Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in vel ja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo let« 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ , četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila sc plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 lcr., trikrat 16 kr. ZJ&* Mariborska čitalnica napravi dne 25. febr. ob 8. uri zvečer v čitalničnih prostorih veselico na čast slovenskim volilcem, ki pridejo že v petek v Maribor. K tej veselici so tedaj vsi volilci in slovenski rodoljubi prav uljudno povabljeni. V soboto dne 26. febr. bode ob pol enih v čital-nici skupili obed. ______ Zlati dolg. Posebnost sedanjih dni je, da se vse. čedalje bolj zagreza v dolgove: posestniki, srenje, okraji, mesta, dežele in države, posebno tam, kder gospodarijo tako zvani liberalci. Ti ljudje povsod tako močno n a p red u j e j o v nalaganju novih stroškov in delauju novih dolgov, da davkeplačiteljem skoro ne bode moč za njimi dohajati. Letošnji državni proračun kaže, da znaša ves naš državni dolg, razven ogerskih dežel, okoli 3241,465.044 fl.; med temi je 129 milijonov novega dolga, katerega smo dobili v sedanji že 91etni ustavoversko-liberalni dobi. Ogromni dolgovi zahtevajo tudi ogromnih obresti. Letošnji obresti s 19,278.656 goldinarji vred, ki so namenjeni za poplačanje starega dolga, znašajo 102,409.002 fl. To je gotovo precej občutljiva teža. pod katerej se nahajamo! Dolžne obresti izplačujemo sedaj večjidel v bankovcih in tem podobnih nakaznicah, na primer; obresti papirne rente ali enotnega državnega dolga v papirju. Druge plačujemo v srebru, na primer obresti sreberne rente. Samo letos morajo državne kase izplačati za take obresti 32,755.975 fl. v srebru. Finančni minister je v proračuni srebro računil s 4 °/0 ažijem, kar nanaša 1,310.239 fl. zgube. Sedaj pa še dobimo zlato rento ali zlati državni dolg. Pretečeni teden je namreč minister Depretis državnemu zboru predložil načrt nove finančne postave. Po tem načrtu, če ga poslanci res spremejo, bo minister vzel 49 milijonov goldinarjev na posodo, za katere se bodo 4 % obresti izplačevali na leto ne v bankovcih, ne v srebru, ampak v zlatu, t. j. zraven papirne in srebrne rente, dobimo še zlato rento ali zlati državni dolg. Finančni minister je načrtu pridjal mrvico pojasnil. Pravi: 403 milijoue znašajo letošnji stroški, dohodki pa 373 milijonov, pomanjkuje še tedaj 30 milijonov. Papirne rente se sme izdati še 11 milijonov, državne posojilnice povrnejo 5 milijonov, ostaje tedaj 14 milijonov šc nepokritih; vendar stavljenje novih železnic terja 30 milijonov, in drugih raznih stroškov je še 5 milijonov, zato je potrebno 49 m i 1 i j o n o v na posodo vzeti. Vendar, da se denar laglje dobi, je treba upnikom ponuditi 4 % obresti v zlatu, ki se imajo redno izplačevati brez vsakega prikrajšanja po obdačenju. Tako prilično pojasnuje in priporočuje finančni minister svoj nasvet. Ako mu pritrdijo, potem se bo državni dolg zopet pomnožil in davkeplači-tclji bodemo morali za 1,960.000 fl. več državnih obresti na leto plačevati. In ker se bodo ti obresti imeli v zlatu izplačevati, bodemo zlato morali kupovati. Kajti 1,960.000 fl. na leto je toliko, kakor kakih 362.963 cesarskih zlatov ali, Če 166 zlatov računimo na funt, 2187 funtov zlata. Toliko pa naše avstrijske rude ne dajejo zlata; le Ogerska in Erdeljska, ki imate najbogatejše zlate rude v Evropi, ga spravite na deu kakih 3648 funtov v letu. Vendar najbolj nepovoljno in hudo za nas bi utegnolo biti, če bi večjidel tujci na primer Prusi, Lahi, Francozi itd. po novi zlati renti segnoli in v svojo oblast spravili, kakor se je to žali Bog le preveč že zgodilo pri naši srebrni renti. Kajti potem bi še tudi obresti zlate rente večjidel iz dežele izhajali v tuje dežele in v tuje roke! Zato bi želeti bilo, da bi novi državni dolg sč svojimi zlatimi obresti kolikor mogoče v naših domačih rokah ostal, to se reče: naj bi domači denarniki državi posodili potrebnih denarjev za lepe — zlate obresti! Vendar da bi se to zgodilo, imamo ravno tako malo upa-kakor — denarja. Najbolje bi tedaj bilo, če bi se veliki stroški znižali, mesto novi dolgovi delali; ali tega zopet od sedanjih ustavovernili poslancev (verfassungstreue) upati ne moremo. Prihodnji „Slov. Gosp." bo že vedel povedati, ali so poslanci sprejeli ali ne — zlati dolg. Volitveni shod v Racah dne 17. febr. Vsled povabil g. kandidata dr. Radaja in poziva „Slov. Gosp." v št. 6. sešlo se je v gostilni g. Bothe-ja v Racah (Kranichsfeld) okoli 40 mož, med temi tudi mnogo volilnih mož iz mariborskega okraja. Tudi nekoliko odličnih narodnjakov gospodskega stanti je bilo navzočih, tako da je število vseh navzočih bilo okoli 50—60. Za predsednika zboru se je izvolil Rački župan S tem, za podpredsednika znani narodnjak F. Divjak iz Frama, za zapisnikarja pa g. V. Raie iz Maribora. — G. Raič poroča pred vsem drugim o sklepu volitvenih zborov v Mariboru 29. jan., in onega v Št. Lenartu 6. feb., ktera zbora sta oba g. dr. Radaja soglasno za kandidata za deželski zbor postavila. — Potem nastopi g. kandidat sam in govori o priliki tako-le: Volilci! Moje želje so, da bi se med nami narodni mir napravil. Mi smo Slovenci; treba je torej, da svojo narodnost spoštujemo, kakor to store vsi izobraženi narodi sveta. Jezik, katerega je otroka že mati učila, ta se mora tudi v šoli