama kuha, ko pride iz tovarne.« »Pri nas se pa z očkom menjujeta.« Epopeja vsakdanjosti. Toda Helenca se pobaha, da imajo doma televizor in radio, čeprav očka in mamica delata v tovarni, in dvojčici Sonja in Vlasta pojdeta popoldne na Bled s fičotom. Le Dragica se samo smehlja. Ne sprašujem je, zakaj nič ne reče. Morda bi jo spravila v zadrego. f | dklenila je belo popieskana vrata \^Jr in me spustila v svetel prostor, poln koles, motornih vozil in otroških vozičkov. Strokovnjaško premerim stene, postavljam v mislih vmesne zidove in nazadnje pokimam. »Ni slaba ideja.' Nekaj sten in vrat, pa bo enosobno stanovanje več v bloku.« Nehote sem prilila bencina na ogenj. »Ta je pa lepa! Naplahtali so vas, da je to prav. Na občini naj najprej tiste utesnijo, ki imajo po tri sobe. Dva človeka tri sobe. Ali en sam dve sobi. Nas ne morejo pretentati. Povejte, kam naj damo tale kolesa in motorje? V predsobe?« »Zunaj uredite kolesarnice,« se izmažem. »Takšnole prenašanje cestne mehanizacije po stopnicah ... dobre' živce in mišice morate imeti.« »Drugega nam ne preostane. Urbanisti ne pustijo zgraditi lop poleg blokov. Pravijo, da bi pokvarile videz Zlatega polja.« »Zakaj se pa greste tako visok življenjski standard? Prodajte kolesa in motorje,« se pošalim, »ali pa jih spravljajte v drvarnico.« »Kako, če merijo največ tri kvadratne metre. Dva kubika drv in tisoč kil premoga jih zabaše.« Zmanjka mi besed. Majhen in hkrati velik problem. Distonija pesmi udobja. In, čudno, vez med novimi prebivavci Zlatega polja. »Ogroženih« je 24 kolesarnic ... g g či so se ji spremenile v tehtnico II in me prestavljale iz ene skodelice v drugo. »Veste,« reče potem zaupljivo, »zaradi mene lahko pralnica ostane v naši hiši. Drugi se je hočejo znebiti.« Njene oči se spet spremene v tehtnico in čakajo, kam bom sama sedla. »Hm, nerodna reč. Vi iz hiše smete prati samo ob ponedeljkih in sobotah? Ob sobotah je vsakdo rad prost.« »No, ja, se že potrpi. Samo mize ne moremo imeti v pralnici. To je strašno nerodno. Pralni stroj zavzema preveč prostora.« »In ve kar v škafih mencate?« »Kakopak, drugače ne gre.« »Medaljo za potrpežljivost zaslužite.« Pred štirimi leti jih je stanovanjska uprava postavila pred dejstvo, da morajo v svoji pralnici odstopiti prostor za servisno pralnico. Zasegli so jim še veliko klet. Za sprejem in oddajo perila, so rekli. Hišni svet je prikimal. In ker je hišni svet prikimal, so prikimali vsi stanovalci in odnesli svojo ropotijo iz kleti na podstrešje. In potem so morali odnesti še mizo iz pralnice. Na srečo kotla za kuhanje perila ni bilo mogoče odnesti, ker je zidan. Tega še zdaj uporabljajo izključno hišni prebivalci. Ob ponedeljkih in sobotah. Druge dni se kuha perilo v družbenem pralnem stroju. »Če ste štiri leta potrpeli, zakaj ne bi še naprej ?« Ženska spet ne ve, kako naj odgovori, da bo prav. »Jaz bi že, ampak veste, zid je od-zunaj že čisto lisast od vlage. In korita so oškrbljena. Ne dajo pa nobene odškodnine.« »Vam ne plačujejo najemnine?« »Pravijo, da ne. Menda niso sklenili cogodbe s stanovanjsko upravo, ne potem s stanovanjsko skupnostjo. Zdaj se »redsednik hišnega sveta puli za to reč Pralnico bi že preselili, pa se je povsod hranijo. Občina pa ne da denarja za novo. Zaradi mene ... jaz tako sama pe-rem.« B Bovedala le. da je šivilja in da dela B v Triglavu, mož pa v tovarni »Sava«. Ona da zasluži 12 do 13.000 in mož okoli 20.000. »Vsak dinar moram dvakrat obrniti, preden ga porabim. Odplačujemo stanovanjsko pravico. Sest tisoč vsak mesec.' Za stanarino damo 6.700, za elektriko 2.500, pa še 4.500 plačujemo za pohištvo, ki smo ga vzeli na kredit.« Po približnostnem računu mojega možganskega IBM znašajo vsi ti mesečni obroki in izdatki okoli sedemnajst tisočakov. V gospodinjskem proračunu ostane potemtakem petnajst tisoč dinarjev. Na oknih pa vise nove zavese, tla so prekrita z novimi preprogami, punčki pa slastno grizeta z maslom namazan bel kruh. Le od kod denar za vse to? Skrivnost za devetimi ključavnicami, čemu bi vrtali vanjo? MARIOLA KOBAL DELAVSKA ENOTNOST - St. 19 - 19. maja 1962 1 NEKAJ MISLI S SEKTORSKIH POSVETOVANJ »Pometajo z nami, kakor se jim zljubi« ® Hišni svet je dobil račun za popravilo kotla v pralnici. Predsednik pa ga je odnesel k hišniku, češ naj ga on poravna, ker bi moral pravzaprav sam popravljati razne okvare v hiši.., S Dve leti je prosil, naj bi mu povišali osebne dohodke. 5000 dinarjev za čiščenje velikega stanovanjskega bloka je malo in zato se mu je videlo, da je njegova prošnja upravičena. Toda: namesto povišanja je dobil odpoved delovnega razmerja in stanovanja ... Še veliko podobnih pritožb je bilo slišati na zadnjem sestanku sindikalne podružnice hišnikov v Ljubljani nad hišnimi sveti in njihovim odnosom do hišnikov. Nekateri hišniki imajo po pet pa tudi do petnajst let stare pogodbe, čeprav bi jih morali obnoviti februarja 1960., ko je bil uveljavljen novi zakon o hišnih svetih. Po mnenju prizadetih ne sklenejo pogodb zato, da jim ni treba povišati osebnih dohodkov glede na porast življenjskih stroškov in zaslužkov nasploh. Hišni sveti kot družbeni upravljavci stanovanjskih ‘hiš so dolžni skrbeti za čiščenje in redno vzdrževanje prostorov in naprav. Razumljivo, da poskušajo vse zaupane naloge opravljati s čim manjšimi stroški in čimbolj varčevati. Zato je tudi razumljivo, da pri odmerjanju prejemkov za občasne ali stalne hišnike stiskajo z denarjem. Vendar ima*to varčevanje tudi svoje meje, ki jih postavlja med drugim zakon o delovnih razmerjih. Prav zato, da ne bi bili hišniki in enako hišni sveti diskriminirani, je v začetku 1960. leta izšel zakon o hišnikih, ki ureja medsebojne odnose, pravice in dolžnosti obeh. V tem zakonu je jasno rečeno, da morajo hišni sveti na novo sestaviti ali pa obnoviti ^delovne pogodbe s hišniki in točno precizirati dela, ki jih mora opravljati hišnik, prejemke, delovni čas in, če je potrebno, tudi roke raznih opravil. Po tem zakonu naj bi bilo v pogodbah tudi precizirano, katera strokovna opravila bo opravljal hišnik v rednem delovnem času glede na svojo strokovno usposobljenost. Skladno s tem pa naj bi bili odmerjeni tudi osebni dohodki. To pomeni: če prevzame hišniške posle ključavničar in je v pogodbi dogovorjeno, da bo poleg čiščenja skrbel tudi za vsa ključavničarska popravila v hiši, potem morajo biti njegovi osebni dohodki tolikšni, kakor bi jih imel na katerem koli delovnem mestu v zvanju ključavničarja. Neprecizirane ali zastarele delovne pogodbe so torej jedro zla. Hišniki upravičeno zahtevajo, da jih hišni sveti obnove in osebne prejemke vskladijo z delovno odgovornostjo. Če torej hišni sveti brez obnovljenih pogodb nalagajo hišnikom nova dela in jim hkrati ne povečajo osebnih dohodkov, gre za resnično diskriminacijo, do katere prihaja iz dveh razlogov: večina hišnikov ni organizirana v sindikatu, zato nihče ne ščiti njihovih pravic, če v svetu stanovanjskih skupnosti, organu hišnih svetov, ne najdejo opore. Razen tega, pa, na primer v Ljubljani, kjer je skupno okoli 1200 hišnikov, ena sama sindikalna podružnica ne more sproti reševati vseh problemov, ki nastajajo med hišnimi sveti in hišniki v vseh občinah. Na občnem zboru sindikalne podružnice hišnikov v Ljubljani in kasneje na njihovem množičnem sestanku so hišniki predlagali, naj bi v vseh občinah ustanovili samostojne sindikalne podružnice in preko njih izposlovali precizirane delovne pogodbe, ki naj bi jih potrjevala sindikalni organ in obrtno-komunalna zbornica ali stanovanjska skupnost. V raznih sporih bi se potem hišniki lahko obračali 1 na občinski sindikalni svet i na stanovanjsko skupnost, prav tako pa tudi hišni sveti, če hišniki ne bi izpolnjevali svojih delovnih obveznosti. M, K. Obrtni in komunalni kolektivi razpravljajo Z namenom, da bi bili obrtni in komunalni kolektivi na območju Slovenije hitro in konkretno obveščeni o trenutno najbolj aktualnih problemih in nalogah na področju našega ekonomskega in družbeno političnega dogajanja, je izvedel Republiški odbor sindikata komunalnih in obrtnih delavcev Slovenije skupno s pristojnimi občinskimi in sindikalnimi sveti preko 20 sektorskih posvetovanj s predstavniki organov delavskega upravljanja, sindikalnih organizacij in operativno tehničnega kadra. V splošnem dobra udeležba povabljenih (ca. 85 %), pestra in dobra razprava ter odkrito izražene želje, da je bilo podobnih stikov s terenom premalo, dokazujejo, da precej obrtnih in komunalnih kolektivov ne živi več samo za današnji dan, ampak da vedno bolj razmišljajo o jutrišnjem in obenem streme, kako bi tudi oni doprinesli svoj ustrezni delež k pravilnemu razvoju našega ekonomskega in družbeno političnega dogajanja. Zlasti kvalitetna so bila posvetovanja na območju občin mesta Maribor, v Ptuju, v Kranju za občine Kranj, Tržič in Škofja Loka, v Radovljici za občini Radovljica in Jesenice, v Črnomlju itd. Vzporedno z navedenimi pojavi, ki kažejo na vsestranske kvalitativne premike v številnih obrtnih in komunalnih organizacijah, pa je mogoče ugotoviti nič kaj zadovoljiv odnos oziroma zanimanje skoraj vseh občinski ljudskih odborov za omenjena posvetovanja in s tem za problematiko, mišljenja in spodbude, o čemer so zelo intenzivno razpravljali udeleženci. Kljub vabilu so se le nekaj posvetovanj udeležili tudi zastopniki oddelkov na občini, kjer obravnavajo obrtno in komunalno problematiko, v splošnem pa ni bilo opaziti zastopnikov zborov proizvajavcev, ki bi jih moralo obravnavano gradivo nedvomno zanimati, saj bi jim v mnogo-čem koristilo pri njihovem nadaljnjem delu. Razprava sama je nakazala vrsto tehtnih problemov, med katerimi so očitno stopali v ospredje problemi s področja delitve dohodka, delavskega upravljanja, perspektivnega razvoja obrti in notranjih odnosov v kolektivih. S področja notranje delitve so zastopniki kolektivov zlasti močno poudarili potrebo po objekti vizaciji delitve osebnih dohodkov po delu, po odpravljanju obstoječih anomalij v zaslužkih, po energičnem eliminiranju okoriščanja posameznikov na račun kolektiva ter po nujni potrebi večjega vlaganja v sklade podjetja, kljub dejstvu, da prav obrtna dejavnost ne razpolaga z občutnimi sredstvi. Izrazili so mnenje, da obstoji celo večji problem v pogosti nena-črtnosti uporabe sredstev kot pa v njihovem zadostnem oblikovanju. Zato so se enodušno zavzemali za bistveno drugačne prijeme in odnose pri vlaganju, kar naj neposredno vpliva na ustreznejšo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost. Nič manj pozornosti niso posvetili vprašanju delavskega upravljanja. Ugotovili so, da je kljub določenemu napredku zlasti v večjih obrtnih kolektivih in tistih komunalnih službah, ki že imajo status podjetja in organe upravljanja, še vedno slaba tozadevna situacija v manjših kolektivih in ostalih komunalnih službah, ki jih ni malo in v kateri živi in dela dobršen del obrtnih in komunalnih delavcev. Ostro so kritizirali pojave neupoštevanja organov delavskega upravljanja in njihovih sklepov, nepravilne odnose nekaterih vodilnih ljudi do teh organov, vsiljevanje njihove volje in teženj organom upravljanja, oziroma njihovo uporabo za demokratično fasado, za katero se često skriva vrsta nečednih ukrepov in dejanj, nikakršno, površno ali celo napačno obveščanje o določenih ekonomskih in drugih rezultatih, ki jih je podjetje doseglo v določenem obdobju. Ponekod je prišla močno do izraza tudi upravičena kritika samovolje računovodij, pod vplivom katerih so v določenih primerih tudi upravnik, predsednik delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne organizacije. V vseh takih primerih prihaja do izrazitega prepada med njimi in kolektivom; organi upravljanja in sindikalna organizacija pa so le skromni sopotniki vsega dogajanja v podjetju. Zelo tehtno in mestoma zaskrbljeno so razpravljali o perspektivnem razvoju obrtne in komunalne dejavnosti. V celoti je mogoče ugotoviti, da je v pre-nekaterem kolektivu dozorela ideja, da bo potrebno v najbližji prihodnosti napraviti energične premike v razvoju obrti in to v smeri sodobne, celotnemu našemu družbeno ekonomskemu in političnemu dogajanju prilagojene, obrtne dejavnosti. Dozorela