SVEN HEDIN — F. PALNAK:
Za morjem.                                 '
f™\                             eto za letom zapuščajo nezadovoljneži v starem sve-
\ \                            tu — v Evropi — rodno grudo ter si gredo iskat
\ \                               lažjega, boijšega živJjenja v »cbljubljeno deželo«
\ \                              — Ameriko. Leto za letom! Ne ie nezadovoljneži;
I  I                              mnogo jih je, ki jih je prisilila nesreča, ki so izgu-
]  I   j^                       bili vse svoje imetje, da jih je preganjala zla uso-
I  /   ^V^^               ^a' pa s0 se °dločili, da si poiščejo nove domo-
I I    ^^                   vine, ki jim bo boliša mati, ki jim bo blažji. sreč-
/ /      W\                 neiši dom. Leto za letom! Vrnejo se ali se pa ne
/ /    L    \                vrnejo, našli so tam sreče in je niso našli; izgubili
/         ^ ¦ »iifc      j        so se v mj.]jjoni]1 ameriškega prebivalstva ali pa
so se našli zopet na rodni grudi...
Izmed teh eden je, ki narn o njem pripoveduje v tej povesti švedski potopisec Sven Hedin, mož, ki pozna iz lastnega pogleda svet in raz-mere, ki v njih žive razni narodi po svetu. Po njem vam pripovedujem o Ameriki in o Ivanu, ki je šel, da živi tam — za morjem. Z zemljevidom v roki, ki nam kaže Severno Ameriko, pojdimo z njim tja za morje, da vi-dimo in spoznamo ta »obljubljeno deželo«.1)
1. IZSELJENEC.
Mrak ie lege! nad vasico, pa brez luči sta sedela v veliki izbi stara Novaka ter se menila. Niso bili prijetni njuni pogovori.
»Zalostno je, žalostno,« je potožila mati Novačka, »da Ivan že zopet začenja o tem, da bi šel v Ameriko.«
»In videfa boš, da ne odjenja prej, dokler mu ne dovoliva,« odvrne oče. »Še včeraj tni je pravil spet o agentu, ki inu je obljubljal zllate^ gra-dove, če si kupi vozni listek za parnik, ki odhaja iz Trsta. Saj ni silabo naše gospodarstvo. Brez dolga je. Ampak Ivan trdi in trdi, da dom ne
') Zemljevid priobčimo v prihodnji številki.                                     Uredništvo.
—.   58   -—
more preživiti njega in njegovih bratov. Z menoj da je bilo mogoče, trdi; sam da sem bil, oni pa so trije, ki naj si dele zemljo. Da je naša zemlja preslaba, v Severni Ameriki pa da še čaka nepregledno sveta na plug, ki bo začrtal vanj prvo brazdo, in da se zasluži tam po tvornicah v par letih celo imetje.«
»Anton, tvojega brata sin, je pisaril in pisal domov toliko časa, da ie zmešalo Ivanu glavo,« toži mati.