učiti, le z pomočjo maternega jezika, zamore se otrok v različnih predmetih dobro izuriti; zatega-del pa ne bodem trdil, da bi se ne smela tudi nemščina učiti, ampak prav in celo koristno je, če se v šoli tudi nemški jezik uči, posebno pri nas, ki smo bliže meje. Vsem Vam je znano koliko se je zadnja leta za šole zgodilo in stroški za šole bodo tudi dober sad rodili, ker več ko se narod uči, boljše je za-nj; vendar potrošilo se je za šole do sedaj uže toliko, da nam naše siro-maško stanje ne dopušča, pomnoževati stroške za šolstvo. Glede okrajnih zastopov omenim, da nas ti preveč stanejo. Prej, ko so bila vsa opravila, katera spadajo sedaj v področje okrajnih zastopov, v rokah okrajnih glavarstev, ni bilo toliko naklad za potrebe okraja; plačevalo se je samo blizo 6 odstotkov, sedaj pak imamo te doklade 19—36 odstotkov. Kar danes opravlja 40 odbornikov, opravil je takrat en sam komisar. Stirdeset odbornikov sedi torej v mariborskem okrajnem za-stopu, in če se pomisli, kak volilni red imamo za ta zastop, priznati se mora, da je večina okraja namreč kmečki stan skoro preziran. Davka itak imajo največ plačevati posestniki iz okolice, pripada jim pa v okrajnem zastopu samo 10 zastopnikov, med tem ko jih imajo meščani 10, trgovci 10 in fabrikanti 10. Iz tega volilnega reda sledi, da na celem dravskem polju nimajo niti enega zastopnika. To se mora prenarediti. Nij še preteklo dvajset let, odkar je bilo daleč okrog znano, da mariborski okraj je eden najrodovitnejših, ljudem se je dobro godilo, vse je bilo zadovoljno. Poglejmo pa, kako stoje stvari danes? Povsod se sliši tožiti, da se slabo godi pri vsakih vratih, pri vsakem oknu gleda revščina vun. Z veliko težavo imamo se boriti za vsakdanje potrebe; komaj že davke plačujemo. Odkod pa vse to izvira? Naj- več so zakrivile v tem obziru kupčijske pogodbe, ktere je minister Beust o svojem času sklenil, ki so našej glavnej kupčiji pot zaprle v zunanje države. Te pogodbe so colnino za naše pridelke in naše blago povikšale, tujcem pak se je majhna colniua dovolila in tako smo morali leta 1874 doživeti, da je iz naše države na Angleško samo za železo 57 milijonov gld. šlo, naše izvrstne fužine pa stojijo skoro brez dela. Ako pošljemo n. pr. iz Maribora v Nemčijo ciguro, jemlje se na meji 9 gld. colnine na cent, iz Nemčije k nam pa se samo 2 gld. Od našega vina plača se na Ru-munski meji 17 gld. od vedra, iz Rumunije k nam pa 1 fl. 50 kr. Te čudne pogodbe so tedaj krive, da cena naših domačih pridelkov zmirom pada. (Podpredsednik g. Divjak prevzame predsedništvo.) Postave ki se tičejo volitev, so tako zmešane, da še jih uradniki komaj zastopijo, ker se za občinske, okrajne in deželske zastope različno voli. Te postave se morajo v bolj proste in razumljive prenarediti. — Tudi gledč desetka in kolekov (štem-pelnov) treba določnejših postav; kajti zdaj je v tem velika zmešnjava in nihče ne vč, ktero je pravo. — Sploh pa so naša dačna bremena prevelika postala; k temu so se še pridružile slabe letine, in tak6 bode nujno potrebno, da se nam državni in deželski stroški znižajo. — Da se pa sploh naše slabo stanje zboljša, to mora poslancem prva skrb biti. Eden se vč da no zmore veliko, ali, če me izvolite, obljubim Vam, da bom delal vedno v smislu tega, kar sem Vam dnes tu povedal, in rad bom o vsakej važnej reči Vaše ! želje poslušal". — Potem prosi g. kandidat, naj navzoči svoja vprašanja stavijo; kajti je on rad pripravljen, o vsakej zadevi odgovor dati. Na to razni kmečki govorniki: Kopše, Skurej, Fran-gež, Kranj c i. dr. stavljajo razna vprašanja, večjidel ista, kakor pri Št. Lenartskem shodu, in g. kandidat je na vsako posebej odgovarjal. Na to nastopi g. prof. Pa j k in razvija svoje misli o tem: kakošnega kandidata je treba za po- • slanca voliti. Da mora samostojen biti, ne samo to govoriti, kar mu kteri drugi v uho šepeti; da mora kaj več znati, kakor krompir in vino prodajati, ker se je za pravice treba v dež. zboru z učenimi gospodi skušati; da je treba gledati, ka-košno perje ima kandidat, ali je Slovencem in slovenski politiki prijazen, ali pa zoprn; da je dr. Radaja treba voliti, ker ima on vse te potrebno lastnosti in je naroden mož, nasprotni kandidat Wretzl pa ni od narodne slovenske stranke, ampak je bil do zdaj vselej za botra, kadar so Brandstetterja in Seidl-na za poslanca krstili, zdaj pa bi sam rad za poslanca krščen bil. (Občni smeh.) Kot pre-viduirn možem Vam nij težko razsoditi, kterega morajo Slovenci voliti, da namreč g. dr. Radaja! Po končanem tem govoru, ki je bil s ploskanjem in živijo-klici sprejet, so navzočni vsi za kandidaturo g. dr. Radaja glasovali. Potem se je zborovanje v najlepšem redu končalo. Gospodarske stvari. Grah, cizra, orbes (Pisum sativum.) M. Grah skoraj v vsakej zemlji dobro stori, pa dve leti zaporedoma na taistem mestu ne. Gnoj je grahu škodljiv, zato se mora tako zemljišče od-brati, ki je bilo leto poprej pognojeno in obsejauo. Seje se ali kupčekoma ali vrstoma; po prvem načinu se narejajo jamice po črevelj vsaksebi in v nje se po pet grahov vrže; po drugem načinu se potegnejo z motiko brazde in po palec narazen Be potresa grah v nje. Na to se položeno seme za dva palca na debelo s prstjo pokrije iu v 10—12 dneh bode skozi zemljo preril. Ko so rastlinice 3—4 palce visoko vzrastle, se s prstjo obsujejo. Grah se od prve spomladi, kakor hitro vreme