Leto III.	Zvezek 5. Veliki traven 1906.
Odmev iz Afrike
Ilustrovan mesečnik v prospeh afriških misijonov.
Izdaja: Klaverjeva družba.
Upravništvo: Trst, via Fontanone 4.
Stane za celo leto 1 K.
Odmev 17 Afrike ilustrovan mesečnik v pro-VUlIlvV I*. rti lift V»y gpgh afriških misijonov in
v oproščenje zamorskih sužnjev. Stane za celo leto 1 K. Naroča se pod naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Trst,
via Fontanone 4. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost na glavno voditeljico Klaverjeve družbe, gospo grofico M. Terezijo Ledohowsko, Rim, via dell' Olmata, 16.
Vsebina številke meseca velikega travna.
Vesoljnost naše sv. cerkve. (Govoril profesor Meyenberg o priložnosti neke razprave grofice Ledochowske v Union-sobani dne 2. vinotoka 1905.) — Oblatje sv. Frančiška Šaleškega v južni Afriki. — Mučeniška kri kristjane rodi. — Apostolski vikarijat v Beninu. (Misijonske sestre n. lj. Gospe apostolov.) — Kratka misijonska poročila: Vedno več! Vedno več! — Slika.
pred pravice in pooblastitve za duhovnike.
Da bi se tudi duhovščina v vedno večjem številu dejanski vdeleževala Klaverjevega podjetja, prosila je glavna voditeljica Klaverjeve družbe za vse duhovnike, ki pripadajo tej družbi, pri Nj. svetosti papežu Piju X. sledečih predpravic in pooblastitev in jih je po pro-pagandinem posredovanju tudi dobila :
1.	Vsak duhovnik, ki pripada Klaverjevi družbi, ima trikrat na teden osebno oltarno predpravico;
2.	pooblastitev, vernikom ob smrtni uri podeliti popolen odpustek po od papeža Benedikta XIV. splošno predpisanem obrazcu;
3.	s papeževimi odpustki blagoslavljati rožne vence, križce, razpela, svetinje in manjše kipe in rožne vence blagoslavljati z Brigitinimi odpustki.
Propagandino pismo z dne 23. majnika 1905.
Klaverjeva družba za afriške misijone!
Ako vleče koga srce, da bi žrtvoval svoje gv, življenje iz ljubezni do najbolj zapuščenih ljudij v -Afriki, in da bi pomagal vse svoje žive dni afriškim misijonarjem in misijonskim sestram, opozarjamo ga na Klaverjevo družbo. Kaj je to, boste vprašali? To je od apostolskega sedeža potrjena ženska družba v pomoč afriškim misij onom. Ima že dva novicijata, enega v Rimu, drugega pri Mariji Sorg blizu Solno-grada. Sprejemajo se j ako vestno vzgojene gospice, posebno one, ki znajo več jezikov. Tiskan pouk o pogojih za vsprejem je vedno na razpolago. Kdor želi biti vsprejet, naj se blagohotno obrne na
Grofica Marija Terezija Ledochowska
Rim, via dell' Olmata 16.
Leto III. - Št. 5.
Veliki traven 1906.
Odmev iz Afrike
Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev, prosi za nje in za naše podjetje!
Blagoslovljen po Piju X.
Upravništvo: TRST, via Fontanone 4,
Stane za celo ieto 1 K.
Vsak prvi torek v mesecu daruje eden vlfi. misijonarjev v Afriki eno sv. mašo .<>■«0.0..-o- za živo in mrtvo udo. .»-o—a-o.
<«	Vf .M Vt	Vt	.K -a .H „H M M
Vesotjnost naše sv. cerkve.
Govoril profesor Moyenberg o priložnosti neko razprave grofico Lcdochowsko v Union-sobani dno 2. vinotoka 1905.
