1096
Pesniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji
Giacomo Scotti
(1928)
ISTRSKE     Po kozjih stezah se spuščajo ŽENSKE    s Krasa na morje.
Zravnane, slovesne gredo
Avtentično življenje
neme druga za drugo,
v dolgih čmih oblekah,
belih obrazov,
bosih nog,
s črnimi rutami na glavi.
Hodijo počasi,
druga za drugo,
črne pike
na belem kraškem kamenju,
včliki voz
na tem sežganem planetu.
KMETJE    Vsi spominjajo na mojega očeta,
ki je hodil med rožami in pljuval tobak.
Ne znajo božati žena, ne znajo jih poljubljati, kakor je prav, samo delo jih je in njih besede skope. Njihovi domovi se dušijo od otrok.
Z zemljo so v vojni, zadajajo ji rane
s plugom in lopato
in kletve sejejo.
Ko pšenica dozori,
zrna v dlani težkajo,
kot bi bila biseri v kraljevski kroni.
Zemlja je na smrt zaljubljena vanje.
Kadar žene rojevajo,
pijani so tri dni zapored.
Kadar je zemlja noseča,
jim v očeh odsevajo metulji in sonce.
Po poti stopa kmet,
naokoli se širi vonj po zemlji
in obljuba kruha.
Mimo gre ljubezen, tiha in zvesta.
1097
1098                                                                  Pesniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji
ČE    Če me dan miru, če me cvetoče nebo, če me nasmejan moški, če me zaljubljena ženska prepoznajo v drevesni senci, na produ reke, na enem ali drugem morju, bežno kje na cesti ali v besedi, v njenem nenavadnem zvenu, ali v stisku roke v noči, ki ji ni enake, če me prepoznajo v mojih otrocih, bom rekel: čudovito sem svoj čas preživel.