pripušča, ker mu mrzle noči nič ne škodujejo, noter do avgusta seje, in če ga kdo hoče do jeseni imeti, mora vsakih 14 dni nektere gredice ž njim obsejati. Za prvo setev, kteri se navadno toplo ležeče grede ob zidih odber6, se vzamejo le bolj pritlične rane sorte; za pozneje setve v prosti zemlji pa pozne in obilno rodeče. Nekteri sejejo grah že meseca decembra ali januarja v prosto zemljo in ga z slamo proti mrazu zavarujejo. Da se grah tudi po zimi pridela, je treba pozno jeseni pritlične sorte v hladne gnojne grede posejati in ga z okni proti mrazu varovati. Tudi januarja se grah v tople grede seje, ki ima meseca marca sad. Seme se navadno le od najlepših rastlin izreja. Sicer se prelahko izrodi. Če se seme v stročju pušča, obdrži kalivno moč 5—6 let, sicer pa 3—4 leta. Dva do tri leta star grah daje veči in obilnejši pridelek mimo jednoletnega, pa tudi po mrčesu toliko ne trpi. Za zeleno kuhanje se vzame mlado nježno stročje cukernatega graha ali cizre, pa tudi mehko in jedernato seme trgovnega graha. Pri tem pa je treba na to gledati, da se obe sorte zadosti zgodaj potrgate, dokler ste še nježni in sladki. Za suho kuhanje pa se zrelo seme poznih visokih sort trgavnega graha jemlje, čemur posebno sive in rumene sorte služijo. Da se zeleno natrgan grah celo leto frišen ohrani, napolnijo se zelene flaše ž njim, postavijo za nekaj časa v vrelo vodo, da se grah segreje in izpuhti. Potem se z zamaškom trdno zadelajo. V nektenh krajih devajo grahovo stročje tudi v plehate trdno zalotane pušice, v kterih se potem daleč po svetu razpošilja. V novejšem času se zeleni grah z velikim dobičkom suši, trgovini, kuhinji pa tudi vrtnarstvu na velik hasek. Graha je več sort. Najbolj navadne in imenitne so vendar tele: 1. Trgavni grah. Za njega se zrnje zeleno in zrelo rabi. Je ga več plemen, ali le najbolj navadna in hasnovita tukaj naštevamo: a) Beli francoski trgavni grah p riti i kov ec. Vzraste le za črevelj visoko in je posebno vstvarjen za gnanje v gnojnih gredah. b) Beli 2Va črevlja visoki grah pri-tlikovec. Zori rano, rodi polne stroke in se za rane setve posebno priporoča. c) Beli, sivi in rumeni trgavni grah. Raste večidel pet črevljev visok, potrebuje pa postavljenega vejevja, da se more o njem ovijati, zori pozno, ima pa polno stročje in je posebno za pozne setve od konca marca do julija. Zato je mogočo, če se setve o pravem času in večkrat ponovijo, frišnega graha v kuhinji imeti. 2. Grmasti grah. Dosega visokost petih črevljev in je bolj za suho kot za zeleleno porabo. 3. Cukernati grah. Od tega se samo zeleno stročje, dokler je še mehko, v kuhinji porablja. a) Cukernati grah pritlikovec. Zgodaj dozori, je 2—2 '/2 črevlja visok in je posebno za setve v gnojne grede in pa prav zgodaj spomladi za sejanje v prosto zemljo. b) Veliki cukernati grah. Nekaj pozno zori, obilno rodi in je za setev od spomladi do poletja. Jež, veliki prijatelj poljedelstva in logarstva. M. Ježa skoraj vsakdo pozna, njegovo življenje pa in dejanje le malokdo. Pri mnogih je jež na slabem glasu, da je škodljiv in da se mora zarad tega preganjati. Vsled te škoraj splošne misli je pa, rekel bi skoraj popolnoma brez vsega varstva, in kderkoli ga kdo najde, ga večidel po prav mučnem trpinčenju konečno ubije. Vsak paglavec si domišliuje pravico imeti nad ubogo živalico se hudo znositi, ker neumneži in nevedneži trdijo, jež žre salato, žir, repo, borovo seme, sadje in druga koristna semenja in rastline. Ta misel pa je skoz in skoz bosa. Reja ježa in večkrat ponovljene skušnje so pokazale, da se jež le od živali živi, in sicer najbolj od takih, ki so kmetu in logarju v škodo in nadlogo. Ker je ta žival tedaj posebno koristna, ima toraj od narave tudi le malo sovražnikov, namreč le planinsko sovo ali vijera in pa človeško nespamet in nevednost. Ta sova ima do krempljev s perjem pokrite nogo, tedaj more ježa skozi bodala zgrabiti in umoriti. Temu naravnemu sovražniku se je pa kakor rečeno še človeška nevednost in nespamet pridružila, ki posebno razmnoženje in razširjenje ježevo zabranuje in ga na vseh straneh pokončuje. Ker je planinska sova k sreči le redka, bi se koristen ježek lahko kmalu povsodi zaredil. Njegova poglavitna hrana so podgane, miši, kače, kuščarji, žabe, posebno pa vsakojako mrčesje in golazen kakor muhe, mušice, stanoge, kebri, posebno hrošči, pajki, sršeni, vsakojake pozemne in nazeljne gosenice, polži, gliste in celo one vosaste gosenice, kterih se razun kukovice nobena druga žival ne loti. Vrh tega pa je še znamenito, da celo strupene živali, kakor gadi in španjske muhe ježu ne škodujejo. Ce gad ježa pikne, mu to nič ne de. Jež je skozi in skozi koristna žival. Vsa jegova škodljivost je, da včasih sem ter tje kako zalego mladih koristnih ptičkov, ki na tleh gnjez-dijo, pohrusta; tudi sladko sadje, ktero je z dre-lesa skapalo, se mu včasih dobro prileže. Vendar pa skoraj ni vredno o njegovi škodi govoriti, če se primeroma na njegovo korist gleda. Kdor ima par ježev v vrtu, si sam mnogo truda prihrani. Ta živalica v tihi noči po glistah in nagih polžih na vrtnih gredicah stikuje in škodljive gosenice zeljnega belina in drugo mrčesje v umetnih nasadih zasleduje in žre. Take živalice so toraj v vrtu prava dobrota. Jež svoje delo tako dolgo opravlja, dokler je kaj malih sovražnikov poljedelstva in logarstva. Ko pa ti preminejo in ko bolj hladno vreme