je ideja, da klasična in tipična »obrtniška« delavnica že v današnji stvarnosti nima več mesta in, da bodo nenehna industrializacija, vse večja delitev dela in sodobna organizacija življenja iz dneva v dan intenzivnejše zahtevali ustrezno prilagajajočo se obrtno dejavnost, ki bo enakopravni partner ostalim gospodarskim dejavnostim s točno določenim mestom, vlogo in nalogami v sklopu celotnega našega družbenega življenja. Zlasti mnogo je bilo razprave s področja notranjih odnosov, kjer so udeleženci posvetovanj izredno sproščeno, konkretno in ostro opozarjali na pereče probleme, začenši s samovoljo nekaterih vodilnih ljudi, ki jim absolutizem izredno ugaja, pa preko kršenja pravic s področja delovnih razmerij, do nepravilnih odnosov med ljudmi samimi. Kritizirali so pogosto ravnodušnost večine kolektiva do negativnih pojavov, katerim mnogokrat botruje prav samovolja tistih, ki so avtorji takih pojavov; opozorili so tudi na nezainteresiranost nekaterih sindK kalnih organizacij, ki niso v stanju obvladati vsakodnevne situacije v kolektivu; zlasti močno pa so podčrtali potrebe po stalni akti vizaciji celotnega kolektiva na področju urejanja materialnih in vseh ostalih odnosov v podjetju. V posameznih območjih je prišlo močno do izraza neurejeno vprašanje odnosov med občinami in komunalnimi službami, in to zlasti tam, kjer občinski faktorji nimajo dovolj posluha za upravičene zahteve komunalnih kolektivov po materialni samostojnosti, upravljanju in delitvi. Se in še bi bilo mogoče naštevati probleme, o katerih se je razpravljalo na teh posvetih, od vprašanj s področja družbenega standarda pa preko odnosov občinskih zborov proizvajavcev do obrti in komunale, dela mladine, negativnih pojavov v zasebni obrti, do vprašanja stanovanjskih servisov, izobraževanja kadrov itd. Vendar že navedeno dovolj zgovorno dokazuje, da se obrtni in komunalni delavec vedno bolj živo zanimata za tekočo ekonomsko in družbeno politično problematiko, da jo iz dneva v dan bolj obvladujeta in terjata svojih pravic, zavedajoč se pri tem tudi dolžnosti, ki ju z njihovimi pridobitvami čakajo. Poleg tega so obravnavana posvetovanja pokazala na potrebo neprestanih stikov s kolektivi, kar bodo morali v bodočem delu upoštevati zlasti občinski sindikalni sveti. FRANC MREVLJE Z OBČNEGA ZBORA ObSS PTUJ SAMOKRITIČNA PRIZNANJA Predvsem: obe poročili kakor tudi razprava so bili sinteza ugotovitev z letošnjih, zelo dobro organiziranih občnih zborov sindikalnih podružnic ter sektorskih konferenc, na katerih je okoli 800 delegatov iz sindikalnih in samoupravnih vodstev razpravljalo o najbolj akutnih skupnih vprašanjih. Zato tudi občni zbor občinskega sindikalnega sveta ni izzvenel v hvalnico sindikalni dejavnosti, marveč v zahtevo po še večji mobilizaciji družbenih sil pri utrjevanju novega gospodarskega sistema in demokratizaciji odnosov v delovnih organizacijah. Ena glavnih nalog, ki si jih je zadal lanski občni zbor občinskega sindikalnega sveta, je bila, utrditi delavsko samoupravljanje. Ugotovitev letošnjega občnega zbora: v večini delovnih organizacij že obstajajo ekonomske enote, toda marsikje so jih ustanovili zgolj zaradi priporočil »Z vrha« oziroma zato, da bi si povečali osebne dohodke, namesto da bi se poglabljali v to, kakšne oblike dela bi bile najprimernejše, da bi proizvajalci čimbolj neposredno odločali o vseh poglavitnih gospodarskih vprašanjih. Celo v tistih podjetjih, ki so upravljanje najbolj decentralizirala, na primer v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič«, v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk in v drugih večjih gospodarskih or- PODJET.TE »MILAN BLAGOJEVlC« IZ SMEDEREVA JE DOSEGLO Z MAJHNIMI VLOGAMI VELIKE REZULTATE NAJPREJ DOKAZI, POTEM TEZE Smederevsko podjetje »Milan Blagojevič« je ostalo leta 1957 brez pričakovane »injekcije« v znesku 1,2 milijarde dinarjev, ki bi mu po planu pripomogla, da bi ob zvišanju števila delavcev od 498 na 1100 povečalo proizvodnjo štedilnikov od 71.600 na 120.000 letno. Generalnega plana za rekonstrukcijo in graditev novih tovarniških dvoran niso mogli izpolniti. Kolektiv si je moral prizadevati na starih, osemdeset in tudi stoodstotno odpisanih in amortiziranih strojih. In je zlezel na zeleno vejo. Morda bi kdo to označil kot krpanje, vendar so majhne vloge, pametno preračunane in uporabljene tam, kjer je bilo naj-nujneje (v obdobju 1957-62 so vložili iz lastnih skladov skupno 200 milijonov dinarjev), pripomogle kolektivu »Milana Blago-jeviča«, da je iz leta v leto večal proizvodnjo, pri čemer je uporabljal tudi tisto, kar označujemo v vsakdanji praksi kot notranje rezerve. Da bi ne bilo preveč naštevanja, si oglejmo samo lanske delovne dosežke. Brutoprodukt znaša 2484 milijonov dinarjev ali 122.700 proizvodov pri skupno 820 zaposlenih delavcih. »Popravljati je treba, če hočeš ohraniti streho nad glavo,« pravijo zdaj člani delavskega sveta v tem kolektivu in navajajo svoj primer, ki potrjuje staro ljudsko modrost, pri tem pa pogosto pozabljajo omeniti še drugi, verjetno važnejši podatek: enotnost kolektiva v prizadevanju, prihraniti kar največ, izkoristiti vse in kolikor le mogoče zmanjšati odpadke ter čimveč doseči v delovnem času. Z drugimi, strokovnimi besedami — v kolektivu »Milana Blagojevi-ča« poznajo izraz in njegov pomen tudi nestrokovnjaki — zvišati produktivnost. Spočetka je šlo počasi. Leta 1958 so zaznamovali le 4-odstot-no povečanje v primerjavi s proizvodnjo prejšnjega leta. Naslednje leto je bila proizvodnja že za osem odstotkov večja kot prej. Leta 1960 so začeli nagrajevati po kompleksnem učinku, ekonomske enote so pojmovale večanje produktivnosti kot vprašanje časti. Tako so povečali proizvodnjo v primerjavi z letom 1959 za 19 odstotkov. Novi instrumenti in pravilnik o delitvi čistega dohodka so vplivali na proizvodnjo v letu 1961: izpolnili so plan, ki je bil za 31 odstotkov večji od tistega za prejšnje leto. Nov podatek priča o kakovosti proizvodov podjetja »Milan Blagojevič«: doslej so prodali prav vse, letošnja proizvodnja je prodana že vnaprej, čeprav ni majhna, saj znaša 150.000 raznih štedilnikov in drugih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 3,5 milijarde dinarjev alt za 38 odstotkov več kot v letu 1961. S temi številkami se je podjetje »Milan Blagojevič« povzpelo v obsegu proizvodnje na drugo mesto v smederevski komuni, čeprav je po vrednosti osnovnih sredstev nekje med zadnjimi. Ko zdaj obravnavamo negativne primere zviševanja osebnih dohodkov brez vzporednega večanja produktivnosti, je vredno opisati kolektiv »Milana Bla-gojeviča« tudi na tem področju. Planirano razmerje pri delitvi čistega dohodka 24:76 v korist osebnih dohodkov, so uresničili v razmerju 31:69,.kar praktično pomeni, da so se osebni dohodki zvišali za 20, skledi pa za 62 odstotkov glede na planirane. Ali: osebni dohodki so se zviševali počasneje ob produktivnosti, pri čemer je bila vest in zavest delovnega kolektiva odločilnega pomena. Letos — ali konkretneje — na pomladanskem beograjskem in na jesenskem zagrebškem velesejmu bo podjetje »Milan Blagojevič« pokazalo tudi nekaj novih, nedavno uvedenih proizvodov za široko potrošnjo. Načrte, tehnologijo, ekonomičnost in dostopnost potrošniku — vse to je kolektiv pripravil in uresničil z lastnimi močmi. S to malo pripombo bi v glavnem zaključili razgovor o uspehih smederevskega podjetja »Milan Blagojevič«, toda splošne razprave o proizvodnji, produktivnosti in rentabilnosti nas bolj In bolj navajajo na obdelavo številk, ki potrjujejo določene teze in dokazujejo njihovo pravilnost. Torej — kadar govorimo o kolektivu »Milan Blagojevič«, jč treba postreči s številkami, Čeprav se zdijo dolgočasne na prvi pogled. Kaj pa teza? Tudi ta je tu! Od osvoboditve do danes ni skupnost vložila niti dinarja v obnovo in razširitev tega podjetja. Njegovi ljudje so se znašli sami in segali v lastni žep po tisto, kar se je dalo dobiti. Prav s tem računom preprostih številk so dokazali, da bi bile takšne vloge koristne in da bi seme padlo na rodovitna tla. Od sadov bi imel korist kolektiv »Milan Blagojevič« in seveda tudi skupnosti B. V. ganizacijah v ptujski občini, ekonomske enote še ne odločajo o materialnih sredstvih. V Kidričevem, na primer delavci niti tega ne vedo, koliko denarja je vloženo v proizvodnjo, kje so vzroki izgub itd. Se slabše je v manjših podjetjih, kjer samoupravni organi le malokrat uveljavljajo svoje pravice. Vzroki? Sindikalni delavci deloma zaradi premajhne ekonomske razgledanosti, deloma pa tudi zaradi premajhne budnosti in tu in tam premajhne opore v drugih družbeno političnih organizacijah niso odločno vztrajali na tem, da bi demokratično in precizno uzakonili decentralizacijo v pravilnikih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ponekod so o njih razpravljali v glavnem samo strokovnjaki, ki so zastopali centralistična načela, zaradi katerih nastajajo zdaj razni ekonomski in včasih celo politični problemi. Zelo malo delovnih kolektivov je v teh pravilnikih priznalo proizvajalce kot resnične upravljavce in jih stimuliralo k večji proizvodnosti. Že 1959. leta so gospodarske' organizacije izdelale nove tarifne pravilnike, v katerih naj bi upoštevale načela nagrajevanja po delu, tembolj pa bi jih morale uveljaviti v pravilnikih o delitvi čistega dohodka. Žal se v ptujski občini osebni dohodki še večinoma odmerjajo po obračunskih postavkah in delovnem času, v manjši meri pa po individualnem ali skupinskem učinku oziroma po proizvodnosti in ekonomičnosti. IZBOLJŠATI INFORMATIVNO SLUŽBO Občni zbor občinskega sindikalnega sveta je zato postavil odločno zahtevo, da se Informativna služba izboljša in Izvedejo konsekvence nad vsemi, ki zavestno zavirajo decentralizacijo samoupravljanja. Res da sveti ekonomskih enot še nimajo ustrezne ekonomske izobrazbe, res je tudi, da je njihova družbena zavest morda še premalo razvita, vendar povsod tam, kjer so proizvajalcem dane možnosti za uveljavljanje, le-te tudi izkoriščajo. V tovarni »Delta* in Tekstilni tovarni Ptuj, na primer, se delavci z vso vnemo bore za razvoj proizvodnje, rešujejo razna druga gospodarska vprašanja in skrbe za pravilno urejanje notranjih odnosov. Občinski sindikalni svet ja lani organiziral številna posvetovanja in predavanja za večje ekonomsko in upravljavsko razgledanost sindikalnih delavcev, njihovemu osveščanju so bila namenjene tudi sindikalne konference po posameznih gospodarskih panogah, kjer so delegati kritično razpravljali o gospodarstvu, delitvi dohodka, upravljanju, odnosih itd. In tako bo tudi v prihodnje, da se okrepi mobilizacijska vloga sindikalnih delavcev pri utrjevanju gospodarskega sistema. Vendar vse te prizadevanje ne bo obrodilo pravega uspeha, če upravna vodstva delovnih organizacij ne bo-do skupaj s predstavniki političnih in družbenih organizacij ' podprla njegovih prizadevanj-Kakšen je odnos direktorjev do sindikata, kaže tale primer: ne sektorske konference, ki jih sklicuje občinski sindikalni svet, redno vabijo tudi direktorje. Ti pa se čudijo, čemu sindikat sklicuje vodilne ljudi. Konference predstavnikov industrijskih! gradbenih in prometnih podjetij so se od 17 vabljenih direktorjev udeležili samo štirje Nekateri vodilni ljudje, kakor je ugotovil občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Ptuju, celo podcenjujejo neposredne proizvajalce in njihovo uveljavljanje v gospodarstvu. STARE IN NOVE PREMISE Sindikalni delavci imajo torej do prihodnjih občnih zborov dovolj dela, da ugotovljene pomanjkljivosti postopoma odpravijo. Ena glavnih premis je, da politično aktivirajo delovne kolektive pri utrjevanju novega gospodarskega sistema In poglabljanju delavskega samoupravljanja. Razgovorom o decentralizaciji sredstev naj b* pridružili še razgovore o tem, kako bi ustvarili čimveč sredstev, kako delili čisti dohodek, da bi se povečala kakovost izdelkov In znižala njihov* cen*-Zato naj bi skrbeli za razne gospodarske analize, spodbuja1* varčevanje in razne izboljšave, e katerimi se to doseže. Velik* zahteva! Doslej namreč niti a” delovni kolektiv v ptujski občih* še ni upošteval priporočil sih' dikata in občinskega