•J^Npoštovano občinstvo! Spoštovane grofice Led<3chowske vam .KD pač ne bi bilo predstavljati, saj se je že njeno delovanje za vzvišeno podjetje, za pokrščenje Afrike, že pred leti samo predstavilo. Dovolite, da dodam samo sklepni govor! Ob koncu zanimive razprave ste čuli neko posebno misel. To je bila misel o vesolj nosti naše sv. cerkve. Med razpravo nam je postalo jasno, da smo katoliški, vesoljni in da so misijonski kraji v Afriki ravno taki naši kakor naša Bazelska škofija, ali pa naše ljubo nam mesto Luzern. Beseda ^katoliški" doni po celem svetu. Kakor je živčevje razpredeno po celem telesu in ga zvezuje, tako objema katoliška misel celo zemljo. Odprite sv. pismo! Kaj berete koj na prvi strani? Morda judovsko zgodovino? Ne! Koj v začetku nam oznanjaj e sv. pismo svetovno vero in meri na Krisiusa. Pozneje se seveda peča sv. pismo z izključno Izraelskim ljudstvom, s tem imenitnim narodom, ki nam je ohranil vero v pravega Boga. Medtem ko se je rušil ponosni Babilon, je negovalo priprosto in neuko ljudstvo pravo vero in upanje v prihodnjega Odrešenika. Kaj je rekel Bog Abrahamu, ko ga je izvolil za očaka, početnika Izraelskemu ljudstvu? Pojdi proč iz svoje domovine, zapusti hišo svojega očeta in pojdi v deželo, katero ti bom pokazal. Napravil te bom očeta velikemu narodu in v tebi
bodo blagoslovljena vsa ljudstva zemlje. In je dostavil: „Izvolil sem te, da bo po tebi odrešen celi svet". Slava Bogu so peli angeli, ko jo stopil Odrešenik na svet. V čem je obstojal Jezusov orjaški boj ? Judje niso hoteli umeti, da bo Mesija vstanovil duhovno svetovno kraljestvo, pričakovali so posvetne svetovne države, katero bodo vladali sami pod vodstvom Mesijevim, in Zveličar je hotel vtemel-jiti le duhovno svetovno državo, katero naj bi vladali apostoli in njih nasledniki. Kako velikanski je bil prizor, ko je govoril Jezus ob Genezareškem jezeru sedmero prilik, in mu je prisluševalo na stoti-soče ljudij! Navzoči so bili apostoli, učenci, judje iz Galileje, zastopani so bili razni stanovi, omikani pogani, meščani, delavci in pastirji so se bili zbrali okoli Zveličarja. Imamo že tukaj pred seboj podobo vesoljne cerkve. Jezus je umrl, in po njegovem vstajenju se združi prva krščanska srenja. Enajst mož se zbere okoli sv. Petra, prvega papeža. Ravnali so natančno po povelju Gospodovem. In kaj jim je velel Gospod? Naj gredo v Jeruzalem? Ne! Pojdite po vsem svetu, učite vse narode in krščujto jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha, učite jih vse izpolnjevati, karkoli sem vam zapovedal, in glejte, jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta. Lehko bi ga bili vprašali, zakaj govori o celem svetu, ko ga je vendar malo poprej njegovo lastno ljudstvo pribilo na križ, in zdaj pravi: pojdite po celem svetu i. t. d. Glejte, že tedaj je bilo dano cerkvi znamenje vesoljstva, poslana je bila kot učiteljica vseh narodov in kot delilka milosti za vse. Postala je vesoljna, katoliška. In kako je prišla v naše kraje? Po misijonarnih-poslancih. Že pred Kristusom so zidali ponosni Rimci cesto skozi Alpe in Hel-vecijo. In po tej poti so dospeli k nam cerkveni blagovestniki. Ravno obhajamo osmino sv. Urza in Viktorja, ki sta bila blagovest nika naše školijc. Prišli so Benediktinci, iz Irskega so šli v Rim, kjer so prejeli papežev blagoslov in apostolsko poslanstvo za naše kraje. Za njimi pridejo misijonarji iz Anglije, za torišče si izbero pred vsem Nemčijo, kjer širijo krščanstvo in ž njim pravo omiko. Za reformacijo, se napotijo blagovestniki v Indijo, Kino in na Japonsko. Ameriko je že prej obsvetila luč sv. vere. Zdaj treba Afrika glasno proseč sv. evangelija. Ali ni Jezus