»In vendar je bil pred letom ravno Ivan tisti, ki je Antonu najbolj od-govarjal od pota, ga prepričaval, da rabi domovina doma vsakega svojca. Danes pa siM za njim in ne misli na nič drugega kot na Ameriko. Ta<ko težko mi je, če čitam, da je šlo spet toliko in toliko rnož in žena z doma tja preko morja. Kaj bo iz tega? Vsaika ladja, ki jih odpelje, mi jd kakor poigteb. Oračev in mlatičev zapušča vrsta za vrsto naše polje, najboljše moči se selijo iz domovine. Kaj bo to? Kaij jih vendar sili tja, v negoto-vost? Vsak tak parnik zmanjša naše sile, ovira naš napredek doina, ie za nas izgubliena bitka.«
»Pa kaj se jih ne more zadržati, ustaviti?«
»Ne. zazdaj ne. Mnogi Evropejci nimajo več tiste žilavosti za delo, kakor je bila pri nas prej; mnogim je predoligočasno, da bi orali po istih brazdah, kot so njih očetje. Če trdi Ivan, da je naš dorn za tri prennajhen, naj bi pomislil, da je tudi v Evropi še mnogo celine, ki bi jo bilo lahko vrati. Prazno je, kar govoričijo o premajhnern prostoru in preobilici prebi-valstva. Res, da je mnogo resničnega, mnoigioi pa pretiranega, kar govori za izseljevanje. Ta ne dobi stalnega deila; drugi je brez kruha, ker je usta-vila tvornica obrat; tretjemu so pretežki davki, mnogi pa se izseljujejo, da se odtegnejO' vojaški dolžnosti. Najhuje pa so dobre vesti, ki prihajajo od onkraj morja od znancev in prijateljev. Pa naj jim bo še tako slabo, naj trpe kot sužnji, naj bodo^ lačni ter spoznajo, kako žalostna resnica so njihove nekdanje sanje o sreči in bogastvu — vedno pač hvalijo in hva-lijo Ameriko in njeno' svobodo. Doma iim ni bilo všeč nič, smejali so se rodoljubju in poniževali domovino. Zdai pa so pokorni državljani Zdru-ženih držav v Severni Ameriki ter se1 odkrivajo pred zastavo, ki ni nji-hova.«
»To pa že ni res. Saj se vendar mnogi izseljenci spominjaio doma. Le poglej, koliko denarja pošiljajo domov svojcem!«
»Morebiti. Pa tak podarjen denar le podpira lahkomiselnost. Res je, da jih mnogo ženo z doma prežalostne rodovinske in druge razmere. Pa malo jih je, ki bi ostali Slovencj tudi v tujini, množica jih pog'oltne. Iz skromnega Ivana postane bahavi John, ki govori rajši angleško kot &to-vensko in obeša ameriško zastavo z zvezdami na svojo streho. In ladja za ladjo takih odpadnikov se vozari v tujino. Vse države, vsi narodi ču-tijo to zlo. Misli si, v 90 letih se je izselilo 30 milijonov ljudi iz Evrope v Združene države. Kakor reka se vali ta človeški tok neprenehoma leto za Ietom, dan za dnem; vsak dan se izkrcuje v ameriških pristaniščih do
—«   59   ~-
tritisoč Evropejcev ter se razgubljajo po ameriški zeir.lji. Večjega prese-ljevanja narodov ne pozna zgodovina.  KakoT da bi se ne mogli izkazati tudi doma! Pa o tem nočejo misliti fantje, Ie na ameriško zlato mislijo.« »In tako naj bo tudi z našim Ivanom? Pa ga res pustiš na pot?« »Kaj pa hočem? Saj ima svojo glavo. Naj pa plava z velikim tokom!« »Znabiti je prav tako. Ko se mu stoži po domu, se pa vrne.« »Prav gotovo ne! Ko odhajajo, pravijo vedno: Kmailu si napravim defiarja, pa pridem nazaj domov. Ko pa mine leto, pozablja vedno bolj, in vedno bolj daleč in vedno bolj tuj mu je domač krov. Zame ie že, ka-kor bi umrl, ne povrne se nikdar več.«
2. NA MEDKROVU.
Malo dni po tem razgovoru na Novakovetn domu, se je odpravil Ivan v svet. Odpeljal se je v Trst, naznanil se je pri poveljništvu izseljeniške ladje, kjer je najprej zvedel, da ni povedal ravno resnice oni agent, ki je pravil, kako pooeni in prijetno se vozi preko oceana. No, pa ta pot ne trpi , predolgo, in človek se navadi vsega. Kakor slaniki v sodu potniki tudi niso stisnjeni; lahko hodijo okolo, in Ivan se je veselil krasnega vremena, ki mu je lajšalo slovo od rodne grude po Jadranskem morju.