zbora pro* izvajalcev glede delitve ošabnih dohodkov po delu in glad« razmerij med gibanjem osebni*1 dohodkov in produktivnostjo, Stara, vendar še vedno ak' tualna parola pa je: deklarativn6 in načelne določbe v pravilniki*1 zamenjati z novimi, v kateri*1 bodo konkretizirane pravice *n dolžnosti delavcev kot ustvarjalcev dohodka, upravičencev d* njegove delitve in uporabe, it NA&H KOMI \ e IZ VAŠIH KOMI V e IZ VAŠIH KOMUN e IZ NAŠIH KOMUN O IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • ŠKOFJA LOKA: Delitev mimo meril Občinski sindikalni svet Škofja Loka je v tem tednu analiziral osebne dohodke v občini v prvem tromesečju letošnjega leta. Ugotovil je, da so celotni osebni dohodki v primerjavi z istim obdobjem lani za 19 % večji, s povprečjem za leto 1961 pa za 12 %. Osebne dohodke so najmanj povečali v industriji, veš pa trgovina, gostinstvo, obrt in kmetijstvo, in to še predvsem v mnogo večji meri kot brutoprodukt in produktivnost. Podatki, dobljeni iz DOD obrazcev pa kažejo, da so nekateri kolektivi ob sestavljanju pravilnikov vodili lc premalo skrbi o notranji delitvi. Čeprav povprečno povečanje osebnih dohodkov niti ni visoko, pa se v zadnjih rubrikah DOD obrazcev pojavlja vse več posameznikov, ki prejemajo po 80, 100 in več tisoč dinarjev osebnega dohodka mesečno. In so tudi v gospodarskih organizacijah, ki ne dosegajo niti takega poslovnega uspeha, kot so ga imele lani. Tako je na primer v podjetju LTH v zadnjih treh mesecih prejemalo osebne dohodke nad 80 tisočakov povprečno 9 ljudi mesečno, od teh dva celo po 108 tisočakov, eden pa po 153.000 din. Ob tem pa so dopustili, da je 64 ljudi prejemalo dohodke izpod 14 tisočakov. In še to je zanimivo: povprečje osebnih dohodkov za celo podjetje je bilo celo nižje od lanskega. Sploh je zaposlenih, ki prejemajo nizke osebne dohodke precej. Kar 45 ljudi zasluži mesečno manj kot 10 tisočakov, nad 290 pa je takih, ki prejemajo manj kot 15 tisočakov. Tudi razmerja, ki so proklamirana v pravilniku večkrat ne držijo. Vsaj v gradbenem podjetju »Tehnik« ne. Saj je tam znašal razpon meseca marca 15.100 :170.000 dinarjev, to pa ni razmerje 1:5 kot ga predvideva pravilnik. Res so delili razen rednega mesečnega dohodka še presežek iz lanskega leta, toda kakšni so ti kriteriji, ki so povečali razpon na razmerje 1 :11,2? Čudna so tudi merila, ki si jih predpisujejo v trgovskem podjetju »Loka« vodilni uslužbenci sami. Se vedno velja zakon, ki ne dovoljuje nadurnih izplačil vodilnim uslužbencem. Direktor in računovodja pa sta si marca napisala eden 250, drugi pa okrog 400 nadur. Menda še tudi za dva meseca nazaj. V povprečju sta prejela vsak po 183 tisočakov, direktor sicer nekaj več. In o tem ni vedel niti delavski svet niti kolektiv. Saj naj jih menda vse to nič ne briga. Če pripada nadura delavcu, pripada tudi vodilnim pa konec. Tudi v Zdravstvenem domu Škofja Loka so merila za delitev kaj čudna. V treh mesecih je 17 ljudi prejelo tam manj kot 15 tisočakov, več kot 60 tisočakov 7, kar 11 jih je prejelo po okoli 90.000 din, 4 po 107.250 din, šest pa po 157.000 din. Mnogo, mnogo več kot lani. Pa niso usluge Zdravstvenega doma prav nič b.istveno boljše od lanskalh. V gospodarskih organizacijah občine je v prvem tromesečju prejemalo kar 28 zaposlenih višje osebne dohodke kot 80 tisočakov, kar je upoštevaje gospodarsko moč podjetij, od katerih le dve zaposlujeta več kot 500 delavcev in delavk, le preveč. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta meni, da bodo morali delovni kolektivi razponom in notranji delitvi sredstev posvetiti v bodoče več pozornosti. OM ihfflfflflfflTlllil • RADOVLJICA: S proizvodnjo niso zadovoljni V radovljiški občini so v prvem tromesečju letos ustvarili za 18 °/o večjo realizacijo proizvodnje kot v istem obdobju lani. Ob tem kaže povedati še, da so materialne stroške v tem obdobju v primerjavi z lanskim povečali za 28%, v marcu pa kar za 39 % v primerjavi z lanskim marcem. V tem času so izplačali tudi za okoli 110 milijonov dinarjev več osebnih dohodkov, čeprav primerjava z lanskim povečanjem izplačanih čistih osebnih dohodkov kaže, da le-ti niso bistveno večji. Celotno gospodarstvo v občini pa je ustvarilo le 95 % tro-mesečnega plana vnovčene realizacije. N. B. • PEKARNA STORE: Z lastnimi sredstvi povečali proizvodnjo Pred dnevi so se člani delovnega kolektiva parne pekarne v Štorah zbrali na ustanovni občni zbor sindikalne podružnice. Razpravljali so o dosedanjem delu, predvsem še o utrjevanju delavskega samoupravljanja, delitvi čisetga dohodka, izobraževanju in dosedanjem poslovanju podjetja. Ugotovili so, da jih novi Predpisi in ukrepi niso presenetili, ker so že doslej skrbno gospodarili. Tako so na primer večino sredstev čistega dohodka dajali na sklade in so zato lahko lani povečali proizvodnjo za petkrat, celotni promet pa od 26 na 65 milijonov dinarjev. Z lastnimi sredstvi so lani uredili nekatere prodajalne kruha, v začetku letošnjega leta so postavili še eno parno peč, s čimer so lahko proizvodnjo povečali za nadaljnjih 35%. Uredili so še novo delavnico za pripravo kruha in povečali prevozni Park, s pomočjo katerega bodo lahko kruh razvažali tudi v kraje sosednje občine Šentjur, nekaj pa tudi v Celje. Skupaj imajo sedaj 30 prodajaln kruha. J. M. • POSTOJNA: Številke za proizvajavce Lani so znašali stroški Zavoda za socialno zavarovanje v občini Postojna za ambulantno zdravljenje okoli 23,5 milijona dinarjev, za zdravljenje v bolnišnicah pa okoli 86,8 milijona dinarjev. Razen tega so izdali za nego in zdravljenje zob zavarovancev okoli 12,7 milijona dinarjev, medtem ko je bilo za zdravila potrošenih okoli 25,7 milijona dinarjev. Kot nadomestilo za čas bolezni je zavod v tem času izplačal okoli 32,2 milijona dinarjev, za zdravljenje v zdraviliščih pa okoli 5 milijonov dinarjev. Precejšen izdatek so predstavljali tudi potni stroški zavarovancev na razne specialne preglede, komisije, prevozi v bolnice in zdravilišča, saj so za to potrošili kar okoli 14,3 milijona dinarjev. Tako je podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Postojni zabeležila lani skupaj 262 milijonov 692 tisoč dinarjev izdatkov in 275,037.000 dinarjev dohodkov. To kaže, da so poslovno leto ugodno zaključili. V okraju Koper je lani dosegla ugodne finančne rezultate še podružnica v Ilirski Bistrici, medtem ko so podružnice v Kopru, Izoli, Piranu, Herpeljah in Sežani končale poslovno leto s primanjkljajem. Ob tem je treba omeniti, da so cene posameznim zdravstvenim uslugam precej porasle, tako se je na primer povečala cena za ambulantno zdravljenje v primerjavi s prejšnjim letom od 5792 na 9672 dinarjev, za zdravljenje v bolnicah od 11.102 na 15.700, za zdravila od 3547 na 4648 ter nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni od 4224 na 5818 dinarjev povprečno letno na vsakega zavarovanca. Menim, da bi bilo prav ob teh številkah zelo koristno, da bi se s temi pokazatelji seznanili tudi člani delovnih kolektivov, da bi proizvajavci vedeli, kako se formirajo sredstva zavoda in kako ta z njimi upravlja. Še predvsem naj bi to veljalo za kolektive, ki razen rednega prispevka plačujejo še prispevek po zvišani stopnji, na katerega lahko prav oni neposredno vplivajo. Menim, da bi delovni kolektivi, če bi bili dob. ro sproti seznanjeni s posameznimi stroški, marsikdaj lahko vplivali na njihovo zmanjšanje. B. L. L ■ ' /M Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so pretekli petek odprli I. mednarodni gospodarski sejem »Alpe-Adria«. Na sejmu sodelujejo Avstrija, Italija in .Jugoslavija s 1GG razstavljavci, med katerimi jih je največ iz naše dežele. Gospodarstveniki računajo, da bo dal ta sejem močan pospešek blagovni izmenjavi med sodelujočimi. Ob dnevu mladosti • RADOVLJICA: V poča- stitev dneva mladosti so v Radovljici pripravili festival mladinske glasbe in pevskih zborov z območja celotne občine. Sodelovali so pevski zbori manjših osnovnih šol in glasbeni ansambli, v popoldanskem času pa zbori in ansambli odraslih. Sodelovalo je 9 pionirskih in mladinskih pevskih zborov z okoli 320 pevci, v popoldanskem sporedu pa 9 pevskih zborov z okoli 550 pevci. Razen tega pa so se predstavili tudi mladinski šolski tamburaški orkestri iz Bohinjske Bistrice in Lesc, godalni mladinski orkester glasbene šole iz Radovljice, harmonikarski orkester osnovne šole Radovljica in klavirski trio glasbene šole Radovljica. Prvo mesto je osvojil mladinski pevski zbor osemletke iz Radovljice, ki ga vodi Janez Jemec, drugo mesto pa so zasedli pevci osnovne šole iz Lesc. Skupaj je na festivalu nastopilo # KAMNIK: Petino za izvoz Družbeni plan kamniške občine predvideva, da bodo letos delovni kolektivi povečali vrednost izvoza za okrog petino v primeri z lanskim letom. Letos naj bi izvozili za 636.000 dolarjev izdelkov. Vnovčena realizacija izvoza v prvem četrtletju pa je dosegla 136.000 dolarjev, kar predstavlja 21,6 % letnega izvoza. Največji porast izvoza je v prvem tromesečju zabeležil' kolektiv tovarne usnja, ki je v tem obdobju prodal na zunanjem trgu za 45 % več izdelkov kot v istem času lani. To podjetje je uspelo dobiti zelo ugodne pogoje za plasma svinjskega velurja na ameriškem trgu, kamor bodo skupno z vrhniško usnjamo izvozili več tisoč kvadratnih metrov te vrste usnja. Velik korak naprej pri izvozu je v prvem tromesečju napravil tudi delovni kolektiv »Stola«. Izvoz je v tem obdobju povečal za 36 % v primeri z lanskim prvim četrtletjem. V začetku lanskega leta so v »Stolu« zelo pesimistično gledali na izvoz. Prvi statistični izračuni na podlagi novih instrumentov so namreč pokazali, da bo kolektiv z nadaljevanjem izvoza ustvaril izgubo. Vendar pa so rezultati ob zaključku leta, še bolj pa v prvem četrtletju letos pokazali, da se je prizadevanje kolektiva bogato obrestovalo. Kolektiv je ravno s sredstvi izvoza ustvaril ugodne pogoje za nadaljnji razvoj podjetja. Med izvoznike v kamniški občini se je pred kratkim vključil tudi kolektiv »Svilanita«, ki svojo proizvodnjo čedalje bolj specializira na področju izdelave frotirja in kravat. Prve pogodbe s kupci teh izdelkov v Avstriji in Nemčiji so že sklenjene, in sicer sedaj za 15.000 dolarjev. Vendar upajo, da bodo s povečanjem asortimenta zlasti frotirskih izdelkov, po katerih je na zunanjem tržišču dosti povpraševanja, in s še večjo skrbjo za boljšo kvaliteto obseg izvoza kmalu še povečali. Sedanji položaj pa terja tudi od ostalih kolektivov v občini, da začnejo resneje razmišljati o pogojih in možnostih za izvoz svojih izdelkov. Zlasti kolektivu industrijskega kombinata »Svit« verjetno ne bi bilo težko najti kupcev za svoje izdelke na zunanjem tržišču. Rezultati v nekaterih kamniških podjetjih, -doseženi na področju izvoza, ka-. .žejo, da se s prizadevanjem kolektivov da marsikaj doseči. Vendar se žal tega povsod še ne zavedajo dovolj. • ISKRA KRANJ: Skupščina delavskih svetov Pred nedavnim se je sestala v Kranju novoizvoljena skupščina delavskih svetov industrije Iskra. Skupščina je vrhovni organ delavskega samoupravljanja tega velikega podjetja. Pregledali so poslovanje v preteklem obdobju in\ določili smernice za bodoče delo. Iz številnih poročil povzemamo, da so v preteklem letu povečali blagovno proizvodnjo za 26%, čeprav dosega iztrošenost tovarniške opreme že 67%. Kljub zvišanju cen reprodukcijskega materiala za povprečno 5 %, Iskra cen svojih izdelkov ni povečala. Razen tega so razpravljali na skupščini tudi o delu skupnih služb, razvojni dejavnosti, osebnih prejemkih, investicijah, notranji orgc.v' aciji in povečanju izvoza. Izvolili so tudi nove samoupravne organe, ki jih čaka nedvomno odgovorna naloga, saj predstavljajo skoraj 9000 proizvajalcev tega podjet- 6 KOČEVJE: Z varčevanjem zmanjšati proračun Sveti občinskega ljudskega odbora Kočevje in občinski ljudski odbor so se zavzeli, da bi z varčevanjem čimbolj zmanjšali proračun. Že ob sprejemanju občinskega proračuna so temu posvetili posebno pozornost. Sklenili so, da v prihodnje ne bodo gradili in preurejali poslopij za javne in upravne službe, ukinili so povračilo stroškov za prevoz na delovna mesta; kilometrino, ki so jo doslej plačevali po 45 dinarjev za kilometer, pa so znižali na 25 dinarjev. Sklenili so tudi. da bodo zmanjšali število uslužbencev, predvsem takih s honorarnim delovnim razmerjem. Računajo, da bodo s takim skrbne j šim gospodarjenjem prihranili precej proračunskih sredstev. • INTEREVROPA KOPER: Nova proga Italija-Moskva Mednarodne transportne proge koprskega transportnega podjetja »Interevropa« v večino evropskih dežel so že tako utrjene, da si to podjetje upravičeno lasti vzdevek najmočnejšega jugoslovanskega podjetja te vrste. Za poseben uspeh kolektiva pa je nedvomno šteti pogodbo za prevoz italijanskega razstavnega materiala iz Torina, Bolgone in Milana v Moskvo. 