zapovedal: pojdite po vsem svetu itd., in ali ni rekel, da ne bo prej konca sveta, dokler ne bo en hlev in en pastir. Afrika, zakleta Afrika, stopa proseč v našo sobano. In vi ste katoliki! Možje! žene! mladenči! dekleta! vaše srce je odprto vsem, ki potrebujejo krščanskega pouka, vaše srce je katoliško. Afrika stopa v vašo sredo. Odprite ji široma srce in roke. Med vami vejo duh požrtvovalnosti. Ako bo pri kom potrkal in ga prosil, naj se popolnoma žrtvuje afriškim misijonom, naj mu nikar ne odreče. Culi ste o grofici Led6cho\vski, da je žrtvovala razširjenju sv. vero v Afriki svojo osebo, svoje visoko dostojanstvo in vse svoje moči. Ne odidite iz sobane, da se ne bi prej naročili na „Odmev iz Afrike"! Kako lepo bi se čulo, ko bi mogla reči častita grofica: „V Luzernu sem priredila zborovanje, in nihče se ni oddaljil, da ne bi bil storil vsaj nekaj. Zborovanje je odmevalo še dolgo potem, vzbu-
dilo jo mnogo naročnikov na nOdmev", več pospešiteljev naše družbe, vzdramilo je mnogo spečih poklicev. Večer v Luzernu je bil krasen!" Katoliški Luzern se zanima za dela ljubezni. To lehko dokažem, ker sem imel večkrat priliko opazovati Luzernsko požrtvovalnost. Drznem se prositi vas za dela ljubezni v daljavi, za Afriko, za Klaverjevo dražbo. Podpirate jo lehko na razen način. Mnogo Luzernčanov deli le majhne, neznatne darove, a tudi s temi se je že veliko doseglo. Ako moremo darovati za domačine, zakaj no bi mogli istega storiti za brate v daljni Afriki? V Luzernu prebivajo tudi osebe, ki žrtvujejo velike svote v namene, katere so spoznale za dobre. Spominjam se, da so mi donašale po 1000 in tudi po 10.000 fr. v dobrodelne namene. Tolika je Lnzernska darežljivost! In ta Luzernska darežljivost v veliki in majhni meri naj koristi tudi Klaverjevi družbi v Afriki! Tako vas prosim. — Povrnem so k govora gospe grotice Led(jchowske, da koraka iz Rima vojaška četa v boj v daljne dežele, če imamo doma posla čez glavo, vendar ne smemo pozabiti na oddaljene brate. „Edini, bratski narod smo," tako se glasi naše švicarsko geslo. Prilagodimo je na katoliško cerkev in recimo: katoliki — bratje smo! — Osmina sv. Urza in Viktorja nas spominja enega ali drugega nekdanjih misijonarjev. Misijonarje bil tudi sv. Lcodegar, naš cerkveni patron. Njegov god smo pred kratkim obhajali. Bil je škof in glo-bokoveren mož. V burnih časih je oznanjeval Evropi sv. vero. Prosimo ga, da blagoslovi naše zborovanje! Pomagajmo Afriki z novci in z molitvijo prejeti sv. evangelij iz ust misijonarjev! Verujemo v eno, sveto, katoliško in apostolsko cerkev. V njo verujemo, v njej smo edini. Gospej grofici se zahvalim za predavanje o misijonskem delovanju, ki jo globoko zanimalo mene in gotovo tudi vas. Dal Bog, da rodi obilno duhovno žetev!
Oblatjc sv. Frančiška Šaleškega v južni Afriki.
Kako veličasten je pogled na Pelo in njeno krasno prestolnico!
Mesto je nekako osredotečje ob levem bregu mogočne Oranje-reke, zato so zove tudi misijonska postaja Oranje. Prebivalci teli neizmernih krajev so večinoma Ilotentotje, le nekaj malega jih pripada Damarasplemenu, Burom in drugim mešanim narod:čcm. Zemlja je angleška last, tudi občevalni jezik je angleški. Druga postaja se zove Nahabib. Utemeljena je bila 1. 1899. Tukaj so zadeli na bogat bakroiudnik. Prebivalci so belokožci, črnci in Ilotentotje. Cerkvica je majhna, 40 čevljev je dolga in 20 široka. Dozidana je bila 1899. prostora ima za 400 oseb. Port Nolloth, Okiep, Concordia in Nahabib so združene 1. 1903 v eno misijonsko postajo. Lesena cerkvica in stanovanje za duhovnike že stojita. Postajo bodo oskrbovali oblatje. To so glavne misijonske postaje v angleškem ozemlju.