nastane proti koncu oktobra si ježek poišče kde kak miren in skrit kotič za prezimovanje. V njem si napravi toplo gnjezdo iz mahu, listja ali trave, se zvije v klopčič in zaspi. Njegovo zimsko spanje trpi skozi 4—5 mesecev. Toplota njegovi krvi se zniža skoraj na i 0 stopinj, dihanje postane skoraj neČutno, ko se pa ljuba spomlad povrne in ko zopet ptice pevke pridejo, prebudi se tudi jež k novemu življenju in začne iz nova svoje koristno delo. Ježevka vrže vsako leto 5—6 mladičev. V začetku zimskega spanja pa ti še dolgo niso popolnoma izraščeni in zato jih marsiktero zimo dokaj konec vzame, ker male živalice v svojih gnjezdiščih zmrznejo. Jaž se da lahko vdomačiti in kdor ga na vrtu redi in za njega skrbi, tega uboga na glas. Ko pred zimskim spanjem njihove hrane že pičlo prihaja, se lahko z mesnimi odpadki ali z zabe-ijeno prikuho redijo. Da pa tudi na vrtu prizi- , mujejo, se jim mora za to tudi priložnost dati. V ta namen se jim položi na kak miren prostorček kup mahu ali pa jedna ali dve kupici sena na vrtu, te se pokrijejo.z lesovjem ali ralcami in potem z slamnatim klobukom proti mokroti zavarujejo. V te kopice se jež zarije, si posebne hod- ; nike napravi in gnjezdo naredi. Ko pride čas, si prihode zamaši in tukaj potem prezimuje. Spomladi pa zopet marljivo mrčesje pokončuje. Tako varovan in gojen se kmalu zaplodi in še več koristi. — Pri nas je le jedno pleme in imeni: svinjski in pasji jež ste le poznamavanje različne starosti. Naj bi te vrstice pripomogle prepričanje splošno storiti, da je jež jedna najkoristnejših živalic za poljedelstvo in logarstvo. Tržne novosti. Klavne živine so povsod menje na prodaj postavljali, to pa zavolj zaprtih potov, čemur bo zdaj pomagano, ker je sneg začel kopneti. Na Dunaju so ljudje krič zagnali, da so svinje zastrupljene po živalicah, kojim pra- vijo: trihine. Začeli so svinjetino z drobnogledi pregledovati in našli, da je večjidel vse prazen strah. Ogerskim, hrvatskim in srbskim svinjam je cena poskočila. Mast, žmauc, špeh, zaseka dobivljajo večjo ceno. Ovčja volna se slabo prodaja; fa-brike ne poprašujejo po njej, ker že izdelane svoje tkanine oddati ne morejo. — Zrnje je početkom februarja poskočilo v ceni, ki pa sedaj zopet nekoliko ponehava. V menjših mestih in trgih ga laglje in boljše prodavajo, kakor pa na velikih tržiščih, kder vse čaka na to, kako se bo kaj letošnja ozimiua pod snegem pokazala. Knoper predrago cenijo 34—36*fl., zato se pa tudi kupci ne glasijo. Hmelj ima živahno kupčijo, zlasti češki hmelj, ki ie dobil za 10 fl. večjo ceno od lani. Slive (češplje) štajerske veljajo 9—10 fl., slavonske pa 15—16 fl. Repno seme nima nobenih kupcev. Deteljino seme se drago in precej marljivo kupuje; lucerna velja 40—48 gold. 50 Kg. Vinska kupčija še vedno stoji; vendar upati je, da bo temu skoro zaželjeni konec, če je res, kar v novinah beremo, da je trsu na Oger-skem, Hrvatskem in v Avstrijskem zima škodila; pravijo, da so zgornje okice vse pozebljene. Na vinorejski šoli pri Mariboru je bila 15 t. javna 4. skušnja. Navzoči so bili dež. odbornik Scholz, ravnatelj Schediwy in nekoliko gostov. Najprvlje je gojence izpraševal učitelj g. Jakše iz predmetov v novi meri in vagi; potem vsi spisi so v nemškem jeziku. Adjunkt g. Mell je izpraševal iz poljedelstva, živinoreje, kemije, g. ravnatelj Gothe pa iz sadje- in vinoreje. Kletar g. Kec je podučeval v risanju s srečnim uspehom. Sedem gojencev bilo je nadarjenih. Gospodarsko šolo v Ptuju vzdržuje poseben odbor vrlih učiteljev iz mesta in iz njegove okolice. Lani je bilo za poduk namenjenih 100 učencev, ki so se do 15. aprila vadili v kopuliranju dreves. Od ptujske podružnice štajerske kmetijske družbe dobil je odbor 1/i grajskega ograda za mestom. Ta kos zemljišča se je lani lepo poravnal in rigolal in v lepo drevesnico spremenil. Že sedaj šteje 2000 požlahtnjenih drevesc in 2500 divjakov, potem 950 dva- in triletnih drevesc in 2800 divjih kostanjev, vse skupaj 8250 dreves v vrednosti 325 fl. Vrli učitelji in podporniki so res vse hvale vredni. Sejmovi. 28. febr. v Kamci, v G. Sušicah, v Vidmu. 1. marca v Planini. 3. marca v Luča-nah, v Oplotnici. 4 marca v Vozeuici. 6. marca pri sv. Petru pod sv. Gorami, v Radazgivesi. 7. marca v Ljutomeru. Dopisi. Iz Konjic. (Zahval ni ca g. Hermanu). Mislim, da vam kot dopisnik najbolj vstrežem, | ako vam pošljem prepis zaupnice in zahval- niče, katero je skupščina kat. političnega društva dnč 30. febr. z navdušenjem sklenila blagorodnemu gosp. Hermanu. Glasi se tako le: Blagorodni gospod! Ljubljeni zastopnik slov. ljudstva! „Kat. politično društvo" v Konjicah je v skupščini dnč 20. febr. 1876 navdušeno sprejelo predlog, da se Vam, blagorodni gospod, prisrčna hvala izreče za Vaš izvrstni govor v državnem zboru pri razpravi o državnem proračunu za 1. 