3500 kilometrov dolga proga nedvomno pomeni trdo preizkušnjo za našega prevoznika, ki se za ta podvig pripravlja še posebno prizadevno. -sky m BOHINJ: Seminar sindikalnih funkcionarjev Občinski sindikalni svet Radovljica je pred dnevi pripravil za tajnike in predsednike sindikalnih podružnic seminar o novih metodah dela sindikata. Govorili so o vlogi in nalogah sindikata v sedanjem obdobju, decentralizaciji upravljanja, produktivnosti dela, delitvi dohodka in podobnem. Z izmenjavo različnih mišljenj in živahno razpravo so se zavzeli za enotno nadaljnje delo sindikalnih podružnic. N. B. cev. In ob koncu še to: na festivalu so sodelovale vse šole obične, razen blejske, ki ni poslala na festival prav nikogar, medtem ko so na primer šole iz Bohinja in Bohinjske Bistrice sodelovale na festivalu zelo množično. N. B. • STORE: Mladinska organizacija Železarne Store se že več kot mesec dni skrbno pripravlja na praznovanje dneva mladosti. Določili so posebno komisijo, ki naj uresniči postavljeni program v zvezi s praznovanjem. Slavnost bodo pričeli v soboto, 19. maja, ko bo skupina mladincev odšla na Svetino nad Štorami, kjer bodo zakurili taborni ogenj in pripravili vse potrebno za masovni pohod vseh mladincev, ki bodo prišli na Svetino v nedeljo ob 9. uri na slavnostno zborovanje mladine. Od 22. do 24. maja pa bodo športna tekmovanja v rokometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, šahisti pa bodo priredili šahovski brzoturnir. V teh prireditvah bo sodelovala tudi mladina metalurško industrijske šole in mladina ostalih šol z območja Štor. J M. • ELAN BEGUNJE: 60 °/o proizvodnje za izvoz Tovarna športnega orodja »Elan« v Begunjah na Gorenjskem izvaža okoli 60 % svojih izdelkov, predvsem artikle za zimski šport. Tako so med nji-vovimi izvoznimi izdelki razen smuči tudi smučarske palice, vodne smuči, čolni in drugo. Doslej so izvažali v ZDA, Kanado, Zahodno Nemčijo, Norveško, Švico, Francijo in druge države. V teh državah se srečujemo z močno konkurenco izdelkov avstrijskih in nemških tovarn. Pri tem pa imajo nemajhne težave z nabavo reprodukcijskega materiala doma in v inozemstvu. Cene domačemu lesu so se namreč povečale, kar ima svoje slabe posledice tudi na cene njihovih končnih izdelkov. Na domačem tržišču je njihov največji potrošnik Slovenija, ki o dkupi 49 % telovadne opreme in orodja za opremo dvoran. K povečanju proizvodnosti dela je prispeval največji delež prav stimulativni način nagrajevanja (lani so povečali proizvodnost dela za 20 % v primerjavi s prejšnjim letom). N. B. ja. Marjan Kralj Mladi kolektiv Iskra servis Iz Ljubljane je zaradi vse ve lij Ih potreb po popravilih v šestih mesecih svojega obstoja povečal število zaposlenih delavcev od 75 na no. Potrebe pa že sedaj kažejo, da bodo v kratkem morali svoje zmogljivosti še povečati. Odprli so tudi dve novi poslovalnici v Kranju In Mariboru zaradi potreb terenske telefonije, saj vzdržujejo servisno službo vseh telefonskih central v Sloveniji. V podjetju so uvedli tudi delovno mesto kontrolorja, s tem pa dosegli še večjo kvaliteto svojih uslug. Kot novost velja omeniti tudi terensko servisno službo. Za popravilo na območju mesta Ljubljane so se domenili za enotno ceno 950 dinarjev, za vse ostale kraje pa pavšalno 1500 dinarjev. Na sliki: kontrolor pregleduje opravljeno popravilo v njihovi delavnici. lesec maj — je mesec šolskih izletov! Tej tradiciji se ni odpovedala iseniška osemletka »Prežihov Voranc«, ki je svoje letošnje ekskurzije skladila z izbiro poklica. Njeni dijaki so te dni obiskali domačo železar- zitivov likovnih stvaritev je le malo, do prvih p blikacij s tovrstno tematiko smo prišli šele v posle< njih dveh ali treh letih, bibliografije s tega področ tudi še ni, da o kakih podrobneje pretehtanih ko ceptih likovne vzgoje sploh ne govorimo. Ustanova, ki naj bi v prihodnje bedela nad likom vzgojo, ki bi naj zagotovila smotrnost in enovitost tej akciji, je, takšni so vsaj načrti, bodoči Jakopiči paviljon. Toda do tedaj je pravzaprav še daleč, lahl mine leto, še bolj verjetno dve ali tri, najbrž pa šti in še več. Ali pa zaradi tega kaže vztrajati na stopn, kjer smo zdaj na področju likovne vzgoje? Zveza Svobod in prosvetnih društev je dala tehti pobudo: strniti sile vseh činiteljev na področju l kovne vzgoje in tako zagotoviti enovitost in smotrno v tem procesu. Matica vse likovne vzgoje v komu naj bi bila poklicna ustanova, predvsem galerija, mi zej— če te ni potem šola, ali društvo likovnih p dagogov, ali likovnih umetnikov, ali Svobod — odt/. pa naj bi se pretakala v kapilare družbenega ži Ijenja po vseh silnicah, preko šol, drugih sorodu, ustanov, delavske univerze, prosvetnega društva, o ganizacij... Pobuda, ki bi naj pomagala barki splavati. Konč uspeh pa je seveda odvisen od tega, kakšen bo odz-na povabilo. B. S e-GNALI; Iz prakse dela skladov za kulturo ; / 4» JV A ; _A M ntormaciip x y ocene ie r_. - A A v r Pred-,-kratkim je v Borbi izšel čla-?®k> v katerem pisec opisuje enoletne tekušnje. sklada za kulturo v Splitu. Ta ■temenski sklad je bil ustanovljen med jtevimi v naši državi, če ne celo prvi. *®o.leto je že kar dolga doba, zato je 'Sekakor to, kar je njegova izkušnja ukazala, dragoceno tudi za vse druge °očine, ki so ustanovile podoben sklad, Pd nas v Sloveniji zlasti V zadnjih mesecih. , Kakšne so te njihove glavne izkušnje? Po ustanovitvi sklada določajo vo-■vci le odstotek sredstev, ki je v okviru °pčinskega proračuna namenjen kultu-:*■ Se pred letom, ko so na zborih vo-lycev podrobno razpravljali o konkretnih razdrobljenih vsotah za določene nejavnosti na področju kulture, je vedno obstojala nevarnost, da večja ali teanjša naklonjenost ali nenaklonjenost kulturi odloča o konkretnih vsotah. In ker stanovanj še dolgo ne bo dovolj, ker oodo ceste še dolgo terjale velikih in ve- mm* - \ ‘a sticij in podobno, so ,se razprave o sredstvih za kulturo lahko končale mnogokrat v škodo enakomernega kulturnega razvoja z drugimi družbenimi dejavnostmi. Zdaj pa o konkretnih zahtevah in potrebah na področju kulture odloča upravni odbor sklada za kulturo. In viri sklada? To je najbolj boleče vprašanje. Ti so doslej zelo osamljeni, za sedaj predstavljajo le sredstva iz občinskega proračuna. Če pa se je kaj bistveno spremenilo po ustanovitvi; sklada, je to sprejemljivejši način financiranja. Ne financirajo se kulturne ustanove, ker pač obstojajo, so obstojale in verjetno tudi bodo vnaprej, temveč njihovi programi. Tu pa se začenja problem, ki je za nas še posebno zanimiv. Formirali so se skladi, njihovi upravni odbori, obstoja pa nevarnost, da se njihovo delo začne ob začetku proračunskega leta, ko se na eni ali dveh sejah razdele po najboljši predhodni analizi potreb vsa sredstva Z uprizoritve Brechtove »Matere korajže« v mariborskem gledališču sklada — in s tem je tako rekoč vse delo do naslednjega leta opravljeno. V Splitu upravni odbor sklada ugotavlja, da bi lahko delo bilo mnogo zanimivejše, če 58 bi v blagajni sklada ostal še kakšen mi- 3 lijon. Sklad sicer ne more delovati kot regulator kulturne pplitike, saj ima zve- jezdne roke, prazno blagajno. Celo obrat- *?• . no, lahko pride celo v- nasprotje s poli- ^ (jltlCR tiko sveta za kulturo, SZDL itd. V zad- V; . njem času npr. pogrešajo v Splitu go- J^kODIDI sto vanj e večjega gledališkega ansambla. * 1 Normalno in razumljivo bi bilo, da bi sklad v takem primeru prvi reagiral ter oddvojil sredstva za1 dve ali tri predstave. Kljub najboljši volji pa tega ne more, ker — sredstva so že v celoti razporejena. Da bi lahko tudi med letom izvajali kulturno politiko, si torej skladi ne bi smeli zvezati rok s tem, da razdele vsa sredstva že ob začetku leta. Kako naj bi sicer stimulirali- neko dejavnost, nek program, ki se je pojavil in je potreben, a v začetku leta zanj še nihče ni vedel. Finančni načrt sklada za kulturo občine Ljubljana-Center že letos predvideva n. pr. za nepredvidene izdatke (gostovanja, kulturni stiki i. p.) nekaj manj kot 6 % sredstev v odnosu na celotno vsoto sredstev danih za osnovno dejavnost kulturnih zavodov. To' je liekaj, čeprav še ne mnogo, toda ob dodatnih sredstvih za takšne nepredvidene namene še iz drugih ljubljanskih občin, 'pa morda še ob izrednem prispevku okraja ali celo republike ob takih priložnostih — se tu, sredi Ljubljane tudi med letom da še marsikaj regulirati. Takšna nerazporejena sredstva pa bi morali upoštevati predvsem tisti skladi, kjer-, imajo v svojem kraju malo lastnih, kulturnih institucij in bodo prav gostovanja tista, ki bodo lahko popestrila ,domači kulturni program. Že zdaj pa se pojavlja ob tem vprašanje, ki bi ga morali; razčistiti in potem odločno zagovarjati vsi tisti, ki delujejo v svetih za kulturo oziroma v upravnih odborih skladov za kulturo. Postavlja se namreč vprašanje: čim do-ločenih sredstev ne bomo takoj v za-četku leta namensko porazdelili, obsto- ? ja nevarnost, da nam jih bodo kot ne- ijf razporejena (marsikdo bo to razumel JI »nepotrebna«) sredstva odvzeli za druge namene. Zato moramo proti tej »nevar-nosti« uporabiti vse naštete in druge ji tehtne argumente, praktična uporaba -S teh sredstev pa mora seveda kasneje tu-di dokazati, da je bil, tudi ta denar vlo- ig žen smortno in prav tako načrtno, čeprav ga. nismo mogli porazdeliti že v letnem načrtu. SONJA GAŠPERIC Izsek sodobnosti Sodobnost in v njej živi, stvarni ljudje s svojimi problemi in svojim razumevanjem časa in sveta, v ka terem živijo — na značilnost prvega daljšega teksta Gi-tice Jakopin »Žarometi«. Nič narejenega in na silo skonstruiranega ni v zgodbi trgovskega zastopnika Rudija Resnika, ki se s šoferjem Tinetom prevaža iz kraja v kraj, sklepa kupčije, špekulira, se zabava in popiva. Ves svoj odnos do posla, družbe in človeka vidi Resnik samo skozi očala lastne moralne plitkosti, kjer ni prostora za odgovornost, humanost, ampak se vse zreducira samo, na čimbolj raznoliko sprejemanje naj-banalnejših užitkov in uveljavljanja grobe in ,prido-bitvene poslovne morale ‘ oziroma nemorale. Njegov spremljevalec šofer Tine ga pri tem spremlja le po služ- Osterc beni dolžnosti, medtem ko do življe-nasproten je njegov odnos n ja popolnoma Resnikovemu, celo preveč moralno čist je. Resniku se to je glav- njegov svet podre samo za in odlika trenutek, ko ob tragični smrti Tineta doživi trenutni zlom, vendar bistva njegove notranjosti to ne spremeni in že drugi dan nadaljuje svojo staro pot. Vsebina in problemi ki vsekakor silijo človeka na razmišljanje. Ob to zgodbo je pisateljica nanizala še vrsto problemov in ljudi današnjega dne, morda celo preveč. V vseh pa čutimo resničnost njihovega življenja in usod, čeprav se pisateljica drži preprostega, stvarnega in realističnega načina pripovedovanja. Knjigo je izdala Mladinska knjiga v zbirki Školjka, opremila pa jo je Lidija S. M. V iskanju domačega Poplavi festivalov po- mišleke po vzorcu »Kaj mi pevk, ki polagoma, a neza- mar, da sem star, kaj mi držno jemljejo Opatiji rnar denar ...