V severnem Oranja je msgr. Simon kupil 200 ha zemlje ter je ustanovil postajo Ileiragabies. Dva misijonarja in štiri misijonske
sestre že delujejo. Prebivalci mnogo trpe po mrzlici, kar je seveda posledica slabe hrane. Hotentotje prebivajo tudi tukaj v častnem številu. Naselili so se najbrž iz Egipta tušem. Rumena koža, kratki volnati lasje pričajo o tem. Obraz razodeva malo jasne'ga uma, so pa tudi res plitve pameti, s trudom in le polagoma se čemu priuče, sicer so pa mirni, a goljufivi ljudje, radi lažejo in prekanijo. Obljubijo vse, spolnijo nič. V hrani niso izbirčni. Rede se večinoma s kozjim mlekom in kozletino. Delo jim mrzi. Niti na misel jim ne pride, da bi si obdelali vsaj kako gredico, rajši lenarijo v bornih kočicah, podobne so čebelnemu ulu, spletene iz vejevja in starih vreč. Hotentot strada, da se kar ljupi. V Peli je samo ena delavna Hotentotska obitelj. Ko se večer ohladi, ožive lenuhi, postanejo glasni in živahni, skačejo po cesti semtertje, sami pravijo, da plešejo, meni se pa dozdeva, da tako plesanje ni drugega kakor kozje skakanje. Do polunoči skačejo in razgrajajo, po polunoči se prepirajo, kregajo in pretepajo. Odkar jim je msgr. Simon stopil nekoliko trdneje na prste, postajajo mirnejši. Svetle predmete jako ljubijo, ure se boje. Hotentotu sem pokazal žepno uro, občudoval jo je, kopa začuje tiktak, se prestraši in zbeži.
Damari so podjetnejši nego Ilotentoti. Pokolenja so zamorskega, barvo imajo črnosvetlo, kinčajo je velike, debele ustnice in naduta postava. Delajo radi, nevarnosti se ne boje, znatiželjni so in jako ukaželjni, ko se spreobrnejo, postanejo vneti in zvesti katoličani. Pečajo se večinoma z rudarstvom. Njih pohištvo je bolje vrejeno nego Hotentotsko.
Buri so izključno protestantje. V nazorih so omejeni, proti sosedom nestrpni. Bedasti so, in neumejo temeljito nobenega posla, lenuhi so, goljuti in lažnjivci.
Iz Burov in Hotentotov je nastala neka mešanica, z bakreno bojo, brada jim ne raste, delajo prav radi.
To so različna plemena našega misijonskega okraja.
Pokrščenju se stavi velika ovira v nerodni puščavi, ki skoro nikoli ne vidi dežja. Kadar zakrijejo oblaki žareče afriško solnce, se vse poživi v sladkem upu na hladilni dež, ali oblaki jadrajo naprej, in o?ušena tla zevajo zastonj po mokroti. Vodo dobivamo le i', vodnjakov, je pa slana in ne velja za polivanje vrtov. Zemlja ima preveč soli v sebi, zato se ne bo dalo tukaj prav nič napraviti, sadeži ne morejo rasti. Sol in apno sežgeta vse, in misijonska postaja vendar ne more obstati brez zelenega vrta. Msgr. Simon se vkvarja z mislijo, da bo napravil vrt ob bregu Oranje reke, ki vali svoje valove kaki dve uri proč od Pele. Da, da, to bi že bilo nekaj, misel je lepa, ko bi mu le kdo dal okoli 2500 K za nakup parnega stroja, s katerim bi vlačil iz reke vodo za polivanje vrtov. Le Evropci bi nam mogli pomagati, ako bi se nekoliko globlje zamislili v besede Izveličarjeve: Karkoli ste storili enemu mojih najmanjših bratov, ste meni storili. O saj se ne gre zato, da si napravimo krasne vrte za razveseljevanje, želimo le nekaj potrebnega, brez česar ne more obstati misijonska postaja, in
pa Hotentotom in našim misijonskim bratom bi radi pripravili vsaj napol človeško življenje. Ilotentot ima tudi dušo in sicer neumrjočo. Podlaga misijonskemu delovanju v teli krajih je vrt. Molimo, da nam Bog obudi podpornikov! Mnogo neumrjočih duš je že rešenih, še več jih čaka na rešenje. Mnogo so je že storili, mnogo več še treba storiti v vinogradu Gospodovem ob Oranji reki.
aslednji dogodki, katere smo povzeli iz misijonskega lista Missions d' Afrique des Peres Blancs, so pač primerni, napolniti nas z veseljem in tolažbo, na drugi strani nas pa tudi osramotiti pred kristjani, ki so tavali še pred kratkim v najsurovejšem praznoverju in v divji krvoločnosti, zdaj pa so vzor za vsakega kristjana.