1876. Vaše besede o nadlogah države in njih pravih izvirih, so tako pomenljive, Vaši vzori o potih, ki bi se naj nastopili, da se Avstrija gr6znih zadreg reši, so tako zdravi, tako vsestransko modri in razmeram ljudstva primerni, da jih nijeden državnik, ki bode poklican Avstriji pomagati, spregledati ne bo smel, ako noče na pol pota ostati. Prav mnogi, ki so doslej na centralizem prisegali, ali pa liberalne muhe lovili, pravijo zdaj, ko so Vaš govor brali: „Herman ima prav!" Dasi nismo tako srečni, Vas, blagorodni gospod, za poslanca svojega okraja imeti, nas vendar prisrčno veseli, pa tudi v sedanjih velikih bridkostih močno tolaži, da ima narod slovenski tako bistrega, ljubezni do mile domovine avstrijske in slovenske vnetega in neustrašenega zagovornika v državnem in deželnem zboru. Brez ovinkov izreka kat. političnega društva skupščina, da je skoro edina korist sodelovanja poslancev državno-pravne stranke v državnem zboru za narod slovenski ta, da sliši svet iz Vaših zgovornih ust resnico, ki se v taki jasnosti in doslednosti le malo kedaj čuje. Blagovolite toraj za svoj trud, za neupogljivi pogum, s kterim branite Avstriji in narodu slovenskemu pravo svobodo in pogoje občnega blagra, sprejeti izraz naše prisrčne zahvale, občudovanja in neomejenega zaupanja. Po dokončanem političnem delu programa bila je tombola, ki je društvenikom mnogo veselja napravila. — Pristopilo je vnovič 7 udov in eden cel6 iz odstranjenega Laporja. Društvo šteje zdaj 306 udov. Od sv. Roprta v Slov. Goricah. (Ženitve, volitve). Pri nas so na dnevnem redu ženitve in zopet ženitve, za duhovnike polne sitnob in bridkosti. Ženijo se večjidel le viničarski in služebni, posestniki pak le oni, ki so primorani, in sicer se ženijo z grozenskimi plačili, n. pr. Besitzumschrei-bung — desetek — UebertragungsgebUhren etc. jutrne gostije itd. popred zadolženi se še z ženit-vami bolj zadolžijo. Bog jim pomagaj. Obhajali smo vendar 7. t. m. posebno poroko in sicer brez sitnob in plačil v lepem miru v krščanskem duhu. C. g. Ant. Vraz, kaplan v Kapelah pri šel j e in s svojim očetom in materjo zlato gostovanje obhajal v pričo žlahte in lepega števila farmanov, ki je ginjenim srcem poslušalo nagovor g. Antona. Pred nekolikimi leti sta še krepka stariša svojemu sinu novomešniku služila veselo primicijo, sedaj jima je sč zlato poroko povrnil nekdanji trnd in skrbi. Volilni možje 80 : predstojnik Jakob Rcbernik, J. Vrlič, Gočevski Krampergar, potem Jak. Šalamun, predstojnik, Mat. Petek in Franc Ornik v Rogoznici. Vsi so obljubili voliti Slovenca dr. Radaja. Bog jim je razsvetil pamet! *) Iz Šoštanja. Tukajšna posojilnica, za druga z neomejenim poroštvom, imela je 5. februarja svoj letni občni zbor> ki je potrdil račun za lansko leto, ter volil ravnateljstvo v nadzor-ništvo. Priloženi račun kaže, da posojilnica vrlo dobro napreduje. Iz poslovnega pregleda je razvidno, da je posojilnica leta 1875 imela dohoda 202.767 gld. 23 kr., mej temi 125.280 gld. vrne-nih posojil, 46.000 fl. posojil od zadruge najetih, večjidel pri štajerski hranilnici, 19.119 fl. 20 kr. hranilničnih vlog itd., razhoda pa 201.261 gld. 64 kr., mej temi 163.525 fl. posojil za osobni kredit, 22.900 fl. od zadruge vrnenih posojil, 9519 fl. 13 kr. vrnenih vlog itd. Bilanca je kazala 31. decembra 1875 aktiva: gotovina v kasi 1505 fl. 59 kr., posojila na osobni kredit 38.245 gl., posojila na hipoteke 720 gl., zaostale obresti 51 fl. 49 kr., naprej plačane obresti 297 gld. 91 kr., kreditna kavcija 600 gld., obresti za njo 20 gld., inventar itd. 315 gld. 63 kr., skupaj 41.754 gld. 62 kr.; pasiva: zadružni deleži 5000 gl., vloge 9600 fl., obresti za nje 391 gl. 23 kr., nevzdig-nene dividende za 1875 1. 15 gld., posojila zadružna 23.100 gld., reservni fond 47 gl., 13 kr., prihod v reservni fond 2167 gld. 15 kr., naprej vzdignene obresti 574 fl. 73 kr., dividenda (6%) za zadružne deleže 300 fl., čisti dobiček 560 gld. 33 kr. Občni zbor je sklenil, da se naj ves čisti dobiček pripiše reservnemu fondu, kateri je tedaj 1. 1875 od 47 gld. 13 kr. narastel na 2774 gld. 59 kr., ker se je po sklepu lanskega občnega zbora celo leto jemala od dolžnikov neka priklada za reservni fond. Zadružna pogodba se je v nekih točkah z ozirom na lokalne okolnosti spremenila. Končno so bili izvoljeni v ravnateljstvo: g. Mihael Vošnjak za ravnatelja, g. M. Golob, okrajni uačelnik, za kontrolorja, g. Franc Vošnjak za denarničarja; predsednik nadzor-ništva pa je g. J. Rak, župan v Velenji. Od sv. Petra pod Mariborom. (Tat J. Merč-nik) je bil 17. T m. ubit. Še pred kratkim je imel posestvo pri sv. Barbari. Ko mu je tisto bilo prodano, se je preselil v G. Duplek. Bil je eden izmed najdrznejših tatov, še le kakih 30—35 let star. V noči med 16. in 17. februarja obišče nas. Za svojega pomagača je imel nekega še na videž nedolžnega fanta F. T. . . ., starega 17 let, kteri je na straži stal. Vlomila sta v farovško klet, pri g. učitelju Št. . . in v viničarski hram g. *) Prihodnji „Slov. Gosp." bo natanko povedal, kako se je volilo. Ured. M. . . . v Mariboru. Okoli 4 ure proti jutru se podata s svojim plenom domu. Pa sreča ta pot jima ni bila mila. — Domu gredočima pride nasproti neka deklica, ki je šla iz žeuitovanja. Ker sta se jej z delasnmljiva, hiti dekle hitro k našemu obče spoštovanemu predstojniku g. Flucberju. — F. R., ki je bil ravno pri g. predstojniku na delu, hiti nagloma za tatoma. Merčnik se začne braniti in ustreli na njega enkrat iz svoje dvocevke. Na srečo ga ni ranil, temuč samo obleko posmodil. Zdaj udari fant, ki je Merčniku pomagal R. po glavi, z nekim težkim železom, ki ga je s seboj imel, da je ta omedlel. Zdaj prihiti g. predstojnik na pomoč, in Merčnik, ki je imel še eno cev svojega samokresa nabito, se proti temu obrne. Med tem prhiti več ljudi od ženitovanja na pomoč in eden udari tata po glavi, da je na tem udarcu nesrečuež 17. t. m. na večer umrl. Fant je bil