Dolgčas pa ni na krovu prav nič. Vedno si dobiš tahko novega znan-ca. Saj so se natepli ljudje z vseh vetrov ter otresli v Trstu s črevljev prah z rodne zemlje, ko so se vkrcali na parnik. Tamkaj-le dva brata iz Slavo-nije. Stareiši ie bil1 že deset let v Pensilvaniii ter je služil po štirinajst kron na dan. Vrnil se je, da prevzame damačijo. Pa ga ni strpelo, preozek mu je bi doma svet. Prodal je torej vse skupaj prav poceni ter se napotil z bratom vred v obljubljeno deželo. Tu je kamnosek s Krasa, ki gre v Či-kago; tam ima prijatelja iz mladih let, ki ga je pregovoril, da pride in si prisluži prav lahko kup denarja. Na klopi sedi star Primorec; z ženo in hčerjo gre za sinom. Sin je že več let v Fiiladelfiji stavbni mojster ter si je že toliko opomogel, da pridejo njegovi za njim.
Vsi ti potniki sede že dolge ure skupaj na krovu ter se menijO', vpra-šujoč, odgovarjajoč, smeje se in šaleč. Še preden je izginil zadnji evropski svetilnik, se je Ivan že prav dobro spoznal v Ameriki. Vedno done na uho ista imena: Novi Jork, Filadelfija, Čikago in San Francisko, pa spet San Francisko, Čikago, Filadeliija in Novi Jork. Saj bolj navadno že ne more biti! Med te štiri točke se še postavi par manjših mest in nekaj rek, gorovij in jezer, zveže ta štiri mesta z železniškimi pmgami, si misli v severu neizmerno Kanado, na jugu gorato Mehiko, na vogalih vsega tega čveterokotnika polotoke Aljasko, Kalifornijo in Florido, na četrtem oglu pa veliki otok Novo Fundlandijo, na zahodni obali se potegne mogočna gorovja, v vzhodno polovico pa se nariše velika jezera in Hudsonov za-Hv — in tako je po Ivanovih mislih zemljevid Severne Amerike gotov. V enem dnevu g]a zna otrok na> pamet.
Ko se Ivan tako-le zamišlja, sliši, kako pravi tam blizu niega ženska:
»Prav zares, moj sin služi na dan po 6 dolarjev in živi kakor gospod.«
-^,   60   .«—
»Šest dolarjev ie že skoro 30 kron!« si misli Ivan in rad bi zvedel kaj več o tem sinu. Tedaj pa stopi k njemu stareiši Slavonec, ki je že bil v Pensilvaniji ter ga vpraša, kaj misli početi preko morja? Da naj lfe nikar ne misli, da bi tam komu pečeni golobje letali v usta.
Ivan odvrne nekoliko užaljen: »Doma sem pomagal očetu pri domu, znam orati, sejati in delati vsa kmetiška dela, delal sem že tudi kovaško in bil že tudi kočijaž v graščini.«
»In na ta način misliš kaj zaslužiti tamkaj?« ga vpraša oni in se za-smehljivo zasmeje.
Ivana je to jezilo, obrne se ter odide. Stal ie pred gručo sopotnikov. Zadovoljno posedajo, si ovijajo noge v stare odeje ter se menijo o znancih in prijateljih, ki so jih pustili doma in ki jih dobe v novem svetu. Zaupa-vajo si svoje nade in svoje načrte ter govore veselo, kakot da potujejo za zabavo ali na kakšno veselico; prav kakor da imajo listek za vožnjo domov že v žepu. Doma toči morebiti kdo za njimi so'lze. To mine. Zdaj bo treba delati in služiti denar, potem pa se vidimo zopet srečni in vesdi! Tako-le mislijo ponajveč, in nikomur ne hodi na miesl, da ostane tamkaj do smrti. O, ne! Doma, pri domači cerkvi sv. Jerneja mu bodo pcčivale kosti. Sreča je pač za te siromake, da ne poznajo resnice; tiste resnice namreč, da ne bado zrli več domovine.
Na zahodu zahaja solnce ter meče svoje zlato na deželo sanj, ki zro vanjo izseljenci, Evropa pa tone v dolgih sencah; žarek zadnjega evrop-skega svetilnika več ne dosega parnika. Težko, da bi jih bito dosti med izseljenci, ki bi vedeli. da so prekoračili razpotje svojega življenja, in ni več nobenega nazaj. Stari svet, ki jim m dal zadovoljstva, izginja na ob-zorju; novi, ki še sije pa njem solnce, naj jim izpolni njih želje.