Mučeniška kri kristjane rodi.
Dozdeva se mi, da ne pretiravam, piše neki misijonar iz Ugande, ako trdim, da imajo misijoni v Ugandi toliko življenske moči, kakor nikjer drugje na svetu ne, in da tekmujejo novokrščenei v navdušenosti za sv. vero s prvimi kristjani.
Blagor kraju, kjer so misijonarji prisiljeni hladiti preveliko gorečnost svojih spovedencev in kjer jim ni mogoče zadostovati žeji po sv. zakramentih in po vedno globljem spoznavanju krščanskega nauka, katekizma!
Blagoslovljen je kraj, kjer najde misijonarjev glas večkrat prav čudežen odmev, kjer pridobi pogostoma samo eden kristjan po trideset poganov, da se odpovedo mnogožonstvu in drugim poganskim navadam, je pouči v temeljnih resnicah naše sv. vere in o najpotrebnejših molitvicah, še predenj pride misijonar do njih!
Tudi tukaj preganjajo kristjane na krvavi in nekrvavi način, preganjajo je z ognjem in mečem, in vendar se njih število vedno množi. Vresničuje se rek: mučeniška kri kristjane rodi. Sedaj jih imamo okoli 200.000. Žive pa tako, da obhaja okoli dva milijona poganov sveti strah pred njimi in da jim še celo vlada nemore odrekati svoje naklonjenosti.
Razlog, da se spreobračajo v toliki množini, in da cvete tukaj tako junaške čednosti, nahajamo v otroškem spoštovanju in češčenju, katero skazujejo Bagandi — tukajšnje ljudstvo — preblaženi Devici Mariji. Češčenje nebeške Kraljice jim daje moč v spolnjevanju krščanskih dolžnosti in v trpljenju.
Koj v začetku misijonskega delovanja jo bilo določeno, da morajo katekumeni nositi čudežno svetinjico brezmadežnega Spočetja, katera se jim je tako priljubila, da ni bilo mogoče zadostiti vsem. Sklenili smo, dajati svetinjico le onim, ki bodo znali večji del katekizma na pamet. Neredko se pripeti, da pride kdo po sedem do osem ur daleč, s seboj prinese banan in jajec, proseč, da mu je zamenjamo s čudežno svetinjico. Ko jo dobi, obesi si jo vesel okoli vrata in odide.
Novokrščenei nosijo molek okoli vratu. To navado smo sedaj uvedli v vseh vikarijatih. Molek je napravlja za viteze preblažene Devico Marije. Ne sramujejo se ga nikjer, nosijo ga poglavarji in ministri in z njim prihajajo udje angleške vlade k sejam.
Bagandi se ne krasotičijo samo z molkom, imajo tudi lepo navado, da molijo vsak dan sv. rožni venec. To šego opuste ravno tako malo, kakor svojo jutranjo in večerno molitev. Niso redki, ki molijo vsak dan vse tri dele sv. rožnega venca. Zjutraj pri sv. maši molijo prvi del, čez dan med delom drugi del in zvečer z družino skupaj tretji del.
Ne bote čudili, ako vam povem, da pristopajo Bagandi tudi pogosto k sv. obhajilu, da prihajajo vsak dan k sv. maši, da obiskujejo najsv. Zakrament ter da se vadijo v duhovnem sv. obhajila. Kadar je izpostavljeno Najsvetejše k javnemu češčenju, prihajajo zaporedoma cele vasi pod vodstvom svojih poglavarjev, da drže častno stražo pred nebeškim Kraljem.
Apostolski vikarijaf v Beninu.
(Misijonsko sestro n. lj. Gospe apostolov.)
Porto Nouvo, 12. malega travna 1905.
Povrat v Afriko. — Veselo svidenje.