ulovljen. — Mnogo ljudi je prišlo gledat glasovi-tega tata, kterega je g. predstojnik v lopi krš. ljubezni pod streho vzel, ter za-nj skrbel, dokler ni končal. Nikogar ni bilo, ki bi bil M. omiloval. Ni čuda! Ljudstvo je neizrečeno ^razsrdjeno nad tolikimi tatvinami tega človeka. Še le pred kratkim je bil iz ječe izpuščen, ktero je že velikokrat obiskati moral. Bog bodi usmiljen jegovej duši — bil je previden — telo si drugo ni zaslužilo, kakor da je zapustilo kraj, v kterem je Merčnik bil strah, nesreča in nedloga. Iz Ptuja. (Nesreča.) V Novi vesi niže Ptuja je 18. t. m. zvečer množina ledu v Dravi vtrgala 3 mline in jih porinola na nasprotno pobrežje, ali tako, da se tam ni moglo do njih. V soboto so pred poldnem šli s svojimi čolni iz Ptuja pijoniri, ki pa tudi niso mogli do mlinov od vseh strani z ledom obdanih. V sledeči noči je voda mline dalje nesla in porinola v strugo, da se je moglo do njih. Pijoniri so sli v nedeljo drugoč na pomoč; eden mlin so pustili posestniku razdreti in na suho spraviti; dvema posestnikoma pa so mline zažgali in s streljivom na drobno razkadili. Kajti balo se je, da utegnejo do Borelna priplavati in ta-mošnji letos od pijonirov dogotovljeni most podreti. Govori se, da je okrajno glavarstvo nekaj dni prvlje župane in mlinare po žandarih opomenolo, naj mline dobro zavarujejo, vse težko mlinsko orodje pa na suho spravijo, česar pa ti trije niso storili. Videči nevarnost so se smelo zanašali na močnost mlinskih lancev in vožja tako, da niso iz mlinov hoteli spraviti niti zrnja uiti moke. Skoda je velika, odškodnina za požgana mlina pa bode le mala, ali morebiti celo nikaka. — Politični ogled. Avstrijske dežele. Ustavoverrni kandidati za poredom propadajo. Tako je bilo pri volitvah na Češkem, kder so Staročehi pod vodstvom dr. Rie-gerja 24. febr. premagali Mladočeske in ustavo- verne liberalce; potem na Gališkem sta 17. febr. dva u8tavoverna kandidata propadla. Isto se bode 26. febr. zgodilo ustavovercu Wretzlnu v Mariboru. Mladi grof Ig. Attems, liberalec in kultoroborec bi rad postal deželni poslanec za mesta SI. Bistrica, Slov. Gradec in trge, za katere je Baron Rast poslanstvo odložil. — Naših 34 škofov in škof. namestnikov je izdalo obširno pismo, v katerem slovesno in določno ugovarjajo nasnovani kloš-terski postavi. Tudi ministri so sklenoli postave svitlemu cesarju v potrdenje ne predložiti. To pa je liberalce hudo razsrdilo ter zato grdo in žaljivo pišejo ne samo o škofih, temuč tudi o vladi, da res strmimo, zakaj listi niso bili konfiscirani. „Marb. Zeitung v 21. štev. toži zakaj še se ustava (organizaciji) katoliške cerkve pri nas ni zlomila? Na Dunaju pa je poslanec Schönerer zahteval, naj ministri odstopijo, če nečejo kulturne borbe pri nas, kakoršna je na Pruskem. — Državni zbor je sprejel bagatelno postavo, po katerej se bo zamoglo tožiti brez notarja in dohtarja do 50 fl. vrednosti. Do sedaj je to veljalo samo do 25 fl. — Stavljenje nove železnice iz Hartberga črez Fürstenfeld, Fehring, Radgono, Ljutomer in Ormuž se bode ministrom priporočilo. — Za štempeljne je državna kasalani dobila 15,844.704 fl., za desetek in pristojbine 35,021.957 fl. — Konservativni poslanci so se pritožili o škodi, katero železnice delajo posestnikom ob železnicah. — Državni zbor še ima veliko dela in bo tedaj še prve dni marca zborovati moral. — O g e r s k i ministri pridejo dnes 24. febr. zopet na Dunaj na pogovor z našimi ministri. Ogerskim deželam se je razglasila postava o novi meterski meri. Stroške za Deakov pogreb, 11726 fl., plača ogerska država. Hrvati, kateri z narodnjakom dr. Makancem držijo, so hudi, zakaj se je ban Mažuranič in cela Hrvatska udeležila z izobešanjem črnih zastav pro-slavjanja Dčakovega; Deak je bil Magjar in kot tak nasprotnik Hrvatom, katerim je s podpiranjem slaboglasnega barona Raucha mnogo škodil. Vnanje države. Ruski cesar je po smrti zgubil svojo mnogo čislano sestro Marijo Nikola-jevno. Bavarski katoliški poslanci so sklenoli ali liberalno ministerstv^ ki deželo Prusom izdaja, takoj podreti, ali pa ga primorati, da razpusti državni zbor. Bismark se neki pripravlja, Katoličane še hujše preganjati. V Belgiji so fraj-maurerji in liberalci katoliške može, ki so v Me-helnu zborovali, na ulici in na kolodvoru počakali in jih mnogo do krvavega stolkli. Izmed 532 voljenih francoskih poslancev je večina — republikanska. Če je res, kar liberalne novine pišejo, da so Karlisti zgubili trdnjavo Estello, potem je to bržčas smrtni udarec za nje. Sicer pa se poroča tudi o veliki zmagi Karlistov pod generalom Lizarragom. — Iz Turškega se čujejo za nas žalostni glasi: Avstrija bo neki pribeg-lim Kristijanom odtegnola vsako pomoč? Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domu. XXVI. Tako smo srečno in veselo dokončali v Rimu svoj 2. den. Veselil sem se 3. due; zakaj bila je nedelja in želel sem si nagledati življenje in obnašanje ljudstva v Rimu eb praznikih. Naprosil sem si že na večer nekega južnega Tirolca, ki je prebival že več časa v Rimu, da me nekoliko po mestu vodi, ter imenitnejše kraje in cerkve, palače itd. pokaže. Drugo jutro po sv. meši, ob 8 uri, nastopimo tedaj novo pot. Ljudstvo, ki smo ga po ulicah srečevali, je bilo vse prazično oblečeno. Po trgih je bila glava tik glave, šunder in hrup je bil, kakor po letu, kedar žabe svoje regetanje zažeuejo. Prodajalnice so bile večjidel zaprte, le verski sovražniki po nedeljah prodajajo. Celo fijakerji in njih konji so kazali prazniško resnobo. Kteri izmed njih ima več kočij, ta po nedeljah zapreže najlepšo, konju pa v grive trakov vplete in na čelu kokard navesi. Po ulicah se je trlo ljudstva posebno na korzu. Povsod smo zadeli na spremembo proti drugim dnevom in opazili živahnost, le kozji pastirji ostajajo tudi ove dni neobčutni in svoje čelarne „uniforme" ne spremenjajo. Treba je omeniti, da v Rim ne donašajo po navadi naših mest, mleka na prodajo, ampak pastirji priženejo v mesto svoje koze, in se v kakem mirnem uličnem kotu postavijo s svojo družino. Kdor želi mleka, ta pride s posodo; kožar zgrabi kozo za roge, jo potegne k sebi, pomolze, ter mu da, kolikor želi. To ponavlja, dokler slednjega vimena ne izprazne, potlej pa gre z denarjem iz mesta na svoje pašnike. Tako dela den za dnevom. Smešna je obleka kožarjev. Hlače nosijo iz kozje kože, ki je navadno še kosmata od zunanje strani. Enemu visi po letkih in bedrih belo, drugemu črno dlačje. Postave so večji del velike, močnih pleč, s črnim zagorelim licem, in z debelo gorjačo v rokah. Na pogled se tujcu dozdeva, da ima kakega divjaka pred seboj, kojega je se vredno bati. Hodili smo od cerkve do cerkve; povsod so se brale sv. meše in ljudstvo v lepem številu se je dostojno in pobožno obnašalo, posebno smo našli pred podobami BI. D. Marije mnogo klečečih pobožnikov. Rimljani sploh so, kolikor sem se prepričal, pobožno ljudstvo. Po ulicah na ve-Čih krajih smo videli pred sliko ali podobo Marije ali kakega drugega svetnika po dvoje svetilnic brleti. V gostilnicah pogosto visi na steni slika Matere božje in pred njo gori celo po dne prižgana lučica! Po dolgem kresanju sem ter tje po ulicah pridemo v kolisejum. Milo se človeku zdi pri srcu, kedar ima pred seboj žalostno razvalino, ki romarja opominja na nekdanjo rimsko mogočnost, krasoto in blagostanje, ob enem pa tudi na glas govori, da je minljivo vse pod solncem. Vse kar roka postavi, zopet roka podere, in kar še ostane vse močni zob časov skrha in poruši. Kolosejum je dobil svoje ime od orjaške, 5 sežnjev visoke podobe cesarja Nerona, ki je nekdaj tukaj stala; drugi pa pravijo da od velikega stava, ki je nekdaj veljal za osmi čudež človeških rok. Jegovo prvo ime je bilo amphitheatrum Flavium; še le na početku 8. stoletja je bilo prekrščeno v kolisejum. Začel ga je zidati 1. 72. po Kristusu cesar Vespazijan, Tit, (ti6ti, ki je Jeruzalem raz-djal) ga je dozidal. Prva slovesnost je trajala 100 dni, bilo je 5000 glav divje zverine pomorje-ne, in 10.000 borivcev — gladijatorj ev, se je z golimi meči med seboj razmesarilo. Stav je okrogel, znotrajnost meri 273' po dolgosti in enako po širini, visokost znaša 26'. Kakor stopnice so kamnate nepretrgane klopi v okrog, druga za drugo na višino; več kakor 100.000 gledalcev je imelo prostora. (Nastavek prih.) Smešničar 9. Onovejmeriinvagi, so med ljudmi tako zmedene misli, da je te dni pri ljubljanskej okrajnej sodpiji, na 8 dni obsojen kmet, z najresnejšim obrazem vprašal sodnika: gospod! ali bodem po novej meri sedel? Razne stvari. (Miha Wretzl) je nemško povabilo razposlal, v katerem pravi, da bo svoje volilce zbral v petek zvečer ob 7. uri „zur Stadt Wien" in v soboto ob 8. uri pri g. Lorberju pri sv. Magdaleni, od koder hoče z velikim vrešem in trušom iti na volišče Dobro, sedaj Slovenci tudi vemo, kamor nimamo iti! (Milodari za hercegovinske in bosenske rodbine.) Č. g. Lednik 5 fl. in č. g. Kolenko 2 fl. Prenesek 72 fl. 10 kr., skupaj 79 fl. 10 kr. (Mih. Wretzl-nov volilni shod) 19 febr v Mariboru bil je nepričakovano reven. Prišlo je 5 naših volilcev in le 11 jegovih: Formacher, Lobnigg, Povoden, Höller, Hauptmanu Löschnigg, poštar Weingerl, 2 Krampergerja in 2 Retschnigga, sami generali brez vojske. Drugi so bili Mariboržani. G. Seidl je bil predsednik, Miha Wretzl pa kandidat. Ta je tako revno govoril, da je št. Kun-gotski Krampergar nevoljen nekomu rekel: to je vse „mevžasto". Wretzl je rekel: „cesar imajo moč, papež imajo tudi moč — dač jaz ne bom dol vdaro —jaz nisem govornik — pa nekateri me čejo meti za poslanca — in rad vzemen poslanstvo". Potem sta še Seidl inWretzl govorila zoper advokate precej ostro, kar si njuni prijatelji med Mariborskimi advokati lahko za ušesa zapišejo. Ko so Slovenci odšli, so ostali Mih. Wretzla spre-, jeli za kandidata. Bodi jim! Izvoljen itak ne bo! (Posojilnica pri sv. Duhu v Ločah) je lani prejela 46.409 fl. 26 kr. dohodkov, izposodila 36.137 fl. in čistega dobička prigospodarila 419 fl. 83 kr. Od teh denarjev dobi tamošnja šola 100 fl., ubogi 198 fl. in 112 fl. se vloži v reservni fond. Predsednik je g. Posek, kasir g. Fr. Kokol in kontrolor g. Jož. Virk. (Ogenj) je Francu Mertu v Mahrenbergu upe-pelil hišo in gospodarsko poslopje; škoda se ceni na 1200 fl., za 600 fl. je bil zavarovan. (Pri sv. Petru pod sv. gorami) bil je hud tepež med fanti, kojega je hotel žandar Sturmber-ger pomiriti; temu se je ustavljal Franc Sandri in je dobil rano z bajonetom v bedro; sedaj je zaprt v Kozjem. (Leopold Grossmann), ki je svojo mater ubil, bil je na vislice obsojen, svitli cesar so ga na prošnjo jegovega brata pomilostili v ječo za žive dni- (10 Štipendij) za gluhoneme otroke od 6—12. leta je pri deželnem odboru v Gradcu do 15. aprila razpisanih. (Hišo užgati) je hotel krčmarju Majerju v Budišovcih mlinarski pomagač Franc Strniša. Neka dekla je zločinstvo zapazila in zabranila. Zločiu-ca je sodnija zaprla. (Mozirski učitelj) g. Leban je prosil za nad-učiteljsko službo v Bovcu na Goriškem, pa nje ni dobil. Tudi prav, vsaj ga potrebujemo na Štajerskem. Marjeta Muršečeva dobila je službo učiteljice v Konjicah. (V Šoštanju) je sneg neko cigelnico podrl in ubil deklo Marijo Završnik. (200 ji,) je ministerstvo podarilo gasilcem pri sv. Lenartu v Slov. goricah, ker so sodnijo in davkarijo 19. avg. 1. 