Skupne potrebe zadovoljevati preudarno Težnja, da bi vsak obean aktivno sodeloval pri oblikovanju družbenih odnosov v svojem okolju in tako tudi neposredno vplival na oblikovanje ciljev ter uresničevanje začrtane poti, postaja resničnost. Popolnoma jasno je, da se pri tem srečuje mo s problemi, ki so včasih namišljeni, posledica neobveščeno-sti, pa tudi s tistimi, ki so dosti bolj oprijemljivi, čeprav morda neutemeJjeni. Usklajevanje želja, potreb in možnosti je nalo-ga, ki je ni tako lahko reševati, posebno še, če vsakdo v celot-nem problemu, ki naj bi ga razrešili, vidi le svoje potrebe in te-žave in terja, da jih je treba takoj rešiti, predvsem pred vsemi ostalimi. Fri tem pa zamiži ter vso zadevo preloži na druge po rekhi, kaj se me to tiče, saj nl moje. 2ivimo v družbi, ki je med seboj trdno povezana in le tež-ko bi si predstavljali, da bi zgolj posameznik lahiko s svo-jimi rofcami sam ustvaril vse kar potrebuje, še manij pa da bd s tera dosegel tudi standard, ki ga sedaj imamo. Prav zaradi tega je ranjno potrebna poveza-nost med posameznimi proiz-vajalci vseh dobrim, ki mora temeljditi na svobodni menjavi dela, o kateri se je treba sa-moupravno sporazumeU. Na ta maein vsakdo postane soobliko-¦valec dotarin in ne le zgolj pa-sivni porabmik., saj lahko vpliva iako na oblikovanje, cilge, kat •tudi na kvaliteto in količino •ustnrarjenih dobrin. SamoupiraAme interesne skup-nosti družbenih dejavnosti ob-čine Ljubljana Ceoter so, v skladu z načeli s-robodne me-njave dela in sanioupravnega spocrazumevanja občanom, pre-dložile v razoravo Samouprav-ne sporazume o temeljih pla-na za obdobje 1976—1980 inte-resne skupnosti za otroško var-stvo, skupnosti za vzgojo in izobraževanje, skupnost za kul-turo, telesrao kultuirna skup-nost, zdravstvena skupnost, Skupnost socialnega skrbsbva, skupnost za zapostovanje im stanovanjska skupnost. Predlo-gi samoupravnih sporazumov so bili objavljeni v posebni pri-logi Dogovorov »ktobra letos in obsegajo izhodlšča in temelj-ne cilje, za katere se bomo za-vzemali, temelje planov vsake posamezne samouprajvne inte-resne skupnosti, kakotr tudi na-čin zdiruževamja sredstev, ki bodo potrebna za izvajanje za-stavljemih. programov in te-meljnih ciljev na podlagi soli-darnosti in določbe, ki govorijo o načinu spremljanja in ures-nAčevanja vsakega sporazuma. Te določbe predvidevajo tudd postopke, ki bi bili potrebni, če bi se izkazalo, da se posa-mezni samoupravnd spoirazuimi zaradi utemeljenih varokov ne uresničujejo v celoti. Otroško varstvo Samoupravni sporazum o te-meljil plana občinske samo-upravne irateresne skupnostd otroškega varstva obdine Ljub-ljana-Center za obdobje 1976— 1980 predvideva, da bi do kon-ca tega obdobja zajeli v dru-žbemio vzgojno varstvo 83 odst. predšolskih otrok, pri čemer pa bo treba uresničiti tudi pro-gram novogradenj in adaptadj. Deloma je ta program v celoti potrjen že z uspelirn referraidu-mom za Samoprispevek II., delno pa ga bo'sofinancirala fcudd skupnost za otroško var-stvo. Predvideno je, naj bi del sredstev združenih s teim samo-upravnim sporazumom porabi-li tudi za sofinanciranje lebo- vaixj in dnevruh leto-vanj m otroke, za financiranje dejav-nosti za ofcrotee, ki niso f vz^ojno varstvenah zavodih, za sofinanciranje investicij v ofcro-ška lgrišča in rekreacijske ob-jekte ter za strokovno izpopol-njevanje in štipendiranje ka-drov za delo z otroki. V ofcviru skupnega in soli-darnostnega prograina zveze skupnosti otroskega varstva SR Slovenije pa bi zagotovili delavkam nadomestilo za po-daljšan porodniški dopu&t (141 dni), sredstva za dename da-jabve za vzdrževanje otroik (otroslu dodatek, dodatek za kme€ke otiroke, posebnd doda-teh za težje prizadete otroke) ter sredstva za pamoč za opre-mo novorojenčkov. Vzgoja in izobraževanje Delovanje samoupravne inte-resne skupnosti za vzgojo in izobraževanje stremi predvsem k uveljavitvi take vzgoje, ki bo oblikovala vsestransko raavite socialistične samoupravljalske osebno&ti, pri 6emer bodo po-sebno poaornost posvetili raz-voju male šole ter vzgojno izo-braževalne dejavnosti, ki sloni na načelih celodnevne osnovne šole, pri^adevali si bodo za zmanjšanje osipa v osnovni šo-li in za izboljžanje isadrovskih in materialnih pogojev za pred-šolsko in osnovnošotelto vzgojo ter izobraževanje. Eno izmed izhodišč je tudi izenačevanje inožnc«ti izobraževanja otrok v osnovni šoli in zagotavljanje enakih možnostd vključevanja mladine v vse smeri in stopnie ustnerjenega izobraževanja, za kar bodo tudi ustanovljeni cen-tri za usmerjeno izobraževanje. V sedanjem trenutku lahko ugotavljamo razkorak med de-jainskimi profili kadrov in po-trebami združenega dela, zato bo samoupravna interesna sku-pnost sprotno ugotavljala ka-drovske potrebe v občini in jih poizkiišala zadovoljevata. Ob tetn eo pozamost posvečena tudi ox"ganiziranju iziobražwa-nja odraslili v osnovnih šolah, posebno pa še diružbeno-politič-nemu izobraževanju; na tem podrodju je predvideno tudd ustamavljanje posebnih centrov za tako izofaraževanje. Da bi to dosegli, bo potrebno obnoiviti in dograditi nekatere proatore osnovnira Solam, prav tako pa bo fareba zagotoviti fca-di sredstva za prop-am dru-žbene vzgoje mladdne in za družbeno izobraževanoe peda? gošldii in andragoškiii deJavcev. Kultura Kultumi razvoj v naši občini bo občinska samouipravna inte-resna skupnost za kulturo us-merjala na temelju naslednjih ighodašč: da pri oblikovanju kulturne politike enakopravno in aktivno sodehijejo delavci v kulturi in drugi delavcd iz zdru-ženega dela; da se pospešuje izvima kultuirna ustvarjalnost, da se uveljavijajo socialistiena m«rila v kulturi, da se zago-tovd izabraževarnje potrebnih kadrov za sbrokovna in razds-kovalna dela v kiMuri, pri če-mer pa so delovni Ijudje odlo-čilni samoupravnd dejavnikd po-litike kuitumega raavoja. Inte-resna skupnost za kulturo naj bi zagotovila uetanavljanje, de-lovanje in razvoj kiiditurno umetnišikih in prosvetnih arga-nizacij društev in skupin, raz-voj kudtunine dejavnosti v fcra-jevnih skupnostih in v temelj-nih in drugili organizacijah 2Kiružeinega dela, razvoj kuitur-ne vzgoje v &odštvu in vairetvo ter vzdrževanje kultuTnih in zgadovinskih spomenikov. Po-leg tega pa bodo podjpirald fcudi gledališto in glasbeaao dejav-nost, zavzemali se bodo za šir-jenje litoovTie kuiture, galerij-ske, arhivsfee in muzejske de-javnosti, za fcnjižnično dejav-nost in iabor dobrih fcnjig in revij, za filmsko kuiburo ter kulrtttinni fcisk, kakotr budi Stevll-ne diruge nalc^e s podiročja razvoja kulture. Telesna kultura Samoupravni sporazum o te-meljih plana samoupravne in-teresne telesno kulturne skup-nosti oboine Ljubljana-Center naj bi zagatovil boljše pogoje za razvoj telesne kulture s tem, da bd se dejavnost usmerila predvsem v množičnost. Do konca leta 1980 bo redno vklju-čenih približno 40 odstotkov, v občasne aktivnosti pa pribllž-no 60 odsbotkov prebivalstva vseh starosti in zdravstvenih kategorij, od tega največ pred-šolskih otrok, osnovnošalcev, srednješolcev in študentov, po-sebno pozornost pa bodo po-svečali tuda razvoju minožično-sti Sporta vseh občanov. Na po-diročju vrhunskega športa, ki ga bomo prav tako nadalje raz-vijali, pa bo sklenjen dogovor o prioritetah športnih panog in posameznilcov. Da bi vse to uresničili, je potrebno isšolati strokovne kadre, ki bodo delo-vali na podrodjih športne re-kreacije pret^no kot amaterji, prav tako pa tudi na področju vrhunskega športa. Obeneni pa bo treba povečati tudi površi-ne za telesno kulturno dejav-nost; predvideno je, da bi ko-rist-no površino telesno kultur-nih objektov od sedanjih 6.237 kv. metrov povečali na 9.122 kv. metrov, koristtno povr&ino od-prtih telesno lmltumih objek-tov pa bo v Ljubljani le težiko povečati, predvsem zaradi tega, ker ni tokacij. Zdravstvo Na podiročju zdravstva se bo samoupravna interesna skup-nost zavzemala predvsem za iz-boljšanje zdravstvenega stanja delavcev in usmerjanje zdrav-stvene dejavnosti v skladu s potrebami združenega dela, pri čemer je potjrebno poudariti, da je zdravsfcveno vairstvo se-stavni del dnižbene reproduk-cije in pomemben dejavnik produktivnosti dela. V tem ob-dobju bo treba zagoto-rati bolj-šo, učinkovitejšo in smotmej-šo organiaacijo zdravstvene službe in večjo povezainost med posameznimi oblikami zdrav-sfcvenega varstva, posebno po-zornost pa bodo posvetili zdira-vstveni vz^oji in prevemtiviii zidravstveni dejavnosfci ter kre-pitvi higiensko-epidemiološke dejavnosti. Pol^; tega pa bodo pristx3pili k ustanavljanju arn-bulant za starosfcnilke in nadalj-nji razvoj nege bolnika na damu. Socialno skrbstvo V okvim samoupravnega sporazuma o osnovah plana sa-moupravne interesne skupnostd sooialnega skrbstva za obdobje do leta 1980 je pred-videno, da bomo razvijali pred