Štev.75. ŠtoVil ob Glini. ' o trtek dno 27. septembra 194-5 - — — ■ — " --^ - ; _i** ^ . . -***£***■ -—mu« — -—“ - — — — — —- ■■' ■ — - —“ *-*" ■1 * ■■ 11 ■ ■ ■■ “ ' . 11 / >,) // Jnic r/. ■ ant n sigmi ii, SLOV S? jLVC DiiilLO V Mi 'Prešernova veličastna in neprecenljiva zasluga je,cin jo dvignil naš ezik is Zmetiških ust tor napravil iz njega organ za izražanje na j sub-ilnejših človeških ni sli in čuvstev v neprekosijivi pesniški obliki. 5egov sošolec in prijatelj Slomšek pa je ostal s slovstvenim dolon sre. i ljudstva,čeprav se je v osebnen življenju visoko povzpel,Oba se hladno dopolnjuj e ta, čeprav navi .le z ni večjega razločl-ca, kakor ned poo-;°n in ujetnik on Prešernom ter narodnim učiteljem in vzgojiteljem ^onškom " ./l)r4 Slodnj ak, Pr egi ed,str.133 * sled./ „ Od 1814-19 do Slomšek obisZcoval gimnazijo v Golju, 1819-2o jo bil liceju v Ljubi j mi ,k j or jo bil Prešernov sošolec; 182o-21 pa jo stu-^al v Senju^V hrvflPrinorju,ker jo zvedel,da tan laliko v onon lotu oprali dva razreda* 182.1, pa jo otopil zaradi resničnega in globoko občutene— jja poklica v celovško bogosvje.Tu so začenja njegovo delo ža narod in i °Sa» Poleg tega,da je vestno studi+ral bogoslovno vede, je v ten času '!.q bolj kot doslej z vso vnemo prebiral slovensko knjige in sc vadil v ^sctiljevanjUcZcto so ::x predstojniki naložili,da je poučeval tovariše slovenščini.Hako so vzbudili njegovo pedagoško nadarjenost,ki daje kamenje vsemu njegovemu delu. Po novi maši je bil Slomšek najprej kaplan na Bizeljskem,kjer sta Porodna pokrajina,vesel ljudski značaj in živahno Siveča narodna pesem ^udila v njem pesniški dar, Tu je začel nabirati narodne pesmi in po lih zapel tudi kako svojo. - Tudi pri Novi cerkvi,kamor je bil prelevljen , je nadaljeval s svojim slovstvenim delom,pel in pisal pobožne (Piše.Med drugim je tu napisal ""rižev pot". /i se je ljudem tako prikupil, 4 * so ga prepisovali in tako širili med seboj. n leta 1829. je bil Slomški poklican za spirituala /vzgojitelja/ bogo-j-°vcev v ^eloveCjkjer je ostal vse do j.832. Poleg verskih naukov jih učil ljubezni do ljudstva in slovenskega Jezika. Iz njih je hotel ,5 ?go jiti izobražene e, ki bodo zmožni dvigati ljudstvo. "Duhovnik mora je-S v katerem mu je občevati, popolnoma v svoji oblasti imfcti in nad 0veršjem n vednega ljudskega govora stati,da mu bode mogoče ljudstvo sebi povzdigniti in ga požlahtniti", tako jim je navadno govoril in tem smislu jih je vzgajal.. Vadil jih je tudi v pisanju in petju. , "V celovški duhovnišnici", beremo na str.9oo."Zgodovine sio- nskega naroda",14.zvt,Mohorjeva družba 1936.,"je poučeval Slomšek ^ŠOslovce v slovenščini, jim pilil spise ter jih navajal k slovstvenemu kovanju. Ti duhovniki so potem z vnemo delovali na prosvetnem polju, .^eČ se obenem za vero in narodnost ob koroških in štajerski slovensko-6lI1Ški meji" * V tem času je sZtoro vsake počinice Slomšelc napravil hekaj. poldan j . Potoval je zlasti po Sloveniji, zaneslo ga je pa tudi na . rva-'?° in v Nemčijo, Povsod ga. je zanimalo zlasti socialno in kulturno sta-ljudstva.-, ^a potovanjih po domači zemlji tudi spoznal morje nadlog Potreb svojega ljudstva. Vsepovsod pa je imel pred očmi,kako bi poma-^ svojemu slovenskemu ljudstvu* Zlasti na svojih potovanjih po slov. ^ji pa se je usposob. %da je v svojih spisih od prvih preprostih pes-in povesti do školov .ih listov znal ujeti ljudski govor in dramatični Razgibani slog ljudskega pripovedovanj a.