I^akor sem Vam že poročala, vkrcala sem se 5. dne meseca rožnika v Marseilleu v poštno ladjo Taurus in odpluli smo proti Afriki. Vožnja ni bila prijetna. Vozili smo se 24 dni. Prestali smo mnogo hudega viharja. V Cotonou se ladja vstavi. V pristanišču me čakata dva patra, bila sta telegrafično obveščena o mojem prihodu. Dela je bilo koj dovolj. Umrl je zamorec, katerega smo dobili v Jaquilleu. Tolaži nas, da smo ga krstili ravno pred smrtjo. Drugi zamorec nam oboli. Tako se nam potovanje nekoliko zavleče. Ivo je bilo vse poravnano, ponudita nam ladjin zdravnik in poveljnik svoj čolnič v porabo, in stopila sem po preteku več kakor devet mesecev zopet na afriška tla, ki so se mi tako zelo omilila. Bila sem vesela in srečna.
Videla sem zopet svoje ljube črno otroke, uboge starčke in mojemu vodstvu izročeno Marijino družbo. Čez opoludnc sem prebila v misijonski postaji, popoludne se vkrcam in ob sedmih zvečer do-spem v Porto Nouvo. Pričakali sta me dve sestri in nekoliko otrok. Veseli smo bili vsi. Dekleta me prijemajo za roko in nepretrgoma vpijč: Kab(\ kabd, sestra Elesbaan! O kako so bile deklice vesele, in jaz ravno tako! Nosači si zadenejo moje težje zaboje, otroci se polaste^ manjših in ložjih, in šli smo proti domu.
Častita mati z negodnimi otroci me je čakala doma. Ko me zagledajo, ploskajo z rokami in vpijo: Kabo! kabo! Pozdravim častito mater, poljubim ljube otroke, ki so me veselo pogledovali.
Pridejo tudi druge sestre, bile so z večjimi deklicami v cerkvi. Nastane glasno vpitje, deklice hite po stopnicah navzdol in me objemajo. Povrnem jim uljudnost. Nato spravimo otroke spat.
Brž se raznese novica o mojem prihodu tudi po mestu. Prišli so me obiskat, prišli so otroci, stare ženice, in Marijine hčere so prišle, da mi pokažejo svojo vdanost. Bile so srečne, da me zopet vidijo. Uboge zamorke mi z veseljem stiskajo roko. Prišla je tudi moja stara prijateljica Marija Josipina. Videla je že skoro sto let. Na glavi je nekaj prinesla, bilo je tikvi podobno. Vzame si z glave in položi na tla, bila je res tikva in v njej precej oguljeno pišče. Ponudi miga: „Na, sestra, skuhaj si ga!" Uboga starka! Vso svojo bogatijo mi je darovala! — Ganjena hitim k častiti materi s prošnjo za nekoliko novcev, katere starka z veseljem sprejme. Opomnim jo, naj pridno prihaja k pouku, ker še ni prejela prvega sv. obhajila. Odide.
Dovolite, gospa grofica, da še nekaj dostavim o naši misijonski postaji. Težko mi je bilo, ko vidim, kako so sestre blede in upadle. Ena so bo morala povrniti na Francosko, skoro enajst let že biva tukaj, menim, da je že čas, da pride vrsta tudi na njo. — Malo pred mojim dohodom so obhajali krstno slovesnost in prvo sv. obha-
jilo, krščenih je bilo 50 otrok, petero mladih oseb, šest starih žen. Prvo sv. obhajilo je prejelo 27 dečkov, 11 deklic in 6 starih ženic. O slovesnosti ne morem poročati, ker na svojo žalost nisem bila navzoča, kakor druga leta.
Poprijcla se bom prejšnjega posla, poučevala bom otroke, stare ženice in vodila bom Marijino družbo. Hudemu duhu in njegovemu delovanju se bom hrabro upirala. Pričela bom v ponedeljek. Sedaj so bile 14 dnevne počitnice. Gledala bom zopet svojo ljubo deco, in znova bomo zaceli moliti za Vas, gospa grofica, za Vaše lepo podjetje in za Klaverjevo družbo.
Neka žena mi je pred kratkim rekla: nSestra, otroci so mi vzradoščeni pravili: kmalu se povrne sestra Elesbaan, prinesla nam bo zopet novih pupik. Hvala Vam, da bom mogla izpolniti njih upe! Ko sem prišla na postajo misijonarjev, mi povedo, da je prišel zaboj z mojim naslovom. Misijonar mi reče: „To je od grofice Ledochowskc". Da, gospa grofica, gane Vaša darežljivost do naše postaje. Zaboj je došel nepokvarjen, in moje zamorčice so dobile pupike. Pupike je privabijo v šolo, kjer se uče spoznavati ljubega Boga.