1. ognja obranili. (Povodenj) je naglo kopneči sneg toliko napravil, da je Donava in Veltava veliko škode storila na Dunaju in v Pragi. (Za faro Smarten) na Pohorji je prezentiran č. g. Martin Brezovšek, oudotni provizor. (Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Lednik 22 gld., Hržič, Kraner, Fišer Anton mlajši, Jan Franc, Sternad, Par, Bezjak po 11 gold. (Matičin odbor) je imel 16. dne t. m. sejo, v kateri so bile nove volitve upravnikov. Izvoljeni so bili: za predsednika gosp. dr. Jan. Bleiweis, — za predsednikovega namestnika: gospoda P.Koz-ler in prof. Pleteršnik, — za blagajnika gosp. I. Vilhar, — za preglednika društvenih računov g. dr. Zupanec, za knjižarja gosp. prof. Vavru, — za ključarja gosp. Fr. Souvan in gosp. dr. Strbenec — za tajnika pa po odpovedi gosp. prof. Tuška gosp. A. Praprotnik. (Dražbe.) 25. febr. Fr. Vodenik (3), Jan. He-rič v Mahrenbergu 4700 fl., Katra Wostner 1740 fl. (2), Got. ČrČnik 3981 fl., Jan. Seifrid v Cinzatu, Jur Mere v Lošini 800 fl., Mat. Rodošek v Doleni 400 gold., 26. febr. Mat. Zorko (3), And. Belšek 300 fl. (3), 26. febr. Franc Kikl 5159 fl., 28. feb. Jož. Braunek v Sp. Poličanah (3), Jan. Šamer v Pobrežju, Jan. Kaučič v Črešnovcih 2050 fl., Franc Rošker pri sv. Jakobu 3430 fl. (3), 1. marca Treza S ust 2770 fl., Anton Kosi, Jož. Zadravec (2), Jan. Zadravec (2), Anton Robič 4750 fl., Jan. Raušl 12000 fl., And. Kirič 2430 fl., Mart. Črnelič v Pi-šecah (3), 2. marca Jur. Ogrizek v Zakačovem 3240 fl. (3), Jož. Osterič 2020 fl. (3), 3. marca Jož. Drofenik, Franc Cepin (3), Cene Andrlič, Simon Sprah, Štefan Taciga, 4. mavca Alojz Nemec 5338 fl. in Franc Podčivavnik 1571 fl. (3).- Listič uredništva: Prosilcu za Brandstetterjev izpust iz ječe, t j. dekanu Roschanzu na brezsramno pso-vanje naše osebe ne odgovarjamo, kakor so nekateri želeli! S St. . . . groševci se ne ukvarjamo! Dopisa iz Uliinja nečem o, dopisa iz Kozjega pa ne moremo sprejeti, sicer si naložimo sodnijskih sitnob! Prosimo drugič o čem drugem! Iz Šoštanja in Celja prihodnjič' Tržna cena preteklega tedna po Hektolitrih. (1 HI. = 1«'/.« vag.) Mesta Pšenice >3 M Ječmena . CD t» O Turšice Prosa Ajde fl kr fl. kr. fl kr. fl. kr. fl.'kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 8 10 6 70 5 53 3 60 4¡ 80 5 4 4 70 Ptuj . . . 8 — 6 40 5 40 4 30 4 60 5 — 5 20 Slov. Gradec 9 43 6 84 6 51 3 74 4 88 — — — — Gradec , . 10 56 6 34 — — 3 48 2 92 — — 5 96 Celovec . . 8 70 6 34 4 68 3 20 3 90 — — 4 36 Ljubljana . 8 30 5 80 3 90 3 60 4 80 4 10 5 60 Varaždln . 6 53 b 15 — — 3 34 3 45 4 27 Velenje . . 9 36 6 92 6 50 "4 20 4 88 5 76 6 90 Dunaj . . 10 90 8 48 9 55 7 82 5 50 — — -- — Buda-Pešt . 8 85 7 35 5 95 8 97 4 0 CO 4 80 — — V Mariboru. Krompir fl 2.60 kr. HI. — fazo! 14, leča 30, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 10 kr. liter. — Pšenični gres 26. prednja moka 20, srednja 14, polentna moka 12 kr. Kg, — Kravje maslo fl. 1.10, svinjsko maslo 82, slanina frišna 60, slanina prevojena 90 kr., puter 1 fl. kg. Jajca 2 za 5 kr, — Govedina 44, teletina 49, svinjetina mlada 49 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 4.30, mehka 3 fl. Kbmt. — Ogelje trdo fl. 1.—, mehko 60 kr. HI. — Seno fl. 2.70, slama fl. —.—, stelja fl. 2.40 kr. za 100 Kg. Najnovejši ktirzi na Dunajii. Papirna renta 48 45 — Srebrna renta 73 70 — 1860-letno državno posojila 111 60 — Bankine akcija 904 — Kreditne akcije 109 '60 — Srebro 105 30 — Ces kr. cekini 5 41 — 20Napoleon 918. I.oterijne številket V Gradcu 19. februarja 1876: 89 72 74 85 44. Na Dunaju „ „ 36 29 47 22 79. Prihodnje srečkanje: 4. marca 1876. Oglasnik, priloga k štev. O. ..Stov. Gosp. a 1-5 Gospodarji i Ravno seiu dobil nova semena in sicer vsake vrste, kterekoli potrebujete n. pr. detelje, trave, salate, graha, fažola, korenja, repe, tudi vse sorte cvetličic; potem več sort sunajskega krompirja. Za rast vseh mojih semen sem porok. Ob enem Vam, rojaki, tudi priporočam svoje špecerijsko blago, kterega imam vseh sort n. p. kavo, sladkor, olje, vsake vrste vina v steklenicah, potem vse sorte suhih in firnisovih barv itd. v najboljšem stanu. Z odličnim spoštovanjem IVI. Berclajs v Mariboru. Obrednik za cerkvenike 1-4 ali 1—3 Ces. kralj. izključ. priv. zvonarna in livarna gospoda Janeza Dencel -na m sinov v Mariboru BO CTZJ CJ-H OT3 t— CD cs £2. CD *=3 CTD & trta CS3 (S zliva posebno izvrstne zvonove iz najfinše zvouo-vinev vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranili akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starimi nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbima iz razne robe, kakorš-no pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotib take'), da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese. Narisane obrazce zvonov in zvonilne oprave pošljemo, ako kdo želi, zastonj, franko po pošti. natančen po