Večina naših izseljencev, med njimi tudi Ivan, še niso videli nikdar velikega morja, in ob pogiedu nanje iim je postalo tesno. Vsenaokolo voda, na njo in njene vale pa lega tetna. To je bilo pač drugače doma za vodo, pa še po Jadranskem morju: vedno je bila videti obal. Človek se je le po-čutil bolj domačega.
Številne električne svetilke mečejo svojo luč po množicah, ki jih nosi vera v bo*jšo bodočnost preko globin Atlantskega oceana. V kotu blizu strojnice sedi po tleh kopica Židov, starih in tnladih, rnoških in ženskih. Hitro govore, mahajo z rokami, in vidiš jim, da se suče govorica le o do-bičku; beseda »dolar« jim je vedno na jeziku.
Tesno je na hodnikih na medkrovu. Kakor je bila vsa družba prve dni razburjena, tako so zdaj utrujeni, in vsepovsod sede ženske in moški po klopeh ter spe, drugi razvezujejo cule ter jemljo ven prigrizke, ki jim jih je dala na pot še dornovina, še drugi čitajo časopise in pisma. Nič ni več novega, obrazi so vedno isti, vse postaja dolgočasno. Mnogi že komaj težko čakajo, da jih pokliče zvonec k večerji. Po jedi pa se porazgube in poiščejo po klopeh preprosto ležišče.
Tako prehajajo na krovu dnevi, vsak daljši kot prejšnji. Ljudje zro na menjavo po morju, na vedno migetanje valov, ladja, ki vozi mimo, jim
—.   61    «—
je dogodek. Jadrnice in parniki se prikazujejo na obzorju, zdaj se celo pri-bližuje puhajoči velikan, postaja vedno večji ter spolzi nedaleč proč mimo ladje izseljencev, ki so se nabraJi v dolgih vrstah na krov. Debel dim se vali iz štirih velikih dimnikov, in ob obeh straneh visi pri gorenjem krovu deset vdikih rešilnih čolnov.
»Kako se pravi tej ladji?« se obrne Ivan do mornarja, ki je premeta-val počasi debele vrvi in mu je bilo videti, da mu ne manjka časa.
»To je brzoparnik Bremenskega lojda »Kaiser Wilhelim II.«. Dolg je 215 metrov, 9 metrov ga je v vodi. Razdeljen je podolž in počez in ima 17 prostorov, ki so za vodo neprodirni. Njegova bronasta vijaka imata po 7 metrov premera, in pod njegovim parnim kotlom gri 112 ognjev. Vidite štiri dimnike? Vsak ima v premeru štiri metre.«
»Pa draga le mora biti taka laidja! KoMko kaj s-tane?«
»No, precej! 20 milijonov kron. Zato pa gre na parnik tudi skoro 2500 ljudi; 600 jih je sam-e posadke. Na njej so tudi popolna krasna stanovanja, v katerih se vozijo ameriški milijonarji v Evropo. Ste čuli o »Titaniku«? Kjer je utonilo toliko bogatašev? No, vidite, taka ladja ie plavajoč hotel; godba igra pri jedi opoldne in zvečer, na ladji izhaja tudi časopis, ki do-biva novice po brezžičnem brzojavu. Vozi pa tak parnik tako hitro, da prevozi pot med Amerika in Evropo v petih dneh in nekaj urah.«
»To je menda pač naihitrejša' zveza?«
»Vsaj bila je. Seveda pa tekmujejo razne družbe po raznih državah v tem, katera bi bila najhitrejša. Tudi nesreča na »Titaniku« se je bila zgodila le zaradi take naglice. Danes sta najhitrejša angleška parnika »Lusitanija« in »Mauretanija«. Za kako doligo? Saj že grade parnik, ki mu bo ime »Olimpija« in bo dolg 260 metrov. Pomislite: če bi ga posta-vrli pokonci na nos, bi bila njegova visokost skoraj za dva šentštefanska zvonika na Dunajiu. Stari Kolumb pač nikdar ni sanjal, kakšni velikani bodo plavali po vodi, ki so jo prve rezale njegove tri ponižne trojadrnice.«
(Dalje.)