Srčna hvala za lepe reči!
V Gospodu vdana	sestra Elesbaan.
* Igralka misijonska poročila. | —
Vedno več! Vedno vež! Benediktinci imajo v nemški vshodni Afriki misijonsko postajo, katero je zadnji upor zelo oškodoval. In sedaj ji je poslala božja previdnost še novo poskušnjo. Vič. provikar P. ltuedel nam piše dne 25. vinotoka 1905. iz Dar-es-Salaama: Nismo se še bili utolažili zavoljo tako nasilne smrti našega visokočastitega škofa in njegovih tovarišev, ko nas pretrese že drugo žalostno poročilo o smrti splošno priljubljenega p. Mavra Ilartmann. — Še ta udarec! — Dragi sobrat je umrl že 20. avgusta za želodčno boleznijo, kateri se jo pridružila, kakor so mi dozdeva, šo nagla jetika. Umrl je v Madibiri in bil jo tako srečen, da ni izvedel o umoru našega prečastitega gospoda škofa, in ne o umoru misijonskih bratov in sester, sploh mu jo bil nepoznat celi upor. Skoro ga zavidam. Zadnjo uro mu je grenila lo zavest, da no bo mogel več delovati za svoje, tako priljubljeno mu duhovne otroke. Koliko si je prizadeval za novo cerkev v Madibiri in svoj trud je videl poplačan, ko se jo cerkev blagoslovila na praznik Marijinega vnebozotja. liil je pa že tako slab, da je le na stolu sedeč prisostvoval cerkvenim obredom in še to le do darovanja pri sv. maši. l'et dni kasneje jo ležal na mrtvaškem odru v isti cerkvi. V Dar-es-Salaamu jo pozidal stolnico in v Madibiri cerkev, in ni mu bilo prisojeno, da bi v prvi ali drugi le enkrat opravil daritev sv. maše. V sredi med pomožnimi misijonarji in župljani jo umrl natihem, no da bi kdo vedel zato. Ob devetih zvečer je odslovil svoje ljudi, naj gredo k počitku, ker mu ni slabo, in ko so strešnik kmalu nato povrne gledat, kako je, ga najde spečega večno spanje.

Ponatis člankov is „Odmcva is Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le s natančnim podatkom virov.
Izdaja Klavorjeva družba v Solnogradu. — Urejuje,: J. 1'alir, kapolan na Črni gori. Odgovoren urednik: Anton Slamič.	Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
Od 1. do 28. svečana 1906.
Za afriške misijone: Po naši čast. glavni voditeljici: P. Benigen Snoj 20 lir; poslano v Trst: M. Kostnik 1 K, Anton Škorjanc 9 K, V. Tomagnin 'i K, vlč. g župnik Kolar 1 K, Franc Miglič 8 K, župnijski urad Kamnje 9 K, po č. g. kaplanu Horjaku nabrano 4 K, M. Volavc 8 K 10 v ; po Rozaliji Miklavčič: M. Miklavčič 1 K, R Miklavčič 1 K, R. Miklavčič 1 K; J. Dermelj 1 K; po Fr. Žlemberger nabrano 3 K 60 v; Jožef Kokič l.K; Janez Jentic 9 K; vlč g. župnik Dernovšek 17 K; M. Dernovšek 2 K; M. Zeleznika 1 K; po don Furlan od A. Kumar 1 K; J. Esih 1 K 50 v; L. Kocmut 2 K 40 v.
Za sv. maše poslano v Trst: Rožnivenske sestre v Labotu 4 K; Janez Jenčič 50 K 46 v; po Ravniku: J. Langus 2 K.
Za stradajoče poslano v Trst: P. Traunčkar 1 K; po M. Lemeš 80 v; Elizabetinke v Celovcu 14 K 40 v; Marija Zuder 6 K; A. Fortin 4 K; Uršula Gasser 2 K; Janez Walter 2 K; J. Dolinšek nabral 10 K
Za odkup in krste na glavno voditeljico poslano: K. Rižnar za poganskega otroka, ki se naj krsti na ime Andrej ali Barbara 30 K; poslano v Trst: M. Rozman za poganskega otroka, ki se n*j krsti na ime Marija ali Jožef Rozman 24 K.