«, je bila ranjen primat, smo se zdaj vem nekaterih tekstov v X-1- Aj jugoslovanskem povprečju pridružili tudi Slovenc . J yesenetljivo visoka spet Prav, če naj bo (tn je očit- » V BLED 1962 no tudi bil) pr ‘ Oprijemoli znanih šablon kriterij in cilj nacionalna (vendar _ zapišimo jim to barva melodije - saj smo na čost _ niso zdrsniU v dovolj pogosto zmigavali z banalnost)_ Kaluvov je bilo rameni m prelivali črnilo mrtnnn -xn f7lr1i „ prvenstveni so se krčevito fa ] zaradi docela tujih, izposojenih in uvoženih »domislic« ter »stilov«. Slovenska popevka naj bo ob nesporni kvaliteti glasbe in besedila, ^ ^ ob čim večji (pa čim,manj sTabo7t “Bleda jf)62. banalni) popularnosti pred- potrebi po vsem slovenska, (nepocu- 1 J krano) domača, da bi nam tako ne bilo treba kar na mnogo (preveč!) tudi v melodijah, celo do tiste mere, da so nas — nagrajene ali ne- JOi' nepremagljiva spominjale na že znane napeve. To je ,bila- verjetno PIS MA Velik uspeh glasbenih amaterjev na Jesenicah Opero »Tremerski dukat« je napisal fhani slovenski skladatelj Radovan Go-°ec in jo namenil amaterskim odrom. Svojo krstno izvedbo je delo doživelo Pred dvema letoma v Trbovljah, letos n® so jo uprizorili tudi na Jesenicah. Jeseniške uprizoritve so se lotili z združenimi močmi pod okriljem občin-skega sveta Svobod mešani zbor DPD Svobode »Franc Mencinger« Javornik — Koroška Bela, komorni zbor in folklor-skupina DPD Svoboda »Tone Čufar« pšenice, orkester Glasbene šole pomnožen s člani obeh prej omenjenih Svobod, s°listi člani Svobod in gojenci Glasbene s°le ter člani jeseniškega gledališča »To-!fe Čufar«. Režijo in sceno je pripravil °°jan Čebulj, dirigent je Rado Kleč, korepetitorja sta bila Silva Gračnerjeva in y°jze Savinšek in zborovodje Polde Me-3ač ter Polde Ulaga. Ni namen tega prispevka strokovno °ceniti opero kot tako kakor tudi njeno lzvedbo, ker sem to že napisal. Osnovni Srnisel teh vrstic je v tem, da poudarim £el'ik pomen te prireditve, ki nam domuje, kaj lahko ustvarijo amaterji, če njihova, dejavnost pravilno usmerje-na in če jo ustrezno podprejo tudi pri-stojni forumi. Dejstvo je, da je pri pripravah za ^Prizoritev te opere, ki je za amaterje o-ovolj zahtevna, in ki so trajale preko Pet mesecev, sodelovalo 30 članov orke-stra, 50 članov zbora in 9 solistov. Če Prištejemo še vse ostale tehnične sode-hvce skupaj z dirigentom in režiserjem, bidimo, da je pri uprizoritvi tega dela Vdelovalo preko 100 ljudi. Pri tem je Posebno važno to, da so vsi od prvega dtl zadnjega amaterji, ki so čez dan °Pravili svoje redno delo v železarni ali drugje, zvečer pa so v svojem pro-s(em času z veliko ljubeznijo in voljo bodili na vaje. Poleg tega je treba orne-niti še to, da je precej sodelujočih zaposlenih na dve in tri izmene ter so ode zaradi tega potrebne zamenjave ali P° so v skrajnem primeru uporabili svoj a°Pust. . Rezultat vseh teh ogromnih naporov ln 'večmesečnih priprav je bila dostojna uprizoritev te opere, ki je zelo zado-voljila občinstvo Jesenic in okolice. Do- kaz za to je, da je bilo dosedanjih pet predstav vedno razprodanih in najmanj toliko jih bo še treba uprizoriti, da bodo lahko prišli na vrsto vsi tisti Jeseničani in okoličani, ki bi radi opero videli. Poleg tega bo po vsej verjetnosti uprizorjeno to delo tudi na Bledu v festivalni dvorani. . Brez pretiravanja pomeni uprizoritev ic opere do zdaj največjo amatersko glasbeno prireditev na Jesenicah, posebno še, ker je tudi v kvalitetnem oziru na primerni višini. Zato ni razumljivo odnos našega osrednjega dnevnika »Delo« do te manifestacije amaterske glasbene dejavnosti, ki v svoji kulturni rubriki ni našel toliko prostora, da bi nekoliko podrobneje obvestil slovensko javnost o uspehu jeseniških glasbenih amaterjev. Dan za dnem beremo v tem dnevniku strokovne ocene vseh mogočih glasbenih prireditev v Ljubljani, na katerih so nastopili slavni in manj slavni domači in tuji ansambli ter solisti. Ali ne bi bilo prav, da bi »Delo«, ki ga med drugimi beremo tudi na Jesenicah in ne samo v Ljubljani, napisal nekaj vrstic o amaterski kulturni dejavnosti v provinci, ker končno ni v naši republiki samo Ljubljana, temveč še drugi kraji, ki v okviru svojih zmožnosti tudi kaj ustvarijo na kulturnem poprišču. Bodi tako ali tako: uprizoritev opere »Tremerski dukat« bo ostala trajno zapisana v analih jeseniške amaterske glasbene dejavnosti kot svetal vzgled, kaj se lahko z dobro voljo in primerno moralno ter materialno podporo na tem področju ustvari. Inž. Avgust Karba Novi problemi trboveljske ESŠ Kmalu bo zaključeno letošnje šolsko leto in osnovne šole bo tudi letos zapustile lepo število mladih ljudi. Vodstva srednjih šol so v upravičenih skrbeh: kam z mladino, saj se kapacitete v tem letu niso bistveno izpremenile. S takimi in podobnimi problemi se v teh dneh ukvarjajo tudi v Trbovljah, kjer bo že prihodnji mesec potrkalo na duri srednjih šol približno 300 mladih ljudi. V ta namen smo se pozanimali, kakšne so razmere na Ekonomski srednji šoli, ki se je v zad,njih šestih letih od ustanovitve razvila v pomembno vzgojno ustanovo ne le Zasavja, temveč tudi bolj oddaljenih krajev, kot je Ljubljana, Novo mesto, Mežica, Postojna in drugih. V razgovoru z direktorjem šole smo izvedeli o uspehih in težavah, s katerimi se šola bori. »Solo smo ustanovili spričo naraščajočih potreb po srednjem ekonomskem kadru,« nam je povedal direktor Bogdan •” Šteh. Začeli smo v osnovni šoli Ivana Cankarja, torej brez lastnih prostorov, zdaj pa poučujemo v prostorih 'gimnazije. Sola ima trenutno štiri letnike z osmimi oddelki, ki jih obiskuje preko 200 dijakov. Večina je iz trboveljske občine, drugi pa so prišli iz najrazličnejših krajev Slovenije. Razen teh irfiamo na šoli še oddelek za odrasle, ki smo ga ustanovili na pobudo ZB ter prvi letnik administrativne in oddelek poslovodske šole.« Ekonomska srednja šbla je v organizacijskem in vsebinskem konceptu enaka drugim ekonomskim šolam. Ima enak program in enake kriterije vzgoje ter je po svoji programsko pedagoški ravni enakovredna gimnaziji in strokovnim šolam druge stopnje. Že vsa leta od ustanovitve pa,; dpluje v izredno težkih pogojih, saj niinh hiti dovolj prostora za redni pouk, kaj šele za kakršno koli dopolnilno strokovno ali izvenšol- « sko delo z mladino. Sold bi nujno po- ki pa zahteVajo precej- mnogokrat v dokaj neenakomer- velikega dvorišča. Tu udarja pribor ob krožnike in si uteg- šen fizični napor delavca ob za- nih intervalih odgovarja na nejo delavci izmenjati kakšno besedo čez javorove mize. ^M^^skoti"zvočnik somJpol- P°VortomVdelavci v tovarni vedo, Kakšen dan pa jim odvzame besedo glasen zvočnik na njevale prostor. Spet je naneslo morajo vedeti! Zato je manj . ■ , , na razmišljanje o surovini, igri- skrbi, kadar so skladišča suro- zidu. Manj zanimive popevke zamenja stvarnejšt posnetek vem Spremijevalcu proizvodnje, vine prazna in toliko več zado- razaovora o delu in o problemih njihove tovarne! Tako smo Primeri se, da v oddelku za voljstva, kadar se kopičijo na „ , , . . , strojenje zmanjka surovih kož, rampi pred glavno strojarno ve- z delavci'prisluškovali magnetofonskemu zapisu zadnje seje da zav0jj0 mga vzkipi oddelek liki kupj različno cenjenih kož. delavskega sveta v prvi polovici aprila. za plemenitenje in barvanje, da . zaradi tega zmanjka »blaga« v Cas je ze, da podrobneje oddelku konfekcije ali v obratu predstavimo tovarno z natanč-Nemara je bilo tisto pred- in osebne dohodke v odnosu 20 za izdelavo lahke obutve No, nim naslovom: INDUSTRIJA poldne nekoliko tiše v jedilnici proti 80! No, obrati z donosnej- rzum odgovori na to vprašanje. USNJA, KRZNA, KON CI-Kot sicer. Delavci so molče lo- šo proizvodnjo dajo več na skla- _» ... pn nas je surovina za JE in LAHKE OBUTVE vili svoje bogate grižljaje, celo de, obrati pa, katerih proizvod- kožno industrijo se zmerom ra p - tam za strežno mizo je bilo nja je tesneje povezana z več- deljevano blago. Vsaki tovarni Tovarna na jugovzhodni stra-manj ropotanja s steklenino in 1im naDorom in z večjimi pro- RnPada določena količina kož m naselja, ki si je poiskalo svoj v kuhinii so ženske boli urita- ? naporom in z večjimi pro- glede na njen proizvodni pro- življenjski prostor med položni -ieno razoredale svoio modrost. lzvodmml stroški, premikajo gram- Surovino tovarna sicer mi griči nekaj kilometrov za za-1 . , . ... .. svoj dohodek v korist osebnega dobi, primeri pa se, da nasta- savsko metropolo Litijo, je bila Ljudje so poslušali, ne vem zaslužkaj četudi niso zavoljo te- nej0 v roku dobave nepredvi- v prejšnjem stoletju mala obrt- takoJS privlačne vsebine'"6^1' bi ga dohodki njihovih delavcev dene muhavosti, da prispe kon- niška delavnica. Odlična osno- ro j st« datum krojaškega in sti, briga, kako povsem nepo-čevljarskega stanu, kar vseka- sredno vplivati na rast osebnih kor sovpada s proizvodnjo, s dohodkov. surovinsko osnovo usnjarske • Sem sodijo številke: rea-industrije. Pogumna uvedba lizacija lanskega leta v primer-dveh povsem novih proizvodnih javi z letom 1960 je bila za 9,7 panog je Seveda naletela na ugodnejša; kolektiv je ustvaril problem izučenih kadrov. To- celih 400 milijonov samo z do-varna jih je pridobivala s pri- seženim izvozom, od tega je sa-učevanjem na delovnem mestu, mo konfekcija kot mlada pro-s potrpežljivo vzgojo ter s pre- izvodna panoga dosegla v iz-nekaterimi investicijami. Dolgo vozu svojih 120 milijonov. Re-časa so bili pravzaprav usnjarji zultati gospodarjenja v bližnji tisti, ki so živeli konfekcionarje preteklosti so osnova za letošnji in čevljarje, šele v zadnjem ča- plan, ki je spet za nekoliko od-su sta se ti dve, zdaj samostoj- stotkov višji kot v minulem leni ekonomski enoti, popolnoma tu. osamosvojili. Danes že prerašča- ® K proizvodnim uspehom ta • ostale obrate glede na po- prispevajo svoj delež nekatera slovni uspeh in sproti upraviču- načela, po katerih se kolektiv jeta vse naložbe, ki so bile kdaj- ravna: koli zapisane za njun razvoj. dosledno nagrajevanje po Imamo torej opravilo s prav- enoti proizvoda, zmanjševa- catim kombinatom. To je primeren naziv za Industrijo v Šmartnem, kj s svojimi izdelki do 40 odstotkov zalaga neposred- nje poslovnih stroškov, delovna disciplina in zmanjševanje izostankov. Ustvarjena sredstva se z ure- tingent prepozno, da se na poti va za njen razvoj sta bili strugi Potoka in Reke, dveh vod, ki kot s čarobno palico zadrževale nad splošnimi merili, dih poslušalcev ter od besede do besede poglabljale notranjo prisotnost zvedavih oči! Najbrž ne; preprost dokument, gola kopija nekega pogovora brez kakršnihkoli glasbenih primesi, pa je znal ustvariti napeto pričakovanje v kolektivu, ki že dolgo časa s pomočjo radijske tehnike opredeljuje svoje mnenje o vsem, kar se pri njih dogaja. »Tako je, kaj bi ovinkarili glede denarja!« je mlad usnjar odložil žlico ob izbranih besedah njegovega sodelavca, ki je tisti trenutek govoril o zmanjševanju stroškov v posameznih ekonomskih enotah ter seveda o delitvi osebnega dohodka. V tovarni je sedem ekonomskih enot. Vsaka ima svoj svet. svoj delovni program in seveda svojo sodbo pri razdeljevanju ustvarjenih sredstev. Ta sredstva v povprečju dele med sklade še danes obkrožata njeno ozemlje. Po prvi svetovni vojni je tedanji lastnik uvedel parne stroje. Obrtniški način proizvodnje je zamenjal industrijski! V tem času je dobila tovarna ime po trpežnem spodnjem, tako zvanem jamskem usnju, ki ga je izdelovala. Za imenom pa se je vse do časa osvoboditve skrivala le skromna zgradba; nova poslopja so zrasla okoli matične celice šele v zadnjih letih, ko sta čas in potreba narekovala delovnemu kolektivu razširitev proizvodnje. Tako je tam v letu 1956 nastal v tovarni obrat za predelavo krzna in konfekcije; leta 1961 pa delavnica za proizvodnjo lahke obutve! Ob tradiciji stro-jarjev je Šmartno zabeležilo no trgovino ter potrošnika, s 60 jeno proizvodnjo zrcalijo v odstotki pa izpopolnjuje po- družbenem standardu: kolektiv vpraševanje po polizdelkih v je opremil novo kinodvorano sorodnih strokah. v Šmartnem skrbel za higien- sko-tehnično varstvo pri delu, Magnetofonski trak se še zgradil stanovanjske bloke, omo-zmerom odvija. Delavci, ki so gočil letni oddih svojim delav-pomalicali, posedajo po klopeh cem ... in poslušajo. Brez glasnih ko- Vse to in še mnogo je bilo mentarjev! Zdaj je škoda besedi, zgoščeno v poročilu zadnje seje saj jim lahko pobegne pomemb- delavskega sveta, ki mu je po-na drobnarija, sicer sestavni del tekla mandatna doba. Na 18 red-zadnje seje njihovega delavske- nih zasedanjih je bilo sprejetih ga sveta. Potem bodo že še go- 220 sklepov: natanko toliko tovorili, potem bodo razpravljali! rej samoupravnih odločitev v Poudarek je na svetih eko- korist življenja tovarne, v prid nomskih enot. Sestajajo se družbenim odnosom med člani enkrat mesečno. Njihova osnov- delovnega kolektiva. Ljudje so na briga je v razumnem ure- vselej lahko vedeli o vsem, kar jevanju notranje organizacije se je dogajalo okoli njih: to je proizvodnje, v vsklajevanju bila briga domiselnega ozvoče-razmerja med vrednostjo posa* nja, nemara celo sodobnejšega, meznih delovnih mest, v ure- predvsem pa hitrega obvešče-janju medsebojnih odnosov ter valca, ki je zanesljiv porok za v skrajnem izkoriščanju danih dobro počutje ter za nedvoumno proizvodnih pogojev v smeri opredeljena mnenja kolektiva in zniževanja proizvodnih stroškov posameznikov, ki se trudijo hiter z dvigovanjem produktivno- ti dobri, prizadevni gospodarji. ,S ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ { ♦ ♦ ♦ ! 