-To obdobje Slomškovega živ ili ^ja je polegonega,lco je bil lavantinski šZcof /1846-62/najpomembne j še, Prihodnjič nadaljevanje $ S S K l^^PC5IMC_0BL^_JOTin2NJJ^ Pod tem naslovom prinaša"Nev/s of tho world"z dne 16. scpt.t.l sledeče misli o odnosih med .adnimi zavezniki in £?£2R: "Prenesti t>cmc morali še strašne napere,preden bomo prepodi^ oblake sumničenj,ki ločijo zapadne demokracije od SS3R. Prepričan sem,da g,Atlee,g.Pevin in zunanje ministrstvo delai z največjo vnemo. Toda živimo v svetu,v katerem ni najboljše sredstvo dosti dobre......... Kot član parlamenta,ki sem bil v 3SDR zato, da ti delal za z bol sanjo odnosov,moram poudariti,da stojimo pred ogromnimi težavami. Kar koli nam bo bodočnost prinesla, pokažimo se najvišjem mo# nem nivoju in_]5Cvej_mo resnico_la_stnemu_narodu in _ysemu svet; Situacij? 2° ^ ezlča“škoraj o15upn5yfTaT"se~naša vlada' zopet dvig! rota'*l54o/4l^75oicrtali "mi/ .......... Jugoslovansko poslaništvo v Londonu je 3inoči izdalo uradno p1 čilo,v katerem naznanja izpremembe glede na prejšnje zahteve Jugoslavija v zvezi s tr.vaškim vprašanjem. Po poročilu pristaja Jugoslavija na iht| nacionalizacijo večine tržaškega pristanišča, internaoicnalizacija samega pa je za Jugoslavijo popolnoma nesprejemljiva. SVEČAH ....... * 'Predvčerajšnji:^ oO je ~ prvič’"sestala ses^alšPi^ali jan. svet oda! skupščina.Parri,ministr,predsednik,je v svojem govoru rekel med dr,,d0 ra biti svetodajna skupščina most med parlamentom in narodom. Med drug; je govoril tudi 9o letni singnor Anini,ki je til že 139o.član ital.pata „V svojem govoru je hudo napadel monarhijo. Ko je neki poslanec vzkliknil"Živio Trst!",je vseh 4-oo poslal vstalo in burno pozdravilo vzklik. Na včerajšnji seji je bil z veliko večino izvoljen za predse# y-/ssk grof Sforza. aA^\ p Med SZ in_Mndžarsko sc ^ h/,h slavijeni'”re3nf "diplomat*»s* 3 Z NAŠEGA BOJIŠČA 'Sw\ Vojna vihra”3c sI5er~Eo»S«J \ 'r,, da v naš .taborišču nekate?1 ( l" ‘> i na žilica ne da miru»Prej$ v/ f teden se je srečno brez s®1 žrtev zaključil I.šahov.tuf V začetku je bilo 2o boje^ pozneje pa so 3 popustili J 5'V A Us® > , * u - --------- . .----- J \ ^ /v / 4 pa so se hrabro borili do Ar // Imesto jo zasedel K,Dr. s 2 točkami,2.me sto ima naš ščnik s 27 točkami,3»mesto dobil dr.Tolmač /26.5/. pevovodja,5.in 6.^ si aeiita šport.ref erent if dijski poročevalec Kr. itd Ta teden pa je izbruhnil šahov.turnir _Svet_>zuniministrcv v Londonu je imel včeraj dve se ji .Popoldanska trajeXa~3ve uri in jo 'Jvodi! Molotov.Popoldne so se zun.m'nistri znoj zbrali; popoldan, seje je vodil dr.Wang. Na včeraj, sejah so i un.ministi’' pravljali c frano.predlogu glede nadzorstva, nad Nemči jo ,-^anes popoldfl£ bodo ministri znova sestali v Prezident Truman je iz javil, da bo nem .mornarica r^zdel jena na__3 $ en del bc odplul v Anglijo,drugi v SZj^re^ji’pa^^ToAT^a razSell^ev Je določena že na potsdamski konferenci. - Glede japoncmornarioe doslej š nič odločenega, 3-;& 17:;::-; L , .v 1 . I " j a - 27 > s o y>'t c:r it>rn 1945» K A 3 KRALJ H 1 H JE V U 2 R A J Z L 3 T A L 0 M P R I 2 B L 0 B I S K Al V A I G L E K 0 C 0 F 0 J U 0 0 S L 0 V A N 3 K B R A Z S 3il L J E II C i) Baftfeo'»Rot-vmis-rot" je &®neo zjutraj lfatosh ovojih oddajah ob 6.ir 'ttii s jutra j, dr j-;- ju^o nlovvvinki kmlj ~et ;r II* vo or j } ..iv 1 v -i x ‘ a-.!"-: t .vv^loHko v -:o^:V:o co -o r *V:nči;|i. n n .j ■.-ovo^r obl-!? c Iclrrajg-JHCO .lova?. Sta r. s. cljonlh.oscb. /In„ lzlorun. cler Lo£ v rochlcppten ^crsoneii/* -a.—~~.c.______________Liili