UfcBjB nit Jotrtak. Cm» ■■ I«
I S. ■■ lato. (Zrn NamCIJo 3 K «0 », •s tBirlko Id drag« tal« drla» 4 K M «.) - Spiai In dopili •• P» 3||iBJo t Ur«dollt»a „Domol|ib>", tjBkljBBB, Kopitar!«»« olle« Ita*. I. Karolslna, r«klairacl|« In Inaaratl pat 0pra»ol81*a „Domollaba", L|»bl|«nm. Kopitar «va allo tt. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
la «arati «• «prejem«]} po «It dailk ««nah: Enoatopnc p«tlt*r«ta (iaatlaa „Domoljubov*" ilrln« »4 bb) «tan« is »"lkrat SO ». Pri *«»• krataaBi ok]a*IJ«n|o prlirtr«« p >• paat po dogovora. Pciibjui« Itavllka «a prodajajo po 10 v. j« koval proaiatpoitao-bracIlallBatj ■ rad« Iti*. 814.707. ---—— -
ite«. 33
« Uittllanl, dne 14 augusta 1903.
Leto xx.
Naia živinorejo.
Srbi pritiskajo, kar morejo, da bi se jim odprla meja, in da bi mogli svojo govejo živino proti nizki carini prodajati k nam. Naša vlada ima lahko delo ; sklicuje se na to, da so kmečki zastopniki v državnem zboru v večini, da se torej mor«, ozirati nanje. Mimogrede naj omenjamo, kako se morejo Roblek, Ježovnik in Strekelj počutiti v družbi Ivana Hribarja, ki je tako odločen nasprotnik kmečkih zahtev, in ki se poteguje za to, naj bi se meja odprla. Pa, to je njihova in njihovih volivcev reč Zdaj, ko so se odrekli liberalnemu programu, nimajo res prav nobene skupne reči s Hribarjem več. Ce vseeno opravljajo zanj strežajsko službo, naj to sami zagovarjajo. Nas to ne briga, saj niso naši.
Gre pa za neko drugo važno reč, ki smo jo svojčas v „Domoljubu" že omenjali. In ta je, da meje ne bodo mogle ostati trajno zaprte, če ne preskrbimo, da bo naše živine dovolj za domače potrebe. Zato je dolžnost kmetov, njihovih zastopnikov in države z vsemi silami delati na to, da se ž.vinoreja razširi in število živine pomnoži.
1.	Kmetje naj povsod, kjer pridelovanje žita več ne nese, puste poljedelstvo in se obrnejo k živinoreji. Samo, kjer je mastna zemlja, naj se pečajo še s pridelovanjem žita ; drugače naj poskrbe za travnike in pašnike. Na mnogih krajih že delajo tako. Treba je pa v tem oziru povsod napredka. Pomisleki, češ, da se rabi slama za klajo ali za streho, ne veljajo. Prvo načelo vsakega umnega gospodarstva se pač glasi : Kar ne nese, pusti ! Kmet ne sme pozabiti, da danes prideluje vse za trg. Svet je na vse strani odprt in pamet veli, da je bolje ceno kupiti, nego drago pridelovati.
2.	Za umno živinorejo je treba dobrih hlevov. To je lažje reči, nego zvršiti. Kmet, ki ima kaj denarja, pač lahko uredi hlev po novem ; če je pa še zadolžen, kje naj vzame? Zato bi morala dežela in država poseči vmes. Ce se je dalo mnogo tisoč brezobrestnega posojila za prenov-ljenje vinogradov, se mora tudi za ta namen dobiti denar. Saj ni zavržen, če se postavi trdna podlaga boljši živinoreji, se s tem dobe novi dohodki; splošno blagostanje raste in s tem rastejo tudi državni in deželni prejemki." Tistih par premij, ki jih da kmetijska družba vsako leto, ni-
kakor ne zadostuje. Tu se je treba pogumno in požrtvovalno lotiti dela.
3.	Treba je neprestano skrbeti za dobro pleme. V tem oziru uči izkušnja, da to ni mogoče, razen po lepo urejenih živinorejskih zadrugah. Dozdaj imamo eno v selški dolini, ki se lepo razvija. Skoda, da nam manjka spretnih moči, ker od mlekarskega nadzornika Legvarta, kateri je za povzdigo naše živinoreje zelo mnogo storil, se ne more zahtevati, da bi po celi deželi ne samo orga-nizoval, marveč tudi vodil živinorejske zadruge.
Te zadruge naj bi same z javno podporo kupovale" plemenske bike; to bi šlo pripravnejše in složnejše nego dozdaj po Kmetijski družbi. Ako bi se zadruge lepo razširile, bi se tudi spoznalo, da ni za vse kraje ravno to pleme, katero je sedaj določeno, najboljše. V tem oziru je treba obilih izkušenj in ne zadostuje samo kanclijska sitnost.
4.	Treba bo bolj skrbeti za travnike in sploh za pridelovanje krme. Naša dežela je v tem oziru zelo zanemarjena. Kulturnih tehnikov, ki bi tu znali poseči vmes, nimamo. Najnovejši čas se je šele začelo neznatno gibanje v ta namen. Ce se zviša državni '^prispevek za melioracijo, je
treba, da naša dežela dobi od tega primeren del. Pri nas se ne gre toliko za uravnavanje rek, nego zlasti za zboljšanje travnikov. Zboljševalne zadruge morajo na dan povsod, kjer je treba
5. Nazadnje pa poudarjamo pašo. Ti se slabo godi. Gmajne so se razdelile, planin obilo odprodalo in po-gozdilo: vedno bolj so se čule besede, da je kmetu treba gnoja in da mora zato pustiti živino v hlevu. Konec: vedno manj se pase. To je pa na silno škodo. Trdna, zdrava živina je mogoča le v zvezi s pašo. Zlasti mlada živina potrebuje paše kot oči v glavi. Zato je tu treba zopet zasukati nazaj. Ugovor o gnoju ne velja nič, saj se zdaj gnoj umetno lahko pripravlja, dobe se pa tudi gnojila na prodaj. Odprimo zopet živini hleve in hajd na pašo ž njo! Seveda je treba v ta namen mnogo izpre-memb v gospodarstvu, treba pa tudi navodila in podpor od države in dežele; zraven pa tudi postav, ki bodo paši v varstvo in korist.
Deželno kultura.
u.
ZitnKov govor.
Dne 23. julija je govoril poslanec Žitnik o predlogu, na.' se zvišajo državne podpore za dež( 'i;c kulturo. Pričel je v slovenskent jeziku: Visoka zboinica, častiti tovariši! Kdor pozna ua^e južne dežele ir: potrebi ljudstva, mora priznati, i'a so vse doscdani'., vlade več ali manj v vsakem oziru zanemarjale naše pokrajine. Zato imo zaostali v kulturnem in gospodarskem < žiru. Dolžnost naša pa je, da kot zastopniki ljudstva tukdj pri vsaki priliki opozarjamo vlado na njeno dolžnost, katero je zanemarjala nasproti našim deželam. Vlada mora v bližnji bodočnosti to nadomestiti, kar so prejšnje vlade zamudile in opustile. (Pritrjevanje slovenskih in hrvaških poslancev.) Nato nadaljuje v nemškem jeziku:
Ze moj prijatelj in tovariš g. Povše je v prvi razpravi o tem predlogu obširneje dokazoval potrebo .da se zvišata, povečata oba zaklada, iz katerih se dovoljujejo državne podpore za deželno kulturo. Kot zastopnik kranjskega Krasa na Notranjskem bi ne storil svoje dolžnosti, ko bi tudi s svoje strani naj-topleje ne priporočal predloga. Naiprvo nekaj besed o zakonu.
Imamo zakon z dne 30. junija 1884 drž. zak. št. 116. Ta zakon ima namen, da država podpira deželno kulturo. V ta namen se je tedaj ustanovil melioračni zaklad, in sicer 500 tisoč goldinarjev na leto. Pred tem zakonom je država le tedaj podpirala vodne zgradbe, ako so se uravnale reke ob meji in se je zavarovalo .državno ozemlje ali če je bilo treba ohraniti plovbo na rekah. Ako pa so tudi zasebniki od takih del imeli kaj dobička, mogla je. država od njih po zakonu z dne 30. maja 1869 št. 93 zahtevati primerna plačila.
Ce pa je bilo treba zavarovati zasebna zemljišča proti povodnimi ali če je dežela ali občina hotela osuševati in izboljšati zemljišča, tedaj je država prepustila to delo občinam in deželi.
Toda pojm in naloga države, ki je zadružno telo prve vrste, pa tudi gospodarski pomen mclioipcij (izboljševanj zemljišč) zahtevajo, da tudi država izvršuje taka kulturna dela. To nalogo države so tudi vlada in poslanci spoznali kot potrebno. Te državne podpore pa so hoteli spraviti v določen sistem ter določiti tudi gotovo svoto, s katero naj bi se pospeševala deželna kultura. In kako so to storili?
Vlada je 25. maja 1881 predložila zbornici načrt takozvanega melioračnega zakona. V paragrafu prvem je razdelila dela v »prvo, drugo in tretjo vrsto«. Izboljševalna dela na zemljiščih »prve vrste« naj bi bila: »Uravnave vodà v velikih daljavah: osuševanja in namakanja večjih pokrajin, ki zahtevajo znatne stroške.«
Dela druge vrste: »Naprave ob virih vodà, ki bi preprečile povodnji, trganje in na-sipanje zemljišč; pogozdovanje ob vodi in sploh utrjevanje sveta; dalje manjše naprave ob vodah, uravnave manjših vodà, osuševanja in namakanja manjših pokrajin.«
Dela tretje vrste bi bila, kadar ne gre naravnost za javno korist, torej mala dela ob vodah na korist posameznih vasi ali zasebnikov.
In v paragrafu drugem je vlada postavila načelo, da podpira država velika dela prve vrste le od slučaja do slučaja po posebnih zakonih za vsak slučaj; da iz melioračnega zaklada država sploh ne podpira malih naprav »tretje vrste«, ampak samo dela »druge vrste.«
Odkrito povem, da je bila ta razdelitev vodnih naprav in zgradb prvič popolnoma nejasna. drugič pa brez potrebe. Kdo pa naj razsodi, katera uravnava vode spada v prvo ali drugo vrsto, katera dela so druge ali tretje vrste, in če je vlada rekla, da iz melioračnega zaklada podpira le druge vrste dela. je ta razdelitev v zakonu tudi odveč.