4 i ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ STANOVANJSKA IZGADNJA V CELJSKI KOMUNI VEČ POZORNOSTI LASTNI udeležbiE teh . . -. . •: Če bi hotel občinski ljudski odbor Celje uresničiti perspektivni program stanovanjske graditve, bi moral zgraditi na leto 500 novih stanovanj glede na nagel prirast prebivalstva in zdajšnji primankljaj. Že prvo leto planskega obdobja pa opozarja, da je komuna zgradila v lanskem letu le 422 stanovanj in da načrti za letošnje leto ne bodo povsem uresničeni. Težave nastajajo zavoljo finančnih sredstev, saj velja 2.500 novih stanovanj — 7 milijard in 255 milijonov dinarjev, sklad za stanovanjsko izgradnjo pa bo v tem obdobju razpolagal le z 2 milijardama in 800 milijoni, ostalo razliko bi morali primakniti investitorji, in sicer v odnosu 62 odstotkov proti 38! Udeležba investitorjev je znašala v minulem letu 55 odstotkov od veljavne cene za stanovanje, v letošnjem letu pa bo bržkone nekoliko višja — 57 odstotna! Z dograditvijo načrtno določenega števila stanovanj, kar je enako 188.255 kvadratnim metrom nove stanovanjske površine, v komuni še ne bodo do popolnosti rešeni vse stanovanjski problemi državljanov, saj bi Celje potrebovalo tja do leta 1965 — 3.380 stanovanj, če bi hotelo kriti obstoječi primanjkljaj. Ob povečani udeležbi investitorjev, interesentov za stanovanja, nikakor ne kaže zanemariti še možnost cenejše gradnje, ki je nedvomno v doslednejšem uvajanju tipizacije in standardizacije, v uporabi gradbenih elementov, v tako imenovani gradbeniški industriji. Sodobnejša gradnja bo lahko hitreje izpolnjevala plan in bo hkrati dosti cenejša, kot je zdaj klasičen način. stanovanjske izgradnje. Ne samo v Celju, še marsikje ... Investitorjeva udeležba pri stanovanjski gradnji pa seveda zadeva še nekatere principe komunalnega urejanja; občina je namreč dolžna da uredi okoli novih naselij komunalni izgled. Osnovno cestno mrežo z vodovodom, plinovodom, kanalizacijo, električno napeljavo, telefonom, transformatorsko postajo, prostore za parkiranje, telefonske govorilnice — kar je najosnovnejše v komunalni ureditvi. Drugo so potlej šolsko poslopje, zdravstveni dom, preskrbovalno središče, otroški vrtec. skratka objekti družbenega standarda. In na kraju je občina dolžna, da uredi poti ter steze v soseski, zelenice, otroška igrišča, garaže... Potemtakem je komunalna ureditev naselja večkrat dražja kot pa novozgrajene stanovanj- ske površine! Zategadelj komunalna ureditev rada zaostaja za stanovanjsko izgradnjo in so dostikrat državljani tisti, ki na zborih volivcev vprašujejo za tem ali onim. Celjska komuna se je torej odločila, da bo v bodoče odpravila pavšalni prispevek investitorja za komunalno ureditev in bcf uvedla komunalni prispevek v izračunanem odnosu do določenih komunalnih potreb. Pogoj za realizacijo tega namena je vsekakor koncentrični načrt za stanovanjsko gradnjo ter z njim pogodba med investitorjem in izvajavcem, kjer je natanko opredeljeno, kaj kdo plača in kaj je kdo dolžan storiti ter v katerem času. Elaborat za stanovanjsko izgradnjo pa bi moral biti izpopolnjen tudi s predvideno višino potrebnih sredstev za komunalno ureditev. Tako se bo Celje ognilo neizkoriščenim: površinam — pretirana razsežnost asfaltnih cestišč na Otoku — in bo lahko hitreje urejevalo nastajajoča naselja. Poudarek bo predvsem na ekonomiki in na sodobnosti! S točnimi urbanističnimi načrti pa bo občina lahko glede na razpoložljivo delovno silo začela z gradnjo komunalnih objektov še pred stanovanjsko izgradnjo na določenem področju, saj ni nikjer rečeno, da je treba vse komunalne storitve opraviti šele potem, ko so se državljani že vselili v nova stanovanja. Razumljivo. komuna bo gradila zlasti primarne komunalne objekte, investitor pa se bo lahko odločil za gradnjo sekundarnih, za družbeni standard prebivalcev enako potrebnih zgradb kot so primerna stanovanja. Osnova bodoče stanovanjske izgradnje je torej v izdelanih urbanističnih načrtih. No, občinski ljudski odbor Celje je že ob izteku lanskega leta potrdil predlog strokovnjakov, ki priporoča prekinitev raztresenih gradenj na mestnem območju ter na prehodih k premišljenemu in sistematičnemu razvijanju mesta skladno z določili urbanističnega načrta. Predlog strokovnjakov določa, naj se predvsem zagradijo vse odstoječe vrzeli v starem delu mesta, primerno zaključi blokovna stanovanjska gradnja severno in južno od Dečkove ceste, nato naj se preide k sistematičnemu izgrajevanju bodočih stanovanjskih sosesk. Po sprejetem prioritetnem redu naj bi se kot prvi večji soseski zgradili že delno formirano naselje Otok med Savinjo in savinjsko železnico vse do Vrtnarske šole ter povsem novo naselje Gaberje med Mariborsko in Dečkovo cesto, Golovcem in Tovarno tehtnic. Gaberje je del mestnega središča; zdaj je na tem področju že v začetni fazi gradnja 800 stanovanj. Investitorji so v pretežni meri večja industrijska podjetja. Otok pa že kaže svoj obraz: v naslednjih letih se bo dograjeval do podaljška Čopove ulice ob istočasni gradnji Tehnične srednje šole, nato pa po potrebi še na južni strani Ljubljanske ceste do kopališča. Dokončni načrt, ki govori o ureditvi Otoka, bo bržkone potrjen do letošnjega julija; osnutki načrta za ureditev naselja Gaberje, ki so trenutno razstavljeni, pa bodo dokončno potrjeni tja do letošnje jeseni. Skladno s sklepi Občinskega ljudskega odbora Celje pa usmerja urbanistična ureditev družinsko stanovanjsko gradnjo le na Aljažev hrib, ki bo počasi v celoti naseljen. V drugi polovici letošnjega leta bo dobil Aljažev hrib enakovrednega tekmeca v izgradnji enodružinskih hišic v Liscah, saj se ureditveni načrt že pripravlja (v kolikor ni v času izida naše pripovedi že izgotovljen in razložen na razstavi, ki govori d urbanistični, ureditvi Celja in njegove najbližji: okolice!). Gradnja na Lunovem posestvu pa bo omogočila nastanitev približno stotih družin, prav tako pa ne skopari s prostorom za morebitne gradnje enodružinskih stanovanjskih hišic zemlja okoli Zgornjih Selc. Vsa ta naselja zahtevajo komunalno ureditev, ki je pravzaprav dolga veriga različnih dejavnosti. ki se med seboj izpopolnjujejo. Tako bo komuna vložila v komunalno ureditev posameznih deloma že zgrajenih stanovanjskih predelov na mestnem območju v letošnjem letu naslednja finančna sredstva: — ureditev naselja severno od Dečkove ceste — 10 milijonov din; — ureditev naselja južno od Dečkove ceste — 10 milijonov din; — ureditev Lise — 10 milijonov din; — ureditev Aljaževega hriba .— 3 milijone din; .... — ureditev Otoka s hodniki ob Ljubljanski cdsti — 11 milijonov 700 tisoč din; — ureditev ostalih naselij —• 3 milijone din. 47 milijonov in 700 tisoč dinarjev so seveda investicije za ureditev novih stanovanjskih predelov. Za ostalo kompleks- nejšo komunalno urejevanje mestnega področja pa bo Občinski ljudski odbor v letu 1962 investiral še nadaljnjih 187 milijonov dinarjev. Pri tem je upoštevana tudi gradnja novega vodovoda Vitanje—Celje, katerega dokončno izgradnjo že dolgo časa narekujejo celjski potrošniki. Celjska komuna gre potemtakem po poti. ki jo je nakazalo Republiško posvetovanje a stanovanjskem gospodarstvu v Dobrni s postavitvijo nekaterih pomembnih načel: © da morajo imeti nekatere komune najmanj dveletne programe izgradnje. © da občinski ljudski odbori dosledno planirajo kompleksno izgradnjo celotnih naselij, © da se čim doslednejše gradi v smeri industrializacije stanovanjske graditve. Potrebe in možnosti gradnje stanovanj so za zdaj še dokaj nevsklajene: zato je toliko resnejša odločitev, ki menja strukturo vlaganja v stanovanjsko izgradnjo z vse večjim angažiranjem sredstev posameznikov — stanovanjskih interesentov in posedovalcev stanovanj. Načrt za leto 1963 je izrazito naklonjen tej smeri ter govori v prid akciji za mobilizacijo sredstev. Naloge terjajo torej precejšnji napor od organov, ki so s stanovanjski izgradnjo neposredno povezani: sveta za stanovanj- ske in sveta za gradbene in komunalne zadeve, stanovanjskega sklada, zavoda za izgradnjo Celja, prav tako pa tudi svetov stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov, skratka — vseh državljanov! Letošnje odgovorne naloge so narekovale reorganizacijo nekdanjega Biroja za stanovanjsko in komunalno gradnjo v Zavod za izgrednjo mesta Celja, ki bo odločilen pri izdelavi ureditvenih načrtov in načrtov za komunalno ureditev. ki bo zbiral dokumentacijo za gradnjo it) ureditev naselij ter sploh dokumentacijo za objekte družbenega standarda, ki bo nadziral ekonomiko gradenj. Hkrati pa so nove naloge narekovale organizacijo Sklada za stanovanjsko izgradnjo, ki določa kreditne pogoje, razpisuje posojila, organizira investicijske službe in vodi vzdrževanje fonda. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4 4 ❖ ♦ 4 ♦ 4 4 i 4 ♦ 4 4 4 v ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4 ♦ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ..................mini!:...milili.milili.... š NAD HORIZONTOM NARODNEGA B O G A S TKA.«- I C AS- ZANESLJIV GRADITELJ Potnikom v vlaku, ki potujejo skozi Litijo, čestokrat drami pozornosti bogato založeno skladišče lesa in hlodovine, ki malone izpopolnjujejo ves prostor na južni strani železnice! Pozornost vzbudi radovednost in ta terja odgovor: vlak hiti mimo lesne industrije Litija, ki je nedvomno najmočnejša gospodarska organizacija gozdarske stroke daleč naokoli. Njeno snovanje in delo, vsakodnevno prizadevanje za višjo storilnost ter večjo stopnjo proizvodnje, njeno urejevanje notranjih odnosov pa vam predstavljamo v današnji pripovedi! Kronika podjetja nas prav- stavljajo trije obrati: pri uprav-zaprav preseneti že takoj na ni zgradbi v Litiji je furnirski Prvi strani. Govori namreč o obrat s 40 delavci, v dva kilo-zrahljanem gospodarjenju v metra oddaljeni Zagorici je ža-Podjetju, ki je malone pripelja- garski obrat s 30 delavci ter lo v letu 1956 lesno industrij- ” ---- | sko dejavnost v Litiji v likvi | dači j o. To so bili za delovni kolek-| tiv črni časi, pogojeni v neod-| govornem in slabem poslovanju; g Pod novim vodstvom je moral | kolektiv s 1. januarjem 1957 po-| steno zasukati rokave, če je ho-| tel lastno kroniko obogatiti z J delovnimi uspehi. • Začeti je bilo treba pri osnov-| nih problemih. S perspektivnim J načrtom razvoja podjetja, re-| konstrukcijo fumirskega obrali ta, predvsem pa s premišljeno J razporeditvijo strokovnih kali drov, si je kolektiv zagotovil J uspešno poslovanje. Hkrati z j organizacijsko ureditvijo pod-| ietja je kolektiv tudi utrdil J strukturo delavskega samo-| upravljanja, ki je bila vseskozi J Prilagojena potrebam in željam | delavcev. Vse to sicer ni nasta-| lo čez noč. Vendar pa sta vztraj-| nost in prizadevnost posamez-| nih članov sčasoma znali izobli-| kovati iz svoje gospodarske or-( Sanizacije našemu času primer-| no podjetje, ki se je že izpo-| Polnilo z uvedbo decentraliza-j olje v upravljanju. Lesno industrijo Litija se- •Hillllllllllllll! v Šmartnem mizarski obrat ki zaposluje 85 delavcev in vajencev. Krajevna oddaljenost med posameznimi obrati sicer neugodno vpliva na medsebojno sodelovanje, vendar pa sindikalna podružnica v podjetju išče razne ptiti zbliževanja. Kažipot na tej poti je vsekakor v samosvajanju posameznih obratov! Že leta 1960 je kolektiv uvidel da bo treba za doseganje boljših rezultatov popolnoma decentralizirati funkcije upravljanja na poslovne enote ter s tem slehernega proizvajalca neposredno zainteresirati za gospodarjenje v svoji enoti kot tudi v podjetju. Proces decentralizacije je bil izveden p ci- nik o nagrajevanju po enoti proizvoda je utrdil pot k jasnejši politiki delitve osebnih dohodkov ter je bil hkrati osnova za pravilnik o razdeljevanju čistega dohodka. Oba pravilnika sta toliko stvarnejša, kolikor je pri sestavi obeh sodeloval celoten kolektiv v organiziranih pripravah. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov sloni na osnovi odgovarjajočega števila normativnih ur. Ključ za izračun vrednosti takšne ure je za vsako ekonomsko enoto obseg proizvodnje v letu 1960 ter masa izplačanih osebnih dohodkov v istem obdobju. Ekonomska enota je potemtakem zainteresirana, da doseže vsaj enako stopnjo proizvodnje z manjšim številom zaposlenih (z boljšo organizacijo dela, z višjo storilnostjo!) ali pa večjo proizvodnjo ob istem številu delavcev. Ustvarjeno maso osebnih dohodkov razdeljuje ekonomska enota z merili, ki so utemeljena v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Osebni dohodek posameznika je vsekakor odvisen od lastnega delovnega učinka in od proizvodnega uspeha celotnega kolektiva, podjetja. Posamezni član ekonomske enote pa ni za- za zvišanje življenjske ravni občanov. Delovni kolektiv je upošteval želje in priporočila občinskega odbora in dodelil: — za gradnjo novega poštnega poslopja v Litiji — 4,252.000 din; — za gradnjo šolskega poslopja v Šmartnem -j-1,000.000 din; — za renoviranje kino. dvorane v Litiji — 673.896 din; ■ ■■BOBBanm — za odplačilo anuitetnih obveznosti 1,338.000 din; količini dosežena s 110 odstot- — za družbeno dejavnost v ki nasproti letu 1960, komuni 2,219.311 din; — proizvodnja stavbenega mizarstva s 168 odstotki, — plan izvoza je bil izvršen s 113 odstotki, — storilnost dela je narastla za 22, 2 odstotka, — delovna sila je narastla za 5 odstotkov. Dohodek gospodarske organizacije na zaposlenega se je zvišal od 951.000 din v letu 1960 na 1.398.000 din v letu 1961, čisti dohodek na zaposlenega od 627.000 din na 1,048.000 din, osebni dohodek na zaposlenega pa od 402.000 din na 575.000 din. Z doseženimi uspehi se je Lesna industrija Litija postavila naprvo me. to v komuni, s tem pa je sprejela tudi moralno in materialno obvezo, da bo v — za izgradnjo vodovoda Litija—Šmartno — 1,660.000 din. Ta znesek — polnih 11 milijonov — predstavlja 23,7 odstotka celotnih sredstev sklada skupne porabe, poslovnega sklada in sredstev amortizacije po odbitku sredstev namenjenih za obratna sredstva. Hkrati pa je podjetje kupilo tri nova stanovanja od občinskega sklada, namenilo 4 milijone din za lastno družbeno prehrano, lansko leto pa zgradilo šeststanovanjski blok s pomočjo občinskega sklada. Delovni kolektiv se torej ni omejil samo na reševanje svojih lastnih problemov, temveč je z izostrenim posluhom izboljševal problematiko komune, saj z vla- SVET EKONOMSKE ENOTE OPRAVLJA PREDVSEM NA- | SLEDNJE NALOGE: • k reševanju raznih nalog j pritegne vse neposredne proiz-vajavce raznih stalnih in začasnih komisij, • skrbno gospodari z družbenimi sredstvj, @ sprejema proizvodni plan ekonomske enote, ® analizira izvršitev mesečnih in letnega plana proizvodnje, ® razpravlja o ustvarjenem dohodku; čistem in osebnih dohodkih podjetja, • samostojno razdeljuje ustvarjeno maso dohodkov ekonomske enote med posamezne člane ekonomske enote v skladu s pravilnikom o delitvi dohodkov. . • odloča o sprejemu novih delavcev ter o razdelitvi delavcev na delovna mesta, © analizira in nadzoruje izvajanje pravilnika o delovnih razmerjih, o požarni varnosti in HTZ službi. • sprejema ukrepe, ki zagotavljajo zmanjšanje proizvodnih in drugih stroškov, © spremlja in analizira sistem norm ter predlaga spremembe in ’ izboljšanja, ® sklepa tudi o vseh zadevah, ki so bistvenega pomena za napredek ekonomske enote. s topoma, sistematično, s poslu- interesiran samo za količinsko bom za prilagajanje pridobi j e- proizvodnjo, ampak tudi za ren-nih izkušenj specifičnim pogo- tabilno gospodarjenje (znižanje jem posameznih poslovnih enot. poslovnih stroškov, nabavne in Temelj poslovanja je bilo na- prodajne cene, vlaganja, izvoz, grajevanje glede na količinske skladi, itd.). Na tak način je ko-in kakovostne delovne uspehe. lektiv že na poti, da neposredno Z ustanovitvijo novih orga- proizvajavci postanejo tudi re-nizacijskih enot — 5 proiz- snični proizvajavci z družbenimi vodnih ekonomskih enot in ne- sredstvi. proizvodna enota uprave — so Kot rezultat vseh teh napo-bili izračuni glede na delovno rov, je delovni kolektiv zabele-storilnost ter na produktivnost žil v letu 1961 tele uspehe: dosti laže izračunljivi. Pravil- — proizvodnja furnirja po |||||||ll||||||||l||l||l||||||||ll|||||l|||||||l|||l|]||||||||||1|1|l|llll|||||1111111||||1y1|1|||||1||11||ll||l||||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||i|||||||||||||||||||||lll||||||||||||llll|lillllllllllllllllllllli ...........H'.........milili!.....................................MIHIH«....................................... ' ..................Ul lllllllllllllillllllllilllllllllllllllll!lllll!lllllllllllllll!lllllllllllllll!lll ■ §§ — Ali je res, da ne. s bomo več uvažali avto-H mobilov?! 1 — Pusti človeka, saj vidiš, da je kupil avto in nima denarja za tekmo! Križanka Vodoravno: 1. severnoameriški lovec kožuharjev, 6. vrsta konjenika, 11. španski spolnik, 12. privid, 15. japonska dolžinska mera, 16. rimski pozdrav, 18. najmanjši prispevek, 19. iglasto drevo, 20. splet las ali cvetja, 22. pokrajina v stari Grčiji na Peloponezu, 23. nizki toni na glasbilu, 24. ženski glas, 25. kratica našega narodnoosvobodilnega gibanja, 26. delec elektrolita, 27. lahen veter, 29. bodeča rastlina, 31. najmanjši delec snovi, 34. pesem hvalnica, 35. gibanje tekočine, 37. vrtna hišica, 38. izraz pri igri, 39. slikar pejsažev, 41. del kolesa, 42. organsko barvilo, 43. zdravilna .rastlina. Navpično: 1. pritisk, 2. podzemeljski hodniki, 3. enaka soglasnika, 4. splošen naziv za Hercegovca, 5. vodne živali, 6. splošna navada, 7. gradivo, 8. indijski denar, 9. grški bog ljubezni, 10 vrsta oblakov, 13. amfiteater v starem Rimu, 14. vrsta organskih spojin, 17. odsek poti, 19. črnska plemenska skupina v Srednji Afriki, 21. oddelek starorimske konjenice, 23. velika kača, 27. pritok Save na Gorenjskem, 28. pristanišče na Arabskem polotoku, 29. pristanišče in mesto v Alžiriji, 30. utežna enota, 32. od vode obdan kos kopnine, 33. lastnost vsake snovi, 35. predlog, 36. oziralni zaimek, 39. sosednji črki, 40. kemični simbol za radon. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. zaplet, 6. ishias, 11. iz, 12. prepoved, 15. pi, 16. lik, 18. Otokar, 19. zel, 20. aloa, 22. elan, 23. Kola, 24. pik, 25. Ur, 26. rob, 27, kres, 29. etik, 31. test, 34. vir, 35. prenos, 37. RUR, 38. ab, 39. prikazen, 41. rt, 42. regate, 43. alinea. m v j m ■■■o MIRKO TlSLER: Novi ukrepi š šestič ... Upam, da bom g H dobila kaj popusta? llllllllllllllllIllllllllllllllllllllllHlllllllllilllllllllHIlllllllllllllllllli Novi ukrepi so temeljito razgibali prosvetne, kulturne in umetniške kroge. Kako določiti aritmetiko, algebro in geometrijo učinka v tako občutljivem ustvarjalnem procesu? Predlogi se kopičijo. Nekdo predlaga neobičajno demokratičen predlog na področju prosvete. Učenci naj ocenjujejo delo učiteljev in po tej oceni naj se jim določi učinek. Najbolj zanimivo je to, da ta genialni predlog niti ni prišel iz dijaških vrst. V tem slučaju bi se popolnoma uresničili stihi »Od zibelke pa do groba, najlepša je dijaška doba«, ker bi se pouk odvijal približno v tem smislu: Profesor: Kdaj je padla Troja ? Učenec: 1942. (K vragu, prav gotovo je padla v času, ko so Nemci še paše v ali in kraljevali.) Profesor: (Odgovor je zrel za enojko, toda kako bo mene fant ocenil, če ga vržem zaradi take drobnjarije, kot je ta padec Troje? Poleg tega bi bilo potrebno preveriti, če nima fant morda prav: v vojni je padlo mnogo mest in kdo ve, če ni leta 1942 padla tudi Troja? Resda, v Mali Aziji hi bilo vojne. Troja je, torej, danes v Turčiji in — zares — zakaj bi mučili otroške možgane s tem, da se je naj-- slavnejša epizoda starohelenske zgodovine odigrala na turškem teritoriju! Iz tega sledi): Sedi, fant moj, to ni bilo v letu 1942, ampak nekoliko prej, toda to ni važno. Fant bo v tem smislu zabeležil profesorju najboljšo oceno, ker se je prepričal, da ima opraika z dobrim človekom. Ker je seveda to samo predlog, je tudi la šolska epizoda samo predpostavka. Težje je v našem tako, razvitem gledališkem življenju. Znan Stanislavskijev princip »Danes Hamlet, jutri statist« mora nujno pasti v vodo. Umetnik lahko z najbolj vznemirljivim glasom reče »Miza je pogrnjena, markiza!«, toda za to kreacijo bo dobil samo pol točke. Vsi bi hoteli igrati samo Hamleta ali pa vsaj Polonija, nihče se ne bo boril za lepe vloge kot so to Prvi igralec, Grobar, da o Fortinbrasu sploh ne govorimo. Poleg tega je iz ekonomskega stališča Hamlet zelo draga predstava in se veliko bolj rentna igrati »Brez tretjega«. Tudi tu so samo predpostavke, toda umetniki so že vnaprej ugotovili, da je gledališče v krizi. Kar se učinka tiče, so složni samo v tem, da je učinek kritike fatalen in da je potrebno kritike absolutno negativno oceniti. Elementi krize: nihče noče več voditi gledališč. Nekateri zaradi starosti, drugi zaradi bolezni, tretji zapušča vodstveni položaj zaradi nezadovoljstva, toda novi se ne javljajo na razpisana mesta. To je najboljši dokaz, da gledališče ni ladja. Ladjo zapustijo najprej podgane, zadnji je kapitan. V gledališču je kapitan prvi. Umetniki se kljub, temu upirajo krizi na svoj način. Ker sta največja uničevalca in sovražnika gledališča film in televizija, zato umetniki množično nastopajo v filmu in televiziji. Pri tem si energično prizadevajo, da bi bile kreacije pri filmu in televiziji čim slabše in da bi na ta način prepričali široke ljudske množice o tem, da film in televizija nista vredna niti počenega groša in da se morajo čimprej vrniti v gledališča. Naravno je, da v tem prehodnem obdobju, ko še minirata film in televizija, ne morejo umetniki dati vseh sil od sebe na svojih deskah in da zato začasno tudi pada kvaliteta v gledališčih. Ze danes pa grozijo, da se bo vrnila velika doba nekdanjega gledališča. Zaigrali bodo »Hamleta«, pa čeprav po sistemu ekonomskih enot. Zelo slično je v glasbi. Bobnar že naprej kalkulira, kakšen učinek bo, dosegel, če mora v neki simfoniji udariti samo petkrat po bobnu. Zato nas niti najmanj ne vznemirja dejstvo, da so se vsi talentirani bobnarji vrgli v zabavno glasbo, kjer boben vodi daleč pred vsemi. Pričakujemo lahko še nove festivale zabavne glasbe, in sicer tako dolgo, dokler ne bo kakšen komponist za glasbeno klasiko skom-poniral koncerta za boben in 6r-kester in na ta način zagotovil bobnu pravi učinek tudi v resni glasbi. Taka je v glavnem situacija v času, ko se vse samo še predpostavlja. TOMOSOVA MOTORNA Črpalka Te dni se je v prodajalnah tovarne Tomos kot tudi v prodajalnah tovarniških zastopnikov pojavil proizvod, ki ga je naše tržišče že dolgo iskalo in pričakovalo. To je praktična in ekonomična motorna črpalka MP 250/20, izdeluje pa jo tovarna motornih vozil Tomos v Kopru. Motorna črpalka MP 250/20 je skonstruirana na osnovi znanega Tomosovega stabilnega motorja mopeda ColibrL Na ta bencinski motor je brez kakršnihkoli posrednih elementov pritrjena centrifugalna črpalka. Prikladen okvir iz jeklenih ; cevi uokvirja ves motor in omogoča lagodno prenašanje in postavljanje včrpalke na zemljo. Zaradi svojih skromnih dimenzij — višina črpalke je 440 mm. dolžina 107 mm, širina pa 282 mm — in majhne teže skupaj z gorivom tehta 14 kg — je zelo prikladna za transport in priključevanje. Prenaša se namreč lahko ročno, na hrbtu ali z ročnim vozičkom. Stroški vzdrževanja in eksploatacije so zelo minimalni. Vse to kaže na nenavadno ekonomičnost tega novega Tomosovega proizvoda. Motorne črpalke MP 250/20 se uporabljajo za črpanje ali morske vdoe iz manj šili plovnih