Za kruh sv. Antona v Afriki poslano na glavno voditeljico K. Rižnar 10 K; poslano v Trst: 1. P. 2 K; M. Lemeš 3 K; A. Jerman 1 K; F. Bogataj 1 K; M. Rozman nabrano 7 K 70 v; po don Furlan: I. Cerkvenk 1 K; po Žnidaršiču: F. Dovgan 1 K; Razni 1 K 70 v; po F. Ravniku: J. Kapus 20 v; Fr. Verliunc 40 v; M. Zavelcina 70 v; M. Cundrič 20 v; N. Torkar 20 v; H. Razingar. 1 K 20 v; M Žerjov 1 K; M. Lah 40 v; K. Lautežar 20 v; I. Filej 60 v; M. Cerne 1 K; T. Kobila 1 K; A. Glavič 20 v; F. Glavič 1 K; M. Pikon 60 v T. Kra-šovic 20 v; M. Konič 40 v; M. Oblak 30 v; 1. Marko 2o v; T. Zalokar 1 K; M. Žvan 40 v; T. K5nig 60 v.
Za Klaverjevo družbo poslano v Solnograd: M. Prajnik 5 K
Skupna svota: 270 K 60 v in 20 lir.
		
	Najbolj božje med božjimi deli je, sodelovati za vzveliCanje duš. Pravo apostolske zaslugo in zagotovilo, da sodeluje za vzveličanje prav mnogo duš, si pridobi, kdor plačuje enega	
	Misijonarji vedno bolj povdarjajo veliki pomen teh pomožnih misijonarjev, ki orjejo ledino za pravo misijonsko delovanje. Katehisti vodijo svoje sodeželane k misijonarjem in k pravi veri. Stroški za vzdrževanje katehistov res niso veliki, šest do devet kron potrebuje eden na mesec in za celo leto sedemdeset do sto kron.	
.	a	ti
Vino
I	v korist afriških misijonov.	*
Vinsko pleme	'/t steklenica	steklenice	j 1 zabojček za po-pkušnjo s 4 polsle-klenlcaini s pošt' ' nino in zabojčkom
	K	K	K
Algerijski muškatovec . .	2-50	1-35	7'-
Malvoisie mi sec (za sv.			'
mašo)..........	1-80	1-—	5'5()
Malvoisie blanc doux. . .	220	1-20	o-—
Malvoisie doux rouge . .	2'20	1-20	6' —
Samoški konjak.....	6 —	3 —	14—
Quina Samos (za bolnike)	345 i	1-80	8-75
Vsa ta vina se dobivajo pri vinskem oddelku
1 družbe sv, Klaverja v Solnogradu, Dreifaltigkeitsg. 12.
Oddajalnice so:
$ Dunaj, I. Biickoretrasse 20. — Krakova, nI. s\v. Ann v 4. — Inomost, ® Univcrsitiitsstrasse 3. — Praga, IV. 33. — Bolzan, Obstmarkt 16/1. —
Malvolsie-vina, konjak in u i na- S ara o s so dobijo tudi v Jj	Breslavi, llirscbstrasse 33.
fj Obširni popisi za Avstro-Ogrsko in Nemčijo se dobijo zastonj.

i*
s«
m ■■.i
ifc
*
Sčim naj podpiramo misijone?
Oy mppp Propaganda je podelila Klaverjevi družbi Oi. Illuou. pravico sprejemati darove za sv. maše ter je pošiljati v Afriko misijonarjem. Da se pa z njimi res kaj pomaga misijonom, ne smejo biti darovi premajhni, in naj bi ne znašali vsaj spod 2 K ne.
Kruh sv. Antona.
Klaverjeva družba bi rada pomagala največjim revežem v Afriki. Uvedla je zato kruh sv. Antona. To se napravi tako-le: ako je kdo v zadregi, naj obljubi sv. Antonu Pad. kakov primeren dar za uboge zamorce. Ako ga bo sv. Anton nslišal in mu pomagal, naj se dar dopošlje Klaverjevi družbi.
Klaverjev novcic in otroška zveza, ll ^Zt
še le pred kratkim ter imata namen vzbujati požrtvovalnost za misijone pri starih in mladih, bogatinih in revežih. Pristopi lahko, kdor daruje na mesec najmanj pet ali vsaj dva vinarja za misijone.