Vladni načrt pa ie ležal tri leta v odseku. In kaj je storil odsek leta 1884? Prečitajte paragraf prvi veljavnega zakona in prepričate se. da je še mnogo bolj nejasen, kakor vladni načrt. V paragrafu prvem, odstavek drugi, se glasi: »Ako je tako podjetje v javno korist in zaradi večje dalekosežnosti ali stroškov ne soglaša z določbami tega zakona ali pa potrebuje tako velike podpore, da bi se izrabil melioračni zaklad na škodo podpor za druga podjetja, tedaj se državna podpora določi za to podjetje v posebnem zakonu.«
Sedaj pa vas vprašam gospodje, kdo naj to razume? Kdo naj določi, katero podjetje je v javno korist, kedaj veliki stroški podjetja ne soglašajo z zakonom in kedaj je velika podpora na škodo drugemu enakemu podjetju. Ze to je važen vzrok, da se zakon mora tako izpremeniti, da ga bode razumel tudi navaden človek.
Res je sicer, da se je po državnem zakonu z dne 30. junija 1884 v Avstriji precej storilo za deželno kulturo. Toda zakon velia in melioračni zaklad se uporablja le za deia »druge vrste«, ki itak niso jasno označena in našteta v zakonu. In, česar ne smemo prezreti. za vsako tako podjetje je potreben deželni zakon, sicer država ne dovoli niti posojila niti podpore. Posledica pa je, da se je vlada odrekla vsaki inicijativi.. To pa je storila z namenom, da bi se dežele preveč ne zanašale na državno podporo. Po zakonu ima vlada sicer pravico do inicijative. To se pravi: Vlada more vsak čas v vsakem deželnem
zboru predložiti zakon, da se izvrši večje podjetje, n. pr. uravnava večje reke. To pravico ima vlada, žal, da se te pravice ne poslužuje. Ootovo le le redek slučaj, da vlada sama predloži deželnemu zboru načrt za kako tako delo. Vlado je treba vedno prositi, siliti, načrte jej prinašati. Ker pa imamo toliko takih nujnih potreb in ker so dežele revne ali pa z drugimi stroški preobložene, zato vidimo, da se ali prav nič ne stori ali pa le krpa, brez gotovega sistema in načela.
Ze tedanji poljedelski minister grof Falkenhayn je rekel 1. 1884 v razpravi, da bode treba za velika podjetja vedno sklepati posebne zakone. Zato ne pridemo naprej z uravnavami hudournikov, z osuševanjem večjih zemljišč. Ali pa leže dragi načrti neizvršeni. Navedem le en slučaj, ki je znan tudi navzočemu tovarišu g. Hraskemu. Za osuševanje ljubljanskega barja se delajo priprave že okolu 30 let, toda samo priprave. Ko bi za denar, ki so ga izdali za načrte in komisije, kupili po-pivnega popirja, bilo bi barje že osušeno. (Ve-sclost.)
Toliko sem hotel reči o podjetjih prve vrste za katera izrečno ne velja meliornačni zakon. Nič bolje ni s podjetji druge in tretje vrste. Iz melioračnega zakiada, ki sedaj znaša letno štiri milijone kron, se podpirajo dela druge vrste, to so uravnave manjših voda, osuševanja manjših pokrajin in večji vodovodi. za katere je treba sklepati 'lež. zakone. Ta zaklad pa je mnogo preslab, da bi bilo mogoče hitrejše v raznih deželah izvrševati nujno potrebna dela. Razni govorniki pred menoj so že naglašali, da tudi v drugih deželah s sedanjimi prepičlimi podporami ne morejo ustrezati 'potrebam prebivalstva.
Mi na Kranjskem smo dobivali podpore le za dobavo vode, vodovode, kapnice in na-paiališča . Edino le potok Mirno smo za silo uredili, vsi drugi hudourniki pa prosto divjajo po travnikih in njivah. Drugega še nismo prav nič izvršili. Navajam samo nujno potrebno uravnavo Vipavščicc Pivke. Krke. Bistrice. Soie in drugih potokov. Cele občine na Krasu in drugod. Suha Krajina in drugi kraji nimajo pitne in porabne vode za ljudi in živino.
Misliti morate, gospodje, revščino prebivalstva. katero mora zaradi pomanikanja vode zanemarjati celo živinorejo, ki je skoraj še edini, gotovo pa glavni dohodek, in ravno te kraje zadevajo vsako leto št druge nesreče. toča. mraz. črv. trtna tiš itd. Tako je zadn'e tedne toča napravila po Notranjskem in Dolenjskem na stotisoče škode, ker je opusto-šila njive, travnike in vinograde. Ker morda v razpravi o podporah vsled uim ne pridati na vrsto, zato pri tei priliki prosim visoko \lado. naj upošteva naše že vložene predloge ter dovoli po toči oškodovanim posestnikom izdatno podooro. (Pohvala.)
Visoka zbornica! Z ozirom na 'e žalostne razmere pač ni čudno ako naše revno prebivalstvo trumoma pa s krvavečim srcem za-puščp domovino in si išče v tuiih deželah, največ v Ameriki, dela in žaslužka. Od samega zraka in davkov tudi naši ljudje ne morejo živeti. (Pritrjevanje.)
Zato potrebujemo državne pomoči tudi za izboljšanje zemljišč, povzdigo živinoreje itd. Za najmanjše vodne zgradbe, uravnave voda. osuševanja, vodovode itd., potrebuj mio žc sedaj okroglo 15 milijonov kron. Kje pa naj dobimo toliko denarja, ko dežela in občine — čc smem tako reči — že srčno kri pretakata za najnujnejše tekoče potrebe? Nič boljše ni na Spodnjem Štajerskem. Tu je treba uravnavati Sotlo. Mislinjo, Savinjo in druge vode. Obširna zemljišča so močvirna ali pa plazovi zasi pijejo rodovitno zemljo.
Dokazov dovolj, da moramo vsaj po-jvojiti melioračni zaklad, torej zvišati na ostui ali deset milijonov.
Imamo pa še dela tretje vrste, to so male v< dne zgradbe, mali vodovodi, kapnice. napa-jališča itd. Za'ta dela pa daje poljedelsko ministrstvo podpore iz posebnega kredita, iako-zvanega malega melioračnega zaklada, ki znaša letos dva milijona kron. Pred desetletji vlada sploh ni dajala podpor za taka manjša dela. Prepustila je to nalogo deželam ali pa raznim denarnim zavodom. Toda mnoge dežele nimajo nobenih takih kreditnih cavodov. če pa jih imajo, je njih denar za revne kmete in občine predrag, obresti so previsoke. (Res je! Istilla!)
Zato pa morata država in dežela kot oče in mati podpirati revne občine in vasi. Mi poslana pa moramo zahtevati, da se pomnoži ali podvoji tudi ta inali zaklad vsaj na štiri milijone. (Pritrjevanje.)
(jospod poljedelski minister je rekel dne 16. t. m., da zadostujeta oba zaklada za tekoče potrebe. Seveda zadostujeta, pa kako in zakaj? Mnogi načrti leže neizvršeni ali pa vlada razdeli podpore na tri. pet, tudi več let. Zato pa ljudstvo nestrpno prosi, naj bi se dela hitreje vršila. Ce pa se delo prične, morajo ljudje na račun državnih podpor iskati posojila ter plačevati obresti. Tako se zavlačuje stvar in podjetja so še dražja vsled dolgov. (Pritrjevanje.)
Zato trdim, da to ni pravi način, ne z gospodarskega, ne s finančnega stališča. »Bis dat, giti cito dat,« to je. kdor hitro dd. dvakrat dà. Zato naj tudi vlada daje hitreje brez letnih obrokov, ako niso večja dela, ki se izvršu-jejc več let. (Prav dobro!)
Ker naše vode niso uravnane, je posledica. da hudourniki pustošijo in odnašajo rodovitno zemljo, pod'tajo mostove ter sploh napravtjajo o^rmitio škodo, ki jo trpe tudi rie<čani in tržam. (Pritrjevanje.)
In posledica? Državo prosimo za podpore vsled povodni'', država odpisuje davi e m deli 'ienar, 11.1 i t sto da bi z uravnavami p-crr-.-c - <k< d' Gospodje! Mc.l •Invanii smo tudi mi klicali na shodih: Kmetje, združite se ne proti državi, ne proti drugini stanovom. ampak za svoje življenjske koristi, za obrambo svojih pravic. Zato tudi jaz kličem \sem strankam v zbornici:
Združimo se v obrambo našega kmeta, ki nam prideluje živež! Pomagajmo mu s podporami in koristnimi zakoni v blagor kmeta. vseh narodov in državi. (Živahna pohvala.
polititeli orem
DEŽELNI ZBORI.
Češki.
«ilede sklicanje češkega deželnega zbora se stranke ne morejo zediniti. Vzrok je zahteva velike večine češkega naroda, naj se bavi deželni zbor tudi z volivno reformo; to pa seveda mnogim ni prav. Nemška ljudska^ 111 agrarna stranka zahtevata, naj se peča deželni zbor. če se sploh skliče, le z zgolj gospodarskimi vprašanji, nikakor pa ne z voh v no reformo. — Mnogo drugih čeških strank pa ie drugačnega mnenja; tako katoliškonarodna stranka kakor tudi češki radikalci; v nasledkih dneh skličeio slednji shod. kjer bodo odkrito in jasno zahtevali, ne samo, da se skliče deželni zbor, ampak tudi, da se isti bavi z volivno reformo. — Vlada pa se tej nameri, "c kaže nič kaj prijazno. Menda misli deželni
zbor razpustiti in razpisati nove volitve na podlagi stare volivne pravice. »Narodni Listu izjavljajo, da zadene vsa krivda vele-posestvo, ako se reforma ne posreči, ker niso hoteli žrtvovati 25 mandatov od svojih 70, kakor se jitn ie predlagalo v prilog praviei. — Lesar niso hoteli storiti prostovoljno, storiti bodo morali prisiljeni, samo — morda še nekaj povrhu.
Moravski.
Tudi na Moravskem so pričeli odločno delati za volivno reformo za deželni zbor; in to ne samo češki ampak tudi nemški socialni demokratje. — Baje bo sklican moravski deželni zbor meseca septembra; bavil pa se bo le z gospodarskimi vprašanji. Socialni demokratje sicer, kakor rečeno, nameravajo predlagati, naj se uvede splošna in enaka voliv-na pravica, vendar mnogi temu predlogu ne pripisujejo velikega pomena.
Nižjeavstrljskl.
Nižjeavstrijski deželni zbor se skliče dne 5. septembra; ta se bo pa na vsak način bavil tudi z volivno reformo. — Dne 10. septembra pa se skliče
bukovinski
deželni zbor, kjer se bodo posvetovali o uredbi učiteljskih plač, o deželnem gospodarstvu, pa tudi o volivni reformi za bukovinski deželni zbor.
Poljski
deželni zbor bo v prihodnjem zasedanju tudi imel opraviti z volivno reformo. Tudi tu so kar je res, je res — socialni demokratje prvoboritel.ii za to zahtevo ljudstva. Socialno-detnokratiški voditelji poživljajo Rusine, naj bodo pripravljeni za boj. in če bi ga tudi morali izvojevati s splošnim štrajkom delavstva.