objektov, kot pomdžno sredstvo v gradbeništvu, kot pomožno gasilsko sredstvo; predvsem pa za namakanje vrtov in polj iz rek, potokov ali vodnjakov, kot tudi za škropljenje ln opraševanje sadovnjakov in vinogradov. Zelo so prikladne predvsem tam, kjer večje črpalke zaradi težjega transporta ne pridejo v poštev. Kapaciteta motornih črpalk MP 250/20 znaša 2501 vode v minuti pri sesalni višini 20 m. Črpalke so centrifugalne, enostopenjske, z rotorjem, direktno montiranim na os motorja. Ohišje, rotor in priključeni elementi so iz lahke zlitine, odporne proti koroziji morske vode. Sesalna nkprava vsebuje lijak za nalivanje vode pri zaganjanju. Sesalni in tehnični priključek sta izvedena s togo spojko, premera 52 mm. Tesnenje na pogonski osi se vrši s pomočjo gumijaste tes-nilke, do katere prihaja po posebnem kanalu voda za mazanje. Zaganjanje poteka s pomočjo vrve-nice za startanje ali polavtomatske naprave za zaganjanje. Nazivni pretok Tomosove motorne črpalke je 250 1 vode v minuti, nazivni pritisk pa 20 m V. S. Nazivno število obratov je 4.500 obr/min, maksimalna višina črpanja 6 m, maksimalni pretok pri H =* 1,5 m 400 1 vdde v minuti, maksimalni pritisk 50 m V. S., poskusni pritisk črpalke pa 8 atm. Motorna črpalka MP 250/20 je opremljena tudi z orodjem za manjša popravila in s priključki za zvezo s standarnimi gasilskimi sesalnimi kot tudi tlačnimi cevovodi »C« s premerom 52 mm. Namesto tlačnih cevi »C« se lahko pri izstopu črpalke uporabljajo — seveda z določeno izgubo na pritisku in pretoku — tudi tlačne cevi »D« s premerom 25 mm, s tem, da se med spojko »C« na črpalki In spojko »D« na cevi doda odgovarjajoča reducirna spojka »C—D«. Na flnu sesalne cevi se nahaja sesalna košara z nepovratnim ventilom. ki omogoča, da se lahko črpalka pri zaganjanju napolni z vodo. Cevovode in sesalne košare Tomos ne dobavlja. Lahko pa jih nabavite v prodajalnah gasilskega materiala, kjer lahko dobite tudi specialni ključ za spajanje cevovodov. Pogonsko silo daje črpalkam motor UMO-06. To je enovaljni, enobatni. dvotaktni stabilni bencinski motor z obrnjenim tekom izpiranja s pomočjo ventilatorja. Premer valja znaša 42 mm, hod bata je 34 mm, gibna prostornina GO ccm, kompresijsko razmerje G,5:1, moč motorja 2,4 KS, maksimalno število obratov 6.500 obr/min, poraba goriva pa znaša okrog 1,2 1 na uro. Rezervoar vsebuje 21 goriva, to je mešanica bencina in olja v razmerju 25:1 (4 °lo). S to mešanico se motor tudi maže. Vžig motorja je magnetski, električna naprava, ki ima tudi priključek za osvetlitev, pa je 6 V/17 W. Motor UMO-06 ima vgrajen tudi reduktor s tremi prenosnimi odnosi (i = 1,2 ali 3). Obstoje štiri variante motorja UMO-06 in to: C, D, E in F, ki se med seboj razlikujejo samo po opremi. Ta se sestoji iz rezervoarja, podstavka, vrvenice za startanje ali polavtomaske naprave za zaganjanje in regulatorja konstantnega števila obratov. Stabilni motor UMO-06 je izšel neposredno iz odličnega in popularnega motorja mopeda Colibri, ki že vrsto let vsakodnevno na naših pa tudi tujih cestah dokazuje svoje izredne tehnične in vozne karakteristike. Ta motor je dokazal nesporne kvalitete tudi v prejšnjih adaptiranih modelih — univerzalnem stabilnem motorju UMO-06 in izvenkrmnem ladijskem motorju LAMO-06. Podrobne preizkušnje v tovarniškem eksperimentalnem oddelku so pokazale najboljše rezultate tudi v pogledu delovanja tega najnovejšega adaptiranega modela, motorne črpalke MP 250/20. Prodajna cena Tomosove, motorne črpalke znaša 98.000 din. Tovarna priznava garancijo 6 mesecev od dneva prevzemanja. Vse ostale informacije lahko dobijo interesenti pri Tomosovih prodajnih zastopnikih in v Tomosovih lastnih področnih prodajalnah v Beogradu, Sarajevu, Ljubljani in Kopru. Spored RTV Ljubljana za teden od 21. do 27. maja 1962 PONEDELJEK 21. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pisana orkestralna galerija — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Zabavni ' kaleidoskop — 10.15 Camille Salnt Saens: Odlomki iz opere Samson in Dalila — 11.00 Trio Maksa Kovačiča — 11.15 Naš podlistek — Tito in umetniki — III. — 11.35 Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu — ' 12.05 Trio Rudija Bardorfevju s kvartetom »Škrjanček« — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasba za špansko kitaro — 13.53 Alec Templeton: Sonata — 14.00 Za vsakogar nekaj — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Mladen Pozajlč: Mali koncert — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma ln v svetu — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 18.45 Radijska univerza — 19.00 Obvestila — 19-05 Naši mladi glasbeni umetniki — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pojoči mozaik — 20.35 Kulturna tribuna — 20.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Melodije v noči — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.4d Prijeten počitek — 24.00 Zadnja poročila in zaključek od-laje TOREK 22. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Zenski zbor »France Prešeren« iz Kranja — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Obisk pri skladatelju Blažu Arniču — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.00 Marijan Lipovšek: Štiri skladbe za violino in klavir — 11.15 Napredujte v angleščini — 11.30 Naši pevci v Verdijevih operah — 12.05 Veseli Gorenjski fantje pojo in igrajo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Poje Mariborski komorni zbor — 13.50 Sekstet Bazy Osterwald in kvintet Art van Damme — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Dve sceni iz opere »Majska noč« Nikolaja Rimskega Korsakova — 15.20 Carlo" Savina s svojim orkestrom — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Izbor lz Čajkovskega — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Ob zvokih zabavne glasbe — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Iz arhiva naših malo znanih zborovskih posnetkov — 20.30 Radijska igra — 21.15 Fran Lhotka: Pastorala in Scherzo za pihalni kvintet — 21.30 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja SREDA 23. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Štirje llomki iz »Štirih grobijanov« — 8.35 Melodije v duru in molu — 3.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Ruleta za zabavo — 9.45 Nekaj domačih viž — 10.15 Ravel in Sibelius — 11.00 Mali klub ljubiteljev popevk — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Philippe Gaubert: Sonata za flavto in klavir — 11.40 Zabavni zvoki — 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miško — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije .ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Arije iz slovanskih oper — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbene razglednice — 15.20 Košček Švedske. Sopranistka Bušk Margit Jonsson — 15.35 Skladateljska lastna podoba Marijana Fajdige — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Solerjem na pot — 17.50 Trio Horwedel — 18.00 Poročila — aktualnosti dotpa in v svetu — 18.10 Orkestralni intermezzo — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 25 minut z velikimi zabavnimi orkestri — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 jakov Gotovac: Ero z onega sveta — 22.15 Po svetu jazza — 22.45 Glasbena medigra — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Modema plesna glasba — 23.45 Ob koncu oddaje — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK 24. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Peter Eben: Baladna suita za violončelo in klavir — 8.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Krsto Odak: Divertimento — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Kmečka godba vas po- zdravlja — IMS Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Iz Poličeve opere »Deseti brat« — 12.05 Slovenske narodne poje Miro Kernjak — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 ObvestUa in zabavna glasba — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 13.50 Violina solo in klavir solo — 14.05 Sprehod na deželo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Sprehod po starem Dunaju — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Francoski violinist Henri Btttar v Ljubljani — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 ObvestUa — 19.05 Med Ljubljano in Beogradom — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Melodije slovenskih avtorjev — 21.00 Literarni večer — 21.40 Nikolaj Mjaskovski: Lirični concertino — 22.15 Naš skupni studio — 23.05 Večer slovenske komorne glasbe — 23.50 Za vesel konec — 24.00 Zadnja poročila PETEK 25. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Pomlad in mladost v melodijah — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Globoka reka in druge, pesmi — 10.30 Violinist Edvard Grač igra koncertne dodatke — 10.45 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 11.00 Srečanje s Schumannom — 11.15 Naš podlistek — Tito in umetniki — IV. 11.35 Scenska glasba iz . naših filmov — 12.05 Pozdrav iz Hrvatskega Zagorja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Radovan Gobec: Svobodna zemlja, kantata za soli, zbor in orkester — 13.45 Pesmi o Titu — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba — 15.20 S slovenskimi pevci po svetu — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Zvoki naše domovine — 17.45 Klavir v ritmu — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih delovnih brigad — 18.25 Majhen koncert Slovenskega okteta — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Jugoslovanske popevke — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Slavko Osterc: Oho, zaljubljen sem! Osem Chaplinovih anekdot za glas in enajst instrumentov S0R0TA 26. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30— 6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Sedem pevcev — sedem popevk — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Ivo Petrič: Skladbe za flavto in oboo — 9.45 Pesem, umetna in narodna — 10.15 Od tod ln ondod — 11.00 Uvodni prizor II. dejanja Smetanove opere Dalibor — 11.15 Tečaj za angleški jezik — 11.30 Stanojlo Rajlčič: Koncert za violino in orkester — 12.05 Drago Lorbek: Ples v ritmu mazurke in Intermezzo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 ObvestUa in zabavna glasba — 13.30 Morda je to vaša melodija — 14.00 Poje George London — 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Ljubiteljem Chopina — 15.40 Mariborski komorni zbor — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Zabavni intermezzo — 18.00 Po-ročUa — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 G. Rossini — O. Respighi: Fantastična prodajalna, baletna suita — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila — 19.05 Druga v drugo se vrste narodne in domače viže — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Godala v veselem ritmu — 20.20 Radijska komedija —21.00 Za prijeten konec tedna NEDELJI 27. maja 6.30—6.3$ Napotki za turist® — 7.30—7.35 Radijski koledar W prireditve dneva — 3.00 Ml a din' ska radijska igra — Pino Va' tovec: Tretji udarec — 8.46 v glasbeni sobi Bele Bartoka "J 9.05 Z zabavno glasbo v nov* teden — 9.45 Bori — Štiri Pr' smi Brede Sčekove za glas klavir na besedilo Srečka K°' sovela — 10.00 Še pomnite. i0' variši. . . Jože Simčič: Dvakrat obkoljeni — 10.30 Pisan glasbi ni dopoldan — 11.30 Nedeljska reportaža — Boža Novak: &C let v Kumrovec — 11.50 Zeli' mo vam dober tek — 12.05 Na' ši poslušavci čestitajo in PJ' zdravljajo —I. — 13.30 Za nas° vas — 14.00 Pesmi raznih na' rodov poje KZ RTV — 15.19 Plesni orkester Max Greger 15.30 Prizori, prijateljstva v opc' rah — 16.00 Humoreska tega tedna — Mika Waltari: leto je najslabše — 16.20 nedeljsko popoldne — 17.05 V®' dri intermezzo — 17.15 Radii' ska igra — Marjan Marinc: Li' manica — 18.15 Glasbene ara' beške in humoreske — Športna nedelja — 19.05 dije, ki jih vsakdo rad posld' ša — 19.30 Radijski dnevnik ^ 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Segava klaviatura — 21-^ Glasovi od včeraj in danes ^ 22.15 Ansambli in solisti Ljubljana — 23.00 Poročila 23.05 štirideset minut poPeX0 in plesnih ritmov — 23.45 &■ se ritem umiri.