Tirolski
deželni zbor bo pa, kakor poročajo listi, najbrž razpuščen.
HRVAŠKO-OGRSKO VPRAŠANJE
je izvrstno označil dr. Krek, ki izvaja: V boju, ki ga bije zdaj Hrvaška z Ogrsko, stojimo popolnoma na strani Hrvatov, ker Ogri so bili oni, ki so kršili pravo, ko ne smatrajo Hrvaške več za zaveznico, ampak za ogrsko pokrajino. Krščanski socialci stoje vedno na strani Hrvatov, in bodo tudi v tem smislu delovali. Stališče za Hrvate sedaj hi slabo, ker drže z njimi tudi mnoge druge stranke, češke in poliske. in velika škoda bi bila zanje, ko bt te prilike ne izkoristili. Napako so naredili Hrvatje leta 1868.. ko so sklenili z Ogrsko na-godbo. niso pa iskali zveze z Avstrijo brez c.zira na Ogrsko. - Od Hrvatov je sedaj odvisno. kako se reši to vprašanje.
Hrvaškega bana Rakodcaja so sedaj zapustili člani bivše narodne stranke 111 so izjavili da ga ne bodo podpirali toliko časa, dokler bode na krmilu na Ogrskem neodvisna stranka. S tem je zopet ban izgubil močne zaveznike. ki iih ne dobi kar za slepo ceno nazaj.
NAGODBENA KRIZA.
Ze se ie čulo, da je avstroogrska nagodba toliko kakor gotova, kar se pokažejo nove v re Avstrijska vlada namreč hoče, da se to pot obenem z nagodbenim vprašanjem temevo reši tudi bančno in kvotno vprašanje. Ogrom Pa to ni všeč, češ. da to dvoje ne pada k nagodbi. Ogri pač dobro vedo. da bi pomenilo uresničenje avstrijske zahteve njih poraz Dvoje je sedaj mogoče: ali pade av-
strijska vlada, ki s svojo zahtevo nagodbo ovira, ali pa mora pasti ogrska vlada, ki se tej avstrijski zahtevi trdovratno upira. Nagodba se pa izvrši gotovo.
OGRSKA.
Za splošno in enako volivno pravico se bojujejo na Ogrskem zlasti socialni demokratje. Pretcčeni teden so priredili v ta namen 5 delavskih shodov. Ogrska vlada pa se takim načrtom strastno upira in hoče doseči svoj namen s tem, da kar razpušča take shode. Socialni demokratje pa so na delu; česar ne morejo doseči potom ljudskih shodov, hočejo doseči s jxidrobno agitacijo od hiše do hiše. Socialnodemokraško vodstvo je izdalo oglas, kjer napada vlado, da se poslužuje takih sredstev proti ljudstvu. Podpredsednik zbornice, Navay, upa, da bo vlada jeseni razložila zbornici svoje nazore o volivni reformi.
RUSIJA.
Ruska vlada je storila prvi korak v izboljšanje ruskega kmeta. Prodati hoče vsega 109 tisoč km" zemlje, vendar letos le 800 ha. Kmetje v nerodovitnih krajih dobijo več. v rodovitnih manj — mnogo pa seveda ne dobi pri tem ogromnem številu ruskih kmetov nihče.
Ruske občine hočejo tudi izboljšati svoje šolstvo. To pa mislijo doseči s tem, da bi se vpeljal splošni obvezni šolski pouk. 125 občin je že vložilo na naučnega ministra tozadevno prošnjo. Obenem so prosili v ta namen državne podpore v znesku 7 in pol milijona rubljev za letos, za naprej pa vsako leto po 5 milijonov.
Bombe so v Rusiji še vedno moderne. Te dni je bila moskovska policija obveščena, da se izdelujejo bombe na cesarski tehniški šoli. Preiskava je dognala, da je to res. Viso-košolci so bombe pošiljali raznim zasebnikom, stanujočim v bližini zavoda. Celo vrsto oseb so zaprli.
Ruski veliki knez Ciril je prišel zopet v milost na ruskem dvoru. Vrnjene so mu vse vojaške časti, n.iegovi otroci bodo priznani kot carski princi. Veliki knez se vsled tega vrne zopet v Petrograd.
ANC.LEŠKO-RUSKA POGODBA.
Angleško-ruska pogodba je že sklenjena. Tudi nemška vlada se je o tem obvestila.
ITALIJA.
Lahi so v svoji gonji proti cerkvi postali naravnost besni. Eramasonska vlada poganja bujne cvetke. — V Pizi je druhal naskočila cerkev, v Elorenci pa kar dve ter ju hotela zažgati. V Livorni! je druhal hotela naskočiti nunski samostan. Vlada se izgovarja in preti izgrednikom, da bo postopala z njimi z vso strogostjo. Seveda, ona vé. da bi vsled proticerkvenih demonstracij pojemali popotniki in bi tako Lahom odletela marsikatera kronica. Vendar se kljub tem prutenjom izgredi še vedno ponavljajo. Katoliške učenjake 11a cesti zasramujejo. kardinale izžvižgavajo — to je opravilo laških socialnih demokratov. Vendar moramo priznati, da tudi v italijanskih krogih mnogi obsojajo tako početje. Ministrski predsednik Gioliti čisto prav pravi,, da vsled pogreškov posameznih duhovnikov ne gre preganjati celega stanu. Kakor je to resnično in jasno, vendar se Lahi doslej še niso povzpeli do tega naziranja, Sovraštvo proti veri in cerkvi je pač močnejše kot razum. --Sv. Oče je odredil, naj vzpričo proticerkvenih demonstracij izostanejo vsa romanja od 1. do 15. septembra; sv. Oče po pravici upa, da bo ta gonja kmalu ponehala.
RAZŽALJENI NEMCI
so zborovali v Inomostu, kjer so protestirali proti laškim napadom na nemške turnarje v Južnih Tirolah. Svoje ogorčenje so pokazali s tem. da napovedujejo gospodarski boj Lahom ter zahtevajo od svojih poslancev, naj v zbornici odločno nastopijo proti njim. — Najprej izzivati, potem pa vse bajonete klicati na napadence — to je res »po nemško«!
V MAKEDONIJI
je pričela turška vlada krepko postopati. Več ustaških čet. ki j.h skrivaj podpira grška vlada, so Turki do dobra potolkli, tri grške ladje ujeli ter zaplenili, grško vlado pa strogo pozvali, r.ai ne podpira ustašev. Ta je zato odredila strogo preiskavo ter zapovedala vojaškim poveljnikom, naj sestavijo listo onih častnikov, ki so na dopustu, da se bo tako moglo dognati, če ti ne uporabljajo svojega dopusta v to. da gredo v Makedonijo načelovat vsta-šem.
MAROŠKI NEMIRI.
V severnoafriško državo Maroko, kjer so se vršili znani izgredi proti Evropejcem, so iwslale razne države svoje ladje, da ščitijo svoje podanike in napravijo red. Španija je odposlala v glavno gnezdo nemirov, v Kasa-blanko, topničarko »Bazan«. Angleška križar-ko »Antrin«. Francoska pa dva bataljona strelcev, 2400 pešcev in 300 konjenikov. Toda Maročani se niso tega nič zbali. Nemiri so se še vedno ponavljali, tako. da so morali Španci zbežati v španski konzulat. Poveljnik kri-žarke »Oalilc« ie že hotel mesto bombardirati, da ga niso od tega odvrnili konzuli. Ko pa so se v varstvo konzulata pričeli v Kasablanki 'zkrcavati francoski voiaki. uprle so se temu maroške čete; nato so pa res pričele francoske in španske križarke mesto z okolico bombardirati. Poročniku, ki ie vodil francosko četo, so Maročani prestreUi obe roki. tri vo-iake pa ranili. Vojaki so z baioneti naskočili mesto; ISO Maročanov je bilo pri tein ubitih. Poveljnik križarke »Oalilc« na je med tem bombardiral Kasablanško okolico. Arabski del mesta gori. Ubitih in ranjenih ie 600 Maročanov. — V Kasablanko dohajajo še vedno nove čete: vendar je nnati, da ne pride zopet do novega spopada, ker so se tudi domača šerifska oblastva zavzela za tuice. — V Parizu se najbrž snide'o oblasti, da se posvetujejo, kako uspešno napraviti mir.
NA PORTUGALSKEM
ie ljudstvo kralju Karolu posebno »naklonjeno«. Ko se ie nelial v zdravišče Pedros Soliodos. prirejali so mu povsod — deniostracije. En kmet mu ie na kolodvoru zavpil: »Stran z diktatorjem«. nakar io ie urno pobrisal, da ga policaji niso mogli ujet1'.
V PERZIJI
so turški vojak1 prekoračili mcio. obstreliavali krščansko vas Mcvan, ubili 90 oseb ter odvedli več deklet. Baie ie perz'jski šah sam povzročil te izgrede, da s tem svetu pokaže, da ustava v Perziji ni na mestu.
Listek.
Ranoque.
(Dalje.)
Počasi je plezal deček po ostrem kamenju in bodečem trnju navzdol. Skoraj pri vsaki stopinji je naglas zajokal vsled bolečin.
Ko je priplezal ubažec do potoka, se ga je polastil neki čuden strah. Popolnoma je pozabil na iezo svojo in na skeleče rane na nogah. Divja samota visokih, z velikanskimi hrasti poraslih hribov, ki so bili videti kakor stari, mogočni, z listjem porasli velikani in gozdni bogovi, globoki mir, v katerega se je zlivalo bučanje daljne nevihte, ki je kakor razbrzdan peklenšček šumela čez gorske vrhove; črne gromade oblekov, ki so kakor mrtvaška tkanina prepregale nebo in razširjale temo po zemlji, v svojem naročju pa nosile blisk in grom; — vse to se je družilo v dečkovi duši v tako grozno in strašno podobo, da bi bil skoraj omedlel. Tudi trdnejša :n pogumnejša srca ne bi b la premagala groze tako divjega kraja.
Vzdrhtelo je Ranoquovo malo telesce, ko je legel po dolgem na tla, da bi zajel vode iz hitrega potočka. Nato je kolikor mogoče hitro skočil pokonci in je, vsled strahu veliko močnejši, urno kakor veter hitel proč od kraja groze in bojazni. Dobro se tnu je posrečila težavna pot po hribu navzgor.
Ko je zopet prišel do vhoda v votlino in je previdno pogledal notri, da bi videl, če sta se že oba stara pomirila vsled prejšnje jeze, tedaj so se mu čudno izbulile oči vsled novega strahu. Na obrazu so se mu napele drobne žilice in preletaval ga je mraz.
Votlina je bila prazna . . .
V ozadju je še ležal kupček suhega dra-čja in dva kosa zlomljene slepčeve palice. Slepec sam in Cachana sta izgitrla.
Vrč z vodo je dečku pai iz rok. Po vsem telesu je trepetal kot trepelika. Svetle oči so se ozirale semintja. Strah in bojazen sta ga davila v vratu, a konečno jc vendarle prišel do glasu in je kričal z napol pridušenim glasom :
»Mati! . . . Mati! . . . Stric Canijo!«...
Nihče mu :ii odgovarjal.
Obupno ie zvijal deček roki in ihtel. Velike bolečine in brezmejna bojazen mu jc izvabila grenke solze iz oči. Polaščalo se ga je boljinbolj čuvstvo zapuščenosti, ono strašno čuvstvo. ki je celo nebeškemu Sinu izvabilo edini vzdihljaj iz božjih prs, Ako mož jo-ko solze zapuščenosti, potem ie to kazen ali izkušnja božja, ako pa TI, Bog usmiljenosti, ki tako ljubiš zemeljske angelčke, pripustiš, da te solze kapliajo čez ličeca nedolžnega otroka, potem je to gotovo eden izmed tistih po-t( v. previdnosti božje, ki jih ne more razumeti ustvarjen človek.
»Mati! . . . Mati! . . . Stric Canijo!« je klical deček z vedno močnejšem glasom. Stopil ie iz votline in se je oziral naokrog po divjem gozdu. Toda nobenega glasu ni bilo čuti, da bi mu iznova podžgal upanje, nobenega sledu ni bilo. ki bi moglo nud ti ubožcu nekoliko tolažbe.
Konečno je postajal otrok nekako omotičen. Brez namena in cilia je tekal- sedaj na to, sedaj na ono stran, in se je izgubljal tako čimdalje bolj v gozdni temini. Vedno in vedno pa ie kričal z bojazljivim glasom, ki ga ni čnlo nobeno človeško uho: »Mati! . . . Mati . . . Stric Canijo! . . .«
Nočna senca ie zagrn la že vso pokrajino s svojo črno tkanino; gorski vrhovi se niso več razločevali od neba, vse je bilo enako temno. Deček je stisnil zobe in je hotel teči, toda napol onesveščen je pai na tla.
Prijela se ga je mrzlica. Vse okrog njega se je oživljalo in se je gibalo. Drevje, kamenje. grmičevje in skalovje se širi pred njim, oblaki so plavali nad njim. Neprestani otrokov krik se je izpremenil v močno vzdihovanje, vzdihovanje se je izpremenilo v ječanje; in deček je še vedno klical, še vedno tekel, še vedno je upali Da, upanje je vedno ostalo v
tem nedolžnem otroku, ki šc ni poznal zločinske izgubljenosti in zlobe onih dveh, ki sta i ga zapustila.
Naenkrat je začul Ranoque v vejevju neko šumenje, ki je bilo čisto drugačno kakor šumenje vetra. Obrnil je glavo na stran in videl je pred seboj, kako se je velika, črna žival priplazila iz grmovja in jc lomastila proti njemu. Čutil je, kako ga jc žival s hrbtom pritiskala proti skali. In tukaj je ubogo, nesrečno dete obstalo nepremično, nemo, oči široko razprte, mišice napete, vrat stegnjen naprej; videti je bilo. kakor bi otrok skrbno poslušal, kako vihar divia med orjaškimi hrasti, kako tuli čez vrhove kakor lev v pustinji, kako vzdihuje v globelih kakor spokorna duša . . .
II.
Luč novega dneva ie našla Ranoqua ležečega pred skalo, kamor ga le vrgel orjaški div'i mrjasec.
Ko so prvi žarki pričeli zlatiti gorske vrhove. tedaj se je deček prvič zavedel in je gledal z izbuljenimi očmi naokrog. Le s težavo se mu jc posrečilo, da je med vzdihovanjem in ječanjem vstal pokonci. Zopet je gledal okrog sebe z bojazljivimi in začudenimi pogledi, kakor človek, ki se je ravnokar zbudil iz težkih sanj in ne ve. kje biva, ne vé, čc jc vse. kar Je videl in doživel resni:a ali so le sanie! Šeie čez dolgo časa se je deček spomnil strašnih dogodkov pretekle noči in zavedel svojega nesrečnega položaja.
Solze so mu pritekle iz oči in jokal jc. kakor hi sc mu trgalo srce v prsih.
»Mati! . . . Mati! . . . Stric Canijo...« je pričel zopet klicati, toda s tako slabotnim ;n bojazljivim glasom, da ga je bilo komaj slišati.
Hotel jc iti naprej, toda obstati je moral, ko je komaj par korakov omahujoč pricapljal dal;e. Vse se mu .ie meglilo pred očmi. Strašne podobe so vstajale pred njim. orjaške roke so sc sklenile okrog njega iti so se vrtilc v kolu, najprvo oprezno in počasi, nato hitrejše in Ivtrejše, in konečno so zaplesale z omotično naglico po taktu tisočerih glasov, med katerimi ie razločil Ranoque tudi kitaro strica Ca-nija n razklani žganjarski glas Cachanc, ki jc vedno in vedno ponavljala svojo navadno kletvico : »Prokleti Ittmp ! . . . Proklcti Itimp ! . . .«
Naenkrat pa je razločil deček med glasovi. ki jih ic ustvarjala mrzlična domišljij, tudi jasen glas malega zvončka, ki je zvenel vedno bližie in močnejše.
Kmalu nato se je prikazala nad nekim grmom glava bele koze, ki je nosila na svojem vratu mal zvonček Z zadni mi močmi ie dvigal otrok od solnca ožgani ročici proti lepi živ!»''ci in jc glasno zaječal. Koza se ie zbala in jc zbežala. Ranoque ie iznova zgubil zavest.
Ne dolgo iKitcm ic zopet pričelo šumeti po grmičevju. Velik pastirski pes se .ie vohajoč približal mestu, kjer je ležal Ranoque. Od vseh strani ie ovohal dečka, dvignil je kvišku glavo, napel je ušesi in ie pričel lajati na glas.
Cez nckai časa jc od iste strani prišel star pastT. Na obe strani ic razmaknil grmičevje in zagledal jc pred seboi telo otrokovo. Začudil se je. Približal se je dečku, sklonil se jc nad njim in mu otipal roke in čelo. Ko se ic prepričal, da malček šc živi, mu je potisnil pod glavo kozji kožuh, ki ga je imel ogrn.ic-nega in je odšel v isti smeri skozi grmičevje, odkoder je prišel.
Toda že čez nekaj časa se je vrnil s polnim rogom mleka v roki in z veliko ovčjo kožo čez pleča. Z veliko skrbjo ie kanil par kapljic svežega mleka otroku v «sta, Zavil je
nato dečka v ovčjo kožo in si ga je naprtal na rame.
Previdno, da bi se ne izpodtaknil, je stopal s svojim bremenom dobri pastir odtod, in sledil mu je zadaj njegov zvesti pes.
(Dalje prihodnjič.)
Slovesno kronanje podobe Marije Pomočnice na Brezjah.
Sveti oče papež Pij X. so prošnjo pre-vzvišenega kneza in škofa ljubljanskega Antona Bonaventura uslišali ter jih s pismom (breve) dne 15. junija t. 1. pooblastili, da naj v njihovem imenu in ž njihovo oblastjo slovesno kronajo podobo Marije Pomočnice na Brezjah. Prevzvišeni so določili, da bodo to slovesno kronanje opravili letos na angeljsko nedeljo. Kdor po opravljeni izpovedi in po prejetem svetem obhajilu obišče na dan kronanja ali pa v osmini potem romarsko cerkev na Brezjah in v nji nekoliko pobožno moli (vsaj pet ali šest očenašev, češčenatna-rij .n čast bodi), po namenu svetega očeta papeža, zadobi popolni odpustek, ki so ga podelili sveti oče papež za to slovesno kronanje. Odpustek se more nakloniti tudi vernim dušam v vicah.
Slovesno kronanje podob Matere božje je zelo redko. V naših krajih bo slovesno kronanje na Brezjah peto v dvesto letih. Dne X. septembra 1715 so slovesno kronali podobo Matere božje na Trsatu, svetogorsko v Gorici na Travniku 6. junija 1717, na otoku Barbana blizu Oradeža na Primorskem dne 15. avgusta 1863 in tretjo nedeljo v septembru leta 1869 v Trstu žalostno Mater božjo. Kronanje podobe Matere božje na Trsatu vršilo se je tako-Ie:
Goreč Marijin častivec grof Aleksander Siorza Pallavicini je zapustil svoje premoženje vat.kanskemu kapiteljnu, da naj z obrestmi te glavnice zlate krone napravlja in z njimi
slovesno, po vatikanskem obredu, krona starodavne, čudodelne in zelo obiskovane slike, kipe Matere božje. Zunaj Italije so najprej poslali taki zlati kroni na Trsat pri Reki, da naj ž njimi slovesno kronajo slovečo sliko Matere bož;e. To se je zgodilo leta 1715, Po razn.ii ovirah so določili 8. september za slovesno kronanje. Ker je domači škof hudo obolel, so prosili novomeškega prošta Jurija Ma-rotti, ki je b I posvečen škof. Vso pot od Reke do cerkve na Trsatu so okrasili z smrekovimi mlaji, venci in traki; ravnotako so okrasili cerkev znotraj in zunaj s slikami iz Marijinega življenja s kratkimi podpisi, z venci in drugim zelenjem. Ze 7. septembra so pr haiali verni od vseh štirih vetrov, bližnjih in daljnih krajev. Vojaška godba je prišla iz Karlovca za to slovesnost in graško vojaško poveljstvo je dovolilo, da sme.io rabiti kanone na reškem mestnem ozidju. Trsat, Reka, okolica, vse je veselo in navdušeno čakalo te nove slovesnosti kronanja slike Matere božje na Trsatu. 7. septembra popoldne so pričeli to slovesno kronanje z večernicami, katere je imel opat in cesarski župnik v Ložu, Svenk. Drugi dan. 8. septembra, zjutraj ob 5. uri jc bila slovenska pridiga; ob 8. uri se je pričelo kronanje. Ker bi le malo ljudi, kakih tri tisoč, moglo videti to opravilo, so zadnji trenotek sklenili kronanje opraviti pred cerkvijo, pod m.lim nebom. Iz zakristije je šla v procesiji pred cerkev redovna in svetna duhovščina, nato so nesli štirje frančiškani v levitski obleki milostno podobo Matere božje na krasno opravljeni nosilnici, za podobo je šel škof z dvema opatoma Šven-kom in pazinskim proštom Janezom Fattori; za njimi je nosil samostanski predstojnik p. Peter Francetič iz Rima poslani zlati kroni na blazini s tenkim pregrinjalom pokriti. Pred cerkvijo so se ustavili pod vel kanskim slavolokom; nosivci postavijo sliko Matere božje na lepo okrašen oder; samostanski predstojnik odkrije zlati kroni ter ju izroči škofu. Nato prečitajo to slavnost zadevajoča pisma, škof zapoje »Pridi sv. Duh« in ko izmoli še druge predpisane molitve, vzame večjo krono, io pritrdi Mariji, manjšo krono pa Je-zuščku nad glavo ter blagoslovi s kronano
sliko verne. S svetim strahom so gledali verni to do takrat nepoznano opravilo; ginjeni od veselja so z vzdihi in solzami razodevali svoja notranja čutila. Vojaška godba, zvonje-njc in streljanje pozdravlja kronano nebeško kraljico, ljudstvu pa naznanja, da je zvršeno toliko zaželieno kronanje. Iz 30 000 pričujočih vernih se uvrsti vel kanska procesija, čez 80 križev in cerkvenih zastav, okoli 200 duhovnikov z gorečimi svečami, za njimi škof z iinenovanoma opatoma, nato so nesli kronano sliko, pred katero so trosili cvetje. Med proces jo ie pela duhovščina cerkveno pesem »Ave maris stella«. Po dokončani procesiji je bila slovesna pontifikalna maša, med mašo pa ital.janska pridiga. Ob pol dveh je bila slovesnost končana. Ob 4. uri popoldne je imel zopet opat. loški župnik Svenk, slovesne večernice z litanijami in hrvaško propovedjo, s katero se je končala slovesnost prvega dne.
Drugi dan je bila ob 5. uri zjutraj hrvaška pr.diga s slovesno sveto mašo, potem so prenesli kronano sliko Matere božje v procesiji med zvonjenjem, streljanjem in petjem na Reko, v župno cerkev, kjer je bila pontifikalna maša s pridigo. Ob 4. uri popoldne se poda procesija s kronano sliko v jezuitsko cerkev sv. Vida, kjer je bil kratek, pa lep govor. Od tam je šla procesija proti mestnim vratom; tu blagoslovi škof s kronano sliko mesto in morje. Med tem je bil že ves trsa-šk, hrib ob poti razsvetljen. Ko so prišli v samostansko cerkev na Trsatu, je imel škof litanije in potem je zopet blagoslovil verne s kronano podobo. Tako se je sklenila slovesnost drugega dne.
Zadnji dan tridnevnice so bile tri pridige; I pontifikalno mašo je imel opat in pazinski prošt Fattori; popolde so bile slovesne večernice z litanijami in pridigo. Nato zapoje škof zahvalno pesem Te Deum; zopetno zvo-njenje in streljanje naznanja sklep te nove slovesnosti. Po odpetih molitvah da škof z oltarja svoj blagoslov vernim, kronano sliko so pa zopet postavili v oltar, kjer je še zdaj.
Vspored slovesnega kronanja podobe Matere božje, ki se bo vršila dne 1. septembra, na angeljsko nedeljo, priobčimo prihodnjič.
Razgled po domovini.
Gojenci »Zveze dunajskih zavetfšč« so
se mudili pretekli teden tudi v Ljubljani. Lepo je bilo videti male dečke, 300 po številu, v mornariških uniformah korakati po mestu z godbo na čelu. Kosilo so imeli v ljudski kuhinji, kjer so jim naše dame izborno postregle, za kar se jim je zvezni centralni nadzornik Opelt iskreno zahvalil. Ob pol sedmih zvečer so prired.li dečki koncert v Svicariji, kamor ie došlo najodličnejše občinstvo ljubljansko poslušat izurjene igralce. V Ljubljani so dečki zapustili najboljši spomin.
Požar v Rudniku. Pretečeni teden je po-Korelo v bližini Rudnika poslopje Josipa Plankarja. Na pomoč je prišla požarna bram-ba iz Ljubljane in delavci ter zidarji gospoda Valentina Accetto, ki so preprečili, da se ni ORenj razširil tudi na druga poslopja.
Vode pomanjkuje v ljubljanskem vodovodu vsled suše. ki že dali časa vlada. Škropljenje po cestah se je moralo opustiti. Magistrat svari občinstvo, naj štedi z vodo. Vsaka dokazana zloraba se bo kaznovala.
Framasonskega shoda v Pragi za katerega delajo na vso moč liberalni in socialistični listi v prvi vrsti »Narod« se bo vdeležil 'zmed Slovencev poleg študenta Lotriča tudi
prijatelj Hribarjev, magistrata uradnik Aškerc. Pričakujemo, da bo shod pozdravil v imenu Ljubljane tudi njen župan Hribar.
Liberalci se po svojih listih jeze radi romanja, ki ga napravijo naši možje na sv. Višarje Našim možem liberalci ne privoščijo niti tega romanja, kadar pa sami vabijo na sokolske izlete n. pr. v Žalec ali pa celo gori v Prago kjer zapravijo tisočake, je pa vse prav. Da. za kmeta nimajo naši liberalni šknci drugega nego bič in psovke.
Sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Novo šolsko leto se prične z mesecem novembrom. Pouk traja dve leti. Šola na Grmu ima popolnjevati in razširjevat. pouk ljudske šole in izobraziti učence v vseh .tistih.pomožnih m strokovnih vednostih, k. so dandanes neobhodno potrebne za vspešno kmetovanje Praktični poduk se vrti n« šolskem gospodarstvu pod navodom učiteljev in pred-delavcev Vsa uredba zavoda, skupno stanove skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa učni, hišni in poslovni red. vse navaja učence na to. da se jim vcepi ljubezen do kmetijstva in da se izgoje za praktično kme-S življenje. Vrhu tega se navajajo učenci udi na n avno redno in priprosto življenje.
na varčnost in zmernost, delavnost in sploh na težave kmetskega stanu. V šolo se sprejemajo št.pendisti in plačujoči učenci Štipendisti imajo hrano, stanovanje in pouk brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa morajo skrbeti sami. Pravico do štipendij imajo le sinovi kranjskih kmetov. Za novo šolsko leto je razpisanih pet štipen-dii, za katere je prositi pri vodstvu šole do petega septembra t. 1. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 v na dan in za pouk po 40 K na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole na Grmu pošta Novo mesto.
š Delovanje »Kmečke zveze«. »Kmečka zveza za Štajersko« je s pripomočjo »Zadružne zveze« osnovala nove Rajfaznovke v Loki pri Z.danem mostu in v Slivnici pri Celju. Snuje se več drugih Rajfajznovih posojilnic. Osnovana in registrovana je že tudi posojilnica v Lučah, ki bo začela s poslovanjem 1. septembra t. 1. Dne 28. t. m. bo občni zbor štajersk.h zadrug zaradi ustanovitve pododbora »Zadružne zveze« za Štajersko.
š Človeško okostje so našli na polju posestnika Prodomka v Podgorju pri Braslov-
čah. Poleg okostja je ležal popolnoma zarjavel nož.
Samoumor zaročencev. Nedaleč od Kolina je vozeč se po Renu skočil z ladje v valove neki poštni uradnik s svojo osem-najstletno nevesto, ker je bilo več zadržkov, ki so ovirali njuno poroko.
Izvanredno naravno prikazen sta videla ne 31. malega srpana dva kmeta iz skočidol-ske župnije na Koroškem. Obadva sta bila ta dan ob 10. uri zvečer med seboj oddaljena za kake tri četrt ure hoda izven svojega stanovanja. Bila je temna noč, ker meseca še ni bilo na nebu. Prvi je šel proti svojemu domu, kar zagleda pred seboj v približni oddaljenosti 200 metrov do 70 metrov visok svetlobni steber v obliki obrnjenega stožca, katerega ost je stala mirno na zemlji, dočim se je on sam enakomerno gibal semtertja. — Skoraj enako prikazen je opazoval isti večer ob istem času drugi kmet, ki je bila od prve oddaljena do 4 km., od opazovatelja pa za 1 km. in je tudi imela višino srednje velikega stolpa. Oblika svetlobnega stebra pa je bila podobna velikanskemu križu z odbitim koncem. Luč obeh prikaznij je bila jako svetla in trepetajoča. Trajal je ta izredni naravni pojav okolu pol minute in je potem brez sledu izginil. O bistvu in o vzroku te luči pa je težko podati kako resnično sodbo, o tem naj razmišljajo naši g. naravoslovci.
Hrvaško - slovenski vsedijaški in bogo-siovski sestanek v Zagrebu se je vršil dne 5. in 6. t. m. Udeležilo se ga je do 500 dijakov in bogoslovcev iz vseh hrvaških in slovenskih pokrajin. Hrvatje so sijajno sprejeli naše visokošolce, ki ne morejo prehvaliti zastopnikov naših bratov Hrvatov. V sokol-ski dvorani se je vršilo več znanstvenih in zanimivih predavanj. Zelo slovesno je bilo zadnje slavnostno zborovanje, katero je počastil sam zagrebški župan, dr. Amruš, ki je pokazal, da razume mnogo več takta, nego ljubljanski župan Hribar, ki beži pred katoliškim shodom iz Ljubljane. Zborovanju je predsedoval rektor zagrebškega vseučilišča dr. Bauer. Na tem velevažnem sestanku katoliških dijakov sta bila tudi državni poslanec dr. Krek in stolni vikar dr. Evgen Lampe, katera so Hrvatje navdušeno pozdravljali. Ta prvi sestanek bo brezdvomno donesel mnogo sadov. Odtod pa tudi silna jeza hrvaških in slovenskih liberalcev.
Ljubljanskü socialni demokratje so za četrtek 8. t. m. sklicali shod delavnih žena v »Narodni dom«. Dasi so bobnali na ta shod po celem mestu z lepaki in po rdečem časopisju, se je zbralo komaj 150 žensk. Govorili so razni brezverski rdečkarji, kakor Kocmur, Kristan, Kopač i. dr. Norčevali so se iz žena, ker hodijo v cerkev, poslušajo pridige, z eno besedo: Ker so v veliki večini še verne in dobre. Navzoče ženske so sramežljivo molčale. Seveda če bi ženske poslušale Kristane, Kocmurje in druge židovske priganjače ter jim nosile svoje težko prislužene krajcarje, potem bi jih voditelji hvalili in jih proglašali za zavedne, a naše žene so premodre, da bi šle na lini hinavskim govorom raznih kla-tivitezov. Kopač se je jezil na naše poslance, češ, da delajo samo za kmeta. Torej tisti Kopač, ki je hotel postati kmečki poslanec, zabavlja našim poslancem zato, ker delajo za kmeta. Zapomnite si to, kmetje v idrijskem vrhniškem in cerkniškem okraju, da bodete bolje spoznali, kaj imate pričakovati od socialistov. Res je, naši poslanci delajo v prvi vrsti za kmeta, ker je ta podlaga, na kateri stoji naša država. Res je pa tudi, da poleg kmeta ne pozabijo na obrtnika in na delavca, kar dokazujejo predlogi, ki so jih stavili v državnem zboru. Socialisti naj le puste v miru
naše verno ženstvo, da drugič ne dožive še večje blamaže, kot so jo zadnjič.
Pri zadnji skupščini sv. Cirila in Metoda
v Bohinjski Bistrici so liberalci, ki so imeli slučajno večino, spravili v odbor razven enega samo liberalce in s tem nečuvenim dejanjem pritisnili vseslovenski prevažni šolski družbi pečat liberalnega strankarstva. Za prvomestnika so izvolili bivšega ravnatelja Senekoviča, ki nima niti najmanjše zasluge za družbo. Da je prišlo do razpora v družbi, je mnogo pripomogel ljubljanski župan Hribar. Odgovornost in zle posledice bodo nosili liberalci.
Vihar in toča sta divjala zopet pretečeni teden po raznih deželah. Tudi Kranjski nista prizanesla. Iz raznih krajev smo dobili poročila o škodi, ki jo je napravila toča. n. pr.:
V	sredo zvečer med 8. in 9. uro je divjal silen vihar v Poljanski dolini. Iz oblakov se je vsula debela toča ter je potolkla vse pridelke v vaseh Gorenja Dobrava in Todraž (občina Trata), Kladje in Trebija (občina Ose-lica). Vihar je podrl več kozolcev in dreves. Škoda je velika. Prav bi bilo, če c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju prav naglo ukaže ceniti škodo, da bodo prizadeti dobili kaj podpore.
Otrok se zadušil v loncu. Dne 5. t. mes., okolu 6. ure zvečer je bila Alojzija Cop, delavca žena v Kurji vasi pri Jesenicah s svojimi otroci sama doma. Istodobno se je odstranila enoletna hčerka Angela iz kuhinje pred hišo. Tam je stal velik železni lonec, v katerem se .ie nahajalo kakih pet litrov vode.
V	ta lonec se je prekucnil otrok z glavo navzdol in se je zadušil. Neka štiri let stara de-kl.ca je obvestila takoj mater ponesrečenega otroka, a je bilo že prepozno. Tudi zdravniška pomoč je bila zaman.
Umrla je dne 5. avgusta v Mančah pri Vipavi Jožefa Natlačen, mati gospoda Petra Natlačen, kaplana v Metliki in abiturijenta Marka. Blaga pokojnica bodi priporočena v molitev. — Na Bledu je umrl v soboto, dne 3. t. in., posestnik gospod Josip Verderber, predsednik krajnega šolskega sveta in občinski svetovalec. Pokopali so ga jako slovesno. — V Podgradu v Istri je umrl bivši večletni župan in deželni poslanec ter rodoljub gospod Slavoj Jenko. Naj počivata v miru!
Osebne vesti. Okrajni glavar g. Lapajne bo prestavljen iz Postojne v Logatec, okrajni glavar gospod Kremenšek pa pride iz Logatca k deželni vladi v Ljubljano.
V cestni odbor za kranjski sodni okraj so bili 6. t. m. iz kmečk.h občin izvoljeni odborniki: Barle Matej, župan v Šenčurju; Dolinar Andrej, posestnik v Smledniku; Za-bret Ivan, župan v Predoslih. Namestnika pa sta: Arh Jurij, župan Preddvorom, in Zavrl France, posestnik v Mavčičah.
Učiteljske vesti. Za učitelja v Strugah na Dolenjskem je imenovan gospod Rigler Ivan, za nadučitelja v Senožečah g. Paternost Henrik, za nadučitelja v Dolah gospod Pollak Ivan in za učiteljico istotam gospa Pollak Marja, za učiteljico v Št. Vidu pri Ljubljani je imenovana gdčna. Marija Triller, za učiteljico v Toplicah gdčna. Klemenčič Karolina, za učiteljico v Mokronogu gdčna. Bernot Marija, za naduč.telja v Škofji Loki je imenovan g. Kramar Friderik. Za učitelja v Šmihelu pri Novem mestu je nastavljen gospod Fr. Kalan.
»Kmečka zveza« za kamniško dekanijo. Pravila »Kmečke zveze« za kamniško dekanijo je vlada potrdila.
Protlalkoholna pastoralna konferenca na Brezjah se je preteklo soboto obnesla vrlo dobro. Udeležnikov je bilo 53. Harmonija popolna, debata živahna, zanimanje za stvar splošno. Storilo se je več važnih prak-
tičnih sklepov. Nov velik korak na naši težki poti naprei. Obširnejše poročilo v »Zlati dobi«, ki se s tem vnovič priporoča, da se pridno naroča in razširja, pa tudi — prereže in bere.
»Cunard Line«. Dne 7. septembra t. I. bo novi 32.500tonski, zdaj največji osobni parnik na svetu, »Lusitania«, opremljen z vijaki na turbine, prvič plul po oceanu; potem prevozi istega po voznem redu zopet 5. oktobra, 2. in 30. septembra, pričenši v Liverpools
C. g. V. Hribar, župnik v Clevelandu v
Severni Ameriki, nam piše: Vaša novica, da je mene škof Horstman odstavil, je grda laž. To je raztrobentala liberalna socijalistična »Nova Domovina«. Do danes ine škof še ui prestavil; o odstavljenju ni govora. »Nova Domovina« me pa že tri leta dan za dnem od-stavlja. Prosim, popravite to krivico!
Vitus Hribar.
Strašna železniška nesreča v Spieifeidu na Štajerskem. V torek, dne 6. t. m., zjutraj ko je brzovlak št. 9 pripeljal na sp.elfeldsko postajo, je zadel v rezervni stroj. Strašen pok je naznanjal, da se je zgodita velika nesreča. Vlak je bil podoben razvalini. Culi so se kriki ponesrečencev. Več voz je razbitih. Nesreča je zahtevala več žrtev. Mrtva sta kurjač in čuvaj, smrtnonevarno je ranjen strojevodja, ki so ga odvedli v bolnišnico. Nadalje je znano da so ranjeni trije poštni uslužbenci in pa dva potnika. Poštni voz je bil vržen na neki drugi voz. Proga je še zaprta ob oddaji poročila. Kaj je vzrok nesreči, še m dogna-no. Najbrže urad. ker je pustil progo prosto.
V	Matajurju — nasproti Staremu selu, se .ie že pred več leti našel premog. Pastirji so na paši kurili ž njim. Žila mora biti močna, ker so ravno nasproti na Beneškem pri Ronacu našli tudi premog. Ze pred leti se je obljubovalo, da pride izvedenec, da preišče žilo, pa do sedaj ga še ni bilo; prav bi bilo, da bi vendar enkrat prišel, potem bi ne bilo treba našim ljudem hoditi v svet.
V	Ljubljani se bo vršil 22. t. m. evhari-stiški shod duhovnikov častilcev presv. Rešnjega Telesa. Ob 8. uri bo v stolnici škofova sveta maša,.ob 9. uri bo v knezoškofijski veliki dvorani posvetovanje, ki se bo ob 12. prekinilo radi kosila in nadaljevalo ob pol 3. uri popoldne. Ob četrt na 4. se bo izpostavilo sv. Rešuje Telo v stolnici, potem bo češčenje in ob 4. uri litamje.
Obletnice !n jubileji. Zadnji čas se je vršilo več pomenljivih obletnic. Omenjamo jih v kratkem. V ponedeljek, dne 29. jul.ja, so obhajali v Ljubljani 28letnico gg. duhovniki, ki so bili posvečeni leta 1878. oziroma leta 1879. — V Šenčurju pri Kranju so obhajali sošolci gospoda svetnika Kuklja 351etnico du -hovstva. — Na Brezjah so obhajali v ponedeljek, dne 5. t. m., 40letnico mašništva gospodje. ki so bili posvečeni leta 1867. Slovesno sveto mašo je imel pri tej priliki veleč, gospod stolni kanonik Anton Fettich-Frank-heim. — Ravnotam so obhajali desetletnico mašništva pred tednom duhovniki, posvečeni leta 1897. — V Slavini so se sešli pri gospodu župniku v ponedeljek, dne 29. julija, njegovi duhovni sošolci, ki so bili posvečeni leta 1869. — Biserno mašo je imel veleč, gospod kanonik in dekan Tavčar v Žužemberku 31. julija. — V nedeljo, 2. t. m., je obhajal zlato mašo v Olševku na Kranjem č. g. Andrej Vole. Govoril mu jc preč gospod stolni kanonik Tomaž Kajdiž. — V Šmihelu pri Novem mestu je obhajal zlato sv. mašo duhovni svetnik in župnik preč. gospod Anton Peterim, ki je pri tej priliki dobil poročilo, da ga je sveti oče imenoval za svojega komornika z naslovom monsignor. Ta slavnost je bila uprav velikaiska.
Društva »Slovenske krščansko-socialne zveze«! Oglasite nemudoma svojo udeležbo pri veliki skupščini »Slovenske kr-ščansko-soclalne zveze« na Jesenicah! '•u
Delo socialnih demokratov In liberalcev
že rodi sadove na Laškem. Vsak dan nam donašajo časopisi nova nasilstva, ki jih brez-verska tolpa napravlja duhovnikom in katol. cerkvam. Redovniki in svetni duhovniki niso zunaj cerkva več varni pred poulično dru-haljo, ki pleni in ropa cerkve in samostane. Laška vlada, ki je mirno opazovala začetkom to gonjo, si ne ve pomagati. Zato na prepoveduje brzojavke, ki poročajo svetu grozodejstva, ki se v »blažen;« Italiji dogajajo. Listi poročajo, da je sveti Oče odredil, da do oktobra ne pride v R!m noben romarski vlak. Hotelirji in oddajavci prenočišč so radi tega silno poparjeni, ker bodo trpeli mnogo škode. Vsled te gonje bo trpela Laška več milijonov škode. Brzojavi zadnjega tedna nam poročajo to-le; San Pietro d'Arena, 5. avgusta. Od socialnih demokratov in framasonskih liberalcev nahujskana druhal je naskočila tukajšnji salezijanski zavod in ga zažgala. — Spezzia, 5. avgusta. Tu vlada prava revolucija. Druhal je zažgala mašne plašče in druge dragocenost, katere je pokradla po cerkvah in jih onečaščela. — Rim, 5. avgusta. Sveti oče se je včeraj v posebni konferenci s kardinali Samniatelli, Vanutelli in Cagliano posvetoval o tem, kako postopati v očigled protiverski gonji. Tudi laška vlada je zaradi protiverske gonje zelo vznemirjena, ker so se pri demonstracijah pojavili anar-hist ški elementi. — Rim, 5. avgusta. Druhal je na kolodvoru pljuvala na slavnega skladatelja don Perosija. Metala je za njim kamenje.
Lepi učitelji! V »Učiteljskem Tovarišu« grozi neki liberalni učitelj, da bodo začeli učitelji »Domoljubove« dopisnike obdelovati s pestmi. Državni pravdnik dr. Trenz. ki je tož.l uboge Knežačane, da so dobili 57 mesecev zapora na ovadbo nadučitelja Cesiyka, ni zaplenil te številke »Učit. Tovariša«, ki je izšla iz Cesnikovega okraja in je pisana v njegovem slogu, dasi je v nji naravnost hujskanje k nasilnosti. Isti učitelji pa so poslali s podpisom »pokorni učitelji« pasje ponižno brzojavko — Hribarju, Jakliču seveda ne, ker niso vredni, prištevati se k edinemu ljudskemu učitelju avstrijskega juga, ki je dosegel čast državnega poslanca. Pa bodo pri-beračili za zvišanje plač. Naj jih plača — Hribar!
—	Strela udarila v šolo. Šolsko poslopje v Sori pri Medvodah sedaj popravljajo. Predpretekli četrtek je bila popoldne nevihta. Med velikim nalivom udari strela v šolsko poslopje in Pusti na več krajih svoje sledove. Čudno je
da se nikomur ni ničesar zgodilo, čeravno ie bilo veliko delavcev v poslopju. Tudi užga-'a ni nikjer, pač pa odkrehnila dva traina in ?id poškodovala. Strelo je privabil prepih in železne traverze, katerih jc mnogo na zidih.
—	Oblak se je utrgal v hornski okolici Pod Kamnikom v nedeljo dne 11. avgusta, zvečer okoli sedme ure. Med grozrftm nalivom in treskanjem se je trikrat vsula huda toča, vmes debela kot orehi, ki je {»tolkla, kolikor je dosedaj znano, po vaseh: Smarca, Nožice, Homec, Preserie, Mengeš. Zg. Jarše, pa tudi Volčji Potok Hudo in Radomlje. Aida, repa, turščica, fižol je vse pobito. Drevje skleščeno, proso bo za pokositi. Silni "aliv je jemal prst raz njiv in celo s korenino tuintam prevrgel kako drevo in podrl kozolec; voda stoji po njivah in hlevih. Škoda je velikanska. Nad železniško progo je stala voda do stopnjic kamniškega vlaka in bati se ie bilo. da vsled nasutega peska vlak skoči
tira. Vozovi državne železnice so se pokazali včeraj za velevzorne. Voda ie lila skozi vozove na potnike.
Legar. Iz Postojne se je zanesel tifus med vojake, ki so se tam mudili. Umrlo jih je že par v Ljubljani. - Tudi na Jesenicah je obolel pretekli teden neki delavec, ki se je niud:l v Postojni. — V Medvodah in na Jančem sta se pojavila dva slučaja te bolezni. Oba bolnika sta umrla. — V Zatičini na Dolenjskem je veliko obolelih za tifusom. Dosedaj je umrla članica Marijine družbe Ana Erjavec. Tud, tli je vzrok nesnažna voda iz potoka, v kateri se napaja živina, pere umazano perilo in mečejo vsakovrstni odpadki. Neobhodno potreben bi bil tu vodovod. Upamo, da bo županstvo takoj storilo primernd korake, da se ta bolezen ne ponovi.
Iz metliške okolice. V zadnjem času se širijo po našem kraju razne vznemirljive govorice o nekih spiemembah, ki so se izvršile pri »Hraniln.ci in posojilnici« v Metliki. Zlasti se zatrjuje vest, da je ljubljanska »Zadružna zveza« bila prisiljena navedeni denarni zavod iz svojega članstva izključiti, ter, kar je še bolj važno, nni odpovedati kred t. V tej sili ji je lepo priskočila na pomoč I. dolenjska posojilnica v Metliki. Sicer to ni ne čudnega. ker so v zadnjem času imeli nekateri ! »imenitni gospod;e« od I. dolenjske posojil-! niče nekako vrhovno oblast nad hranilnico in posojilnico. Izključeni zavod je pod komando teh gospodov izgubil popolnoma značaj ljudske posojilnice. Upravni stroški zavoda so glasom letnega poročila tako vel ki, da se to pač težko strinja z bistvom »Rajfajznovke«. Kakor se govori, nameravajo pristaši S. L. S. ustanoviti v metliškem okraju v kratkem več rajfajznovk.
Iz brzovlaka padel. V sredo, dne 7. t. m., je padel iz brzovlaka med postajama Planina in Logatec neki okolu 30 let star moški, baje iz Pirana, ter obležal nezavesten na progi. Pri sebi je imel vozni listek od Nabrežine do Liubl'ane. Ponesrečenca je pobral pozneje neki strojevodja, ki je peljal s praznm strojem in ga odpeljal v Logatec, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč, potem so ga pa prepeljali v deželno bolnišnico.
Sodavlca se zdravniško kakor zdravje pospešujoče sredstvo priporoča. Posebno pri ep demijah, kakor tifusu, je v krajih s slabo pitno vodo in sploh pri mnogih boleznih cena sodavoda baš blagoslov. Tudi v antialkoho-ličnem gibanju nadomestuje drage alkoholič-
ne pijače.	.	„ »
Zborovanje »Kmečke zveze« v Tomace-vem je bilo v nedelio, dne 4. t. m., jako dobro obiskan. Zborovanje je spretno vodil predsednik »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico posestnik g. Dimn k. Na shodu je navdušeno govoril g. Slavko Ravnikar o dolžnostih in pravicah kmečkega stanu in o krivicah, ki se gode kmetu. Zborovala so govoru z zanimanjem sledili, se živahno udeleževali debate in stavili razna vprašanja Zborovalci so izjavili, da vsi pristopijo h
»Kmečki zvezi«.	.
Za zanemarjeno mladino se v Ljubljani ne stori ravno mnogo. Ce bi ne bilo vzornega »Marijanišča« in Liechtenti.rnovega zavoda, ne vemo kaj bi bilo. »Vzorni« mestni magistrat v tem oziru ne stori skoro nič Te dni okrog U ure zvečer videl sem ob nekem vogalu Šentpeterske ceste sedeti malega otroka ki m. je na vprašanje, »kaj dela ondi«, odgovoril: »Čakam« - in koga: »Mame!«, ki se ie Bog ve kje zadrževala. In to ob enajsti uri! Sicer pa ta slučaj ni osamljen. Koliko zla zakrive s takim zanemarjanjem stariši! Tu mora poseči deželna vlada vmes. da napravi konec žalostnim razmeram. Obenem pa pri tej priliki toplo priporočamo v podporo
naši izborilo delujoči sirotišnici »Marijanišče« za dečke in Lichtenturnov zavod za deklice.
Romanje v Loreto. Romarski vlak v Loreto je sedaj zagotovljen. Vlak gre iz Ljubljane v petek, dne 23. avgusta, zvečer ob JI. uri 20 minut. Ustavi se v Logatcu (okoli pol 1. ure po polnoči) in v Št. Petru. Na Reko pride zjutraj ob četrt na štiri; od tam odhod na Trsat, kjer bo sveta maša za srečno romanje. Ob 8. uri odplove parnik proti Jakam. Vrnemo se iz Loreta v nedeljo zvečer; v Ljubljano pridemo v ponedeljek okoli pol 1. ure r>opoldiie. Voznina stane tja in nazaj v tretjem razredu 16 K, v drugem pa 26. — Vožni listki se od danes naprej dobivajo pri vratarju irač.škanskega samostana. Kdor se hoče udeležiti, naj se kmalu oglasi. Oni, ki vstopijo v Logatcu in Št. Petru, vzamejo navadno karto za poštni vlak do Reke in nazaj. Za parnik in vlak na Italijanskem pa plačajo 10 K. Sprejeti moremo samo 420 do 430 oseb. Oni, ki so se že oglasili in plačali, dobijo vožne listke na dan odhoda v Ljubljani. — Vodstvo 111. reda sv. Frančiška v Ljubljani.
Iz ljubljanske okolice.
lj Dobrova pri Ljubljani. Naš prijatelj Hribar! Da bodo tudi drugi čitatelji »Domoljuba« izvedeli, kakšen prijatelj slovenskega ljudstva je ljubljanski župan Hribar, vam povemo sledečo storico: Pri nas je imelo doslej lov v zakupu takozvano »Ljubljansko lovsko društvo«, katerega ud je tudi župan Hribar, vpisan je pa bil kot lastnik gospod Zupane, Za lov so plačali borih 400 kronic, divjačina je pa oglodala letos nekaterim kmetom vsa mlada drevesa. Ko so nekateri oškodovanci prosili za odškodnino, poslali so jim v zameno nekaj izvrženih dreves, katere so dobili zastonj pri Kmetijski družbi, češ, zdaj ste pa odškodovani. Dva kmeta sta tožila za odškodnino, a sta pravdo izgubila in morala še plačati velike komisijske stroške, češ, da sta škodo prepozno naznanila. Seveda, kmet naj še vedno stoji za Hribarjevimi zajci in gleda, kakò mu delajo škodo! Meseca julija je pa potekla najemnina in lov bi se moral oddati na novi dražbi. Kar dobimo od okrajnega glavarstva, da je ono vkljub ugovarjanju občine podaljašalo zakup. Toda zdaj ni več gospod Zupane vpisan kot lastnik lova, ampak župan ljubljanski gospod Ivan Hribar. Okrajno glavarstvo sme po postavi podaljšati zakup le prejšnjemu lastniku in le z dovoljenjem občine. Tu ga je pa jxjdaljšalo ali pravzaprav oddalo novi osebi in proti volji občine. Zraven je dodalo frivolno motivacijo, da je družba »zboijšala lov, kar je v korist občine«. Ce je lov boljši, ima občina od tega škodo, ker nam bo divjačina delala še več škode. Seveda se bomo pritožili, a kaj, ko je deželni odbor v rokah stranke, katere načelnik je župan Hribar. — V nedeljo popoldne se bo vršil v prostorih izobraževalnega društva pogovor radi naše hranilnice in posojilnice. Udeležite se ga mnogoštevilno. V samopomoči je naša sila!
Ij Iz Brezovice. Najprisrčneje se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so bili moji predragi rajnki ženi v pomoč ob njeni mučni bolezni in smrti, posebno pa blagosrčni gospodinji Ani Remškar, ki je takoj po smrti v oskrbo prevzela eno nedolžnih bitij, dalje vsem, ki ->o jo spremili na njeni zadnji poti; zahvaljujem se tudi vsem najlepše za izraženo sožalje in priporočam svojo nenadomestljivo ženo vsem v pobožno molitev in blag spomin. — Brezovica, 5. avgusta 1907. — Matevž Pikec, posestnik.
Gorenjske novice.
Novice iz blejskega kota.
g Letošnja letoviška in zdravVška sezona na Bledu presega vse druge prejšnjih let. Tol.ko gostov najrazličnejših narodnosti še ni posetilo tega prekrasnega letovišča. Med gosti ie tuck veliko duhovnikov; med drugimi tudi milost, biskup Mavrov.č iz Senja. Živahno življenje vlada povsod po jezeru in ob jezeru, po cestah in drevoredih.
g Letoviška godba pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Teodorja We.ssa igra tudi letos umetniško dovršeno v zdravi-škem parku vsak dan razun četrtkov, ko igra pri Petranu. Zraven tega je še dovolj drugih koncertov, predavanj o različnih stvareh, ki se tičejo zdravja itd., tako da se gostje lahko zabavajo.
g Draginja po hotelih in nekaterih gostilnah je letos neznosna. Ne vemo, ali je to upravičeno in če bo to Bledu koristilo.
g Na Bledu sedaj nemšč.na skoroda prevladuje na cesti. Tudi po gostilnah in prodajalnah se govori največ nemško; je prodajal-nica slovenskega liberalca, kjer ne čuješ slovenske besede. Bled, kam si prišel?
g Nova cerkev je vedno polna obiskovalcev. Gospod mojster Vurnik iz Radovljice je krasno dekoriral oltarje in prižnico; sedaj izdeluje še dva kipa za veliki oltar in potem bo tudi notranjščina cerkve razun slikarja in novih orgeij dokončana.
g Prostor pred cerkvijo se je letos razširil, ki bo naravnost krasen, ko se skoro podere še staro župnijsko gospodarsko poslopje. Vsa čast gospodu svetniku, ki se toliko žrtvuje za lepoto nove cerkve in s tem za povzdigo celega Bleda!
g Ošpice, ki so razsajale v ribenski župniji, so skoro pojenjale. Umrl ni noben otrok zaradi tega.
g Za staro gotsko cerkev v Bodeščah se vedno bolj zanimajo ne domačini, ampak tujci. Prav bi bilo, da se že vendar enkrat odkrijejo cerkvene slike.
g Letina je letos vsled suše in črva zelo slaba. Jabolk bo precej veliko.
g Dne 21. julija je pel na Bohinjski Bell župnikov sorodnik Janez Mrak novo mašo; nastavljen je kot kaplan v Spodnji Idriji. — Gorjanski kaplan R. Cepuder ie prestavljen v Tržič, v Gorje pa pride semeniški duhovnik J. Lovšin, doma iz Ribnice.
g Umrla je dne 29. julija blaga gospodinja Marija Pretnar iz Rečice. — Dne 5. t. m. smo pokopali na Bledu g. Jožefa Verderberja, ki je umrl nagle smrti zadet od kapi. Pogreb njegov je bil jako veličasten. — Dne 8. t. m. je umrl pri kopanju v Savi vsled krča 45ietni Anton Dečman iz Bodeče. Ob pokopu je jokala žena in enajst nedoraslih otrok. Žalosten pogreb. Bog nas varuj nagle smrti!
Jeseniške novice.
j Na Jesenice! V nedeljo, dne 25. avgusta, bo veliko zborovanje Krščansko-sociaine zveze, obenem pa bo »Katoliško delavsko društvo« obhajalo desetletnico svojega obstanka in blagoslovil se bo društveni dom. Ob ti priliki se bomo tudi posvetovali, kakšno stališče naj zavzamemo nasproti »reformirani« družbi sv. Cirila in Metoda. Bratje Korošci, pridite zlasti vi v velikem številu, da si skupno začrtamo pot, po kateri bomo v pnhodnjosti hodili in delovali v blagor našega milega naroda. Bohinj vam je pokazal, kaj imate pričakovati od liberalcev. Bratska društva po vsi domovini slovenski, prihitite dne 25. avgusta na Jesenice! Velikanskega pomena je
ravno v sedanjih razmerah to zborovanje, ki naj bo obenem tudi manifestacija za skupne naše ideale!	.
i Izredni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Jesen ce-Koroško Belo bo v nedeljo, dne 18. t. in., ob 4. uri popoldne v otroškem vrtcu na Savi. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o glavni skupščini družbe sv. C.rila in Metoda v Bohinju dne 6. t. me_s. 2. Predlog o prenehanju podružnice. Družba sv. Cirila in Metoda ni sedaj več, kar je bila, mladeniči, svobodomiselni dijaki so jo začeli »reform.rati.«. Zato je izredni občni zbor podružnice nujno potreben. Vsi udje naj pridejo na občni zbor, da se pouče, kaj hočejo liberalci z družbo, da bo vsak vedel, kakšno stališče naj zavzame nasproti »reformirani« družbi.
j Velika vrtna veselica v proslavo cesarjevega rojstnega dne se bode vršila v nedeljo, dne 18. t. m. na vrtu gospe Neže Klinar, na Savi-Jesenice. Tovarniška godba nastopi ta dan z najnovejšim programom. Med ve-sclico umetna razsvetljava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop za tovarniške delavce prost. K tej edino-le patrijotični veselici se pričakuje mnogo gostov.
j Več kot petdeset let delavec pod zemljo pri kranjski obrtni družbi, leta 1830 rojeni Matevž Kokalj iz Koroške Bele, je v nedeljo, dne 11. avgusta ob 11. uri dopoldne slovesno sprejel njemu od cesarja podeljeni srebrni križec s krono. V to svrho sta prišla na Savo c. kr. rudarski nadkomisar dr. C. Ho-riak in c. kr. okrajni glavar iz Radovljice. Povabljenih je bilo nekaj rudarjev in uradnikov, ki so se slavnosti udeležili v rudarski uniformi. Kokalj, mož stare korenine, je že kot 12-letni deček nastopil svoje službovanje pri poprejšnjih podjetnikih rudokopov na Gorenjskem. Leta 1856 je pa definitivno bil nastavljen kot rudar pri rudokopu na Vigunšici nad Begunjami, okraj Radovljica. Neprenehoma in nepretrgano je vztrajno hodil vsak tede« od svojega doma iz Koroške Bele pet ur hoda na 1351 mvisoko goro Vigunšica na delo. Prebil je skoraj dve tretjini svojega življenja pod zemljo in šele letos dne 1. januarja 1907 je stopil v pokoj.
Iz kranjskega okraja.
g Iz Predoselj. Liberalno oliko je pokazal zadnje dni neki pijanec v znam žgajarni v Britofu, ko je mimoidočega duhovnika tako po pobalinsko napadel, da surovih besedi, ki jih je izustil, nočemo priobčiti. V tej hiši sedijo dan na dan pijanci brez dela v času, ko ljudje delajo kot črna živina. Posestnika žganjarne pa blagohotno opomnimo, da bi bilo morda dobro poslati katerikrat orožnike pogledat, če toči povsem po paragrafih žganje. Vsak pošten človek pa se bo zdaj resno premislil, predno bo šel pit žganje o to žganjarno. To je naša odločna beseda. — Zapustil nas bo spoštovani gospod nadučitelj Henrik Paternost, ker je dobil nad-učiteljsko mesto v Senožečah na Notranjskem. Gospod nadučitelj je radi svojega tihega in prikupljivega značaja pri Predosljanih obče priljubljen.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Trboj. Vesel dan je bil za verne Tr-bojce četrtek, 8. t. m. Dobili so zopet duhovnika. ki so si ga močno želeli. Sprejeli so ga prav slovesno. Cast jim!
g Lenart I.otrič. Iz Železnikov nam poročajo: Tisti študent Lenart Lotrič, ki urejuje podlo protiversko cunjico »Svobodna misel« in ki pojde v Prago na shod framaso-nov in anarhistov, študira v Pragi in nima pri nas nobenega ugleda. On namreč študira z
duhovniškim denarjem in uživa ustanovo župnika Jerale, ki je pa gotovo ni ustanovil zu svobodomislece. Dasi je Lenart Lotrič tak sovražnik duhovnov, je vendar rad v farovžili za gosta.
k Iz Verja pri Medvodah. Letina pri nas
prav slabo kaže. Rži je vsled pozebe prav malo. Pšenica je nekoliko boljša. Kar pa spada pod sočivje, še dosti dobro kaže. Ali ta grd črv dela hudo škodo. Drugič pa suša. Suho ie po nekaterih krajih tako, da vse vene; daj nam, o Hog, prepotrebni dež! — Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 18. avgusta, veselico ob priliki cesarjevega rojstnega dne. Spored je sledeči: 1. Od pol štirih do št rih sprejem društev. 2 Koncert slavne godbe iz Goričan. 3. Srečo-lov. 4. V mraku zaž ganje umetalnega ognja. 5. Petje pod vodstvom gospoda organista iz Preske; mešani in moški zbor. Poje razne narodne venčke. 6. Prosta zabava. — Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen za poplačilo dolga gasilnega orodja in doma, se preplačila in pa dobitki prav hvaležno spre-jemajo. Vsa društva in vsi prijatelji gasiln h društev se najuljudneje vabijo k tej veselici. Kako potrebna so gasilna društva, lahko vsak vidi ob kakem požaru. Takrat se pokažejo prijatelji. Bodi si najhujši sovražnik ali najboljši prijatelj, gasilno društvo nastopi in pomaga, komur le more. Zatorej naj nikar nobeden ne gleda na par krajcarjev podpore tako potrebnemu društvu.
g Iz Stare Oselice. Dne 7. t. m. je prišla strašanska nevihta, nato se vsula toča in je nekaterim posestnikom vzela kruh. Sadie ie letos prav dobro kazalo, sedaj je vse z listjem vred na tleh. Nekaterim posestnikom je podrlo kozolce, enemu je še celo raz hlev vrgel veter streho.
Dolenjske novice.
Iz gregorskih višav.
d Letina. Vedno čujemo o velikih nesrečah, nevihtah in hudih uimah. V tem oziru se imamo mi Bogu srčno zahvaliti, ker do sedaj nas ni obiskala še večja nesreča, razun dvakratne sodre brez večje škode. Poljski pr.delki kažejo dobro. Otava raste izvrstno, sadja upamo, da bode obilo, zlasti jabolka bodo dobro obrodila. Vkljub deževnemu vremenu smo koncem julija košnjo končali.
d Strela udarila. Dne 26. julija je bila huda nevihta; med nevihto je neprestano treskalo, strela je udarila v več dreves na Mali Slevci, raznesla hrast v drobne kose, ki je bil vreden 80 K. Ne iščite ob nevihtah zavetja pod visokim drevjem!
d Železno rudo nameravajo kopati na Perovem ter so je že nekaj odposlali v pre-izkuševališče na Dunaj.
d Iskanje premoga se je ustavilo še minulo jesen, in kakor čujemo, se prične zopet prihodnjo pomlad.
d Slaba cesta je od Male Slevice do so-draške mejej večkratni nalivi so jo tako pokvarili, da "ne bo mogoče kmalu voziti po njej. Ker spada ta cesta med občane, se prosi, da takoj vsak svoj del popravi, in se tudi prosi, da gosp. cestni odbornik nekoliko bolj strogo postopa zlasti ob napravljanju gramoza in skrbi za boljši red nego prejšnja leta.
Belokranjske novice.
d Dne 11. t. m. je napravil domači pevski in tamburaški zbor na vrtu gospoda Mlakarja v Metliki ljudsko veselico, h kateri je
došlo mnogo občinstva. Cisti dobiček je bil namenjen za Gregorčičev spomenik.
d V Podzemlju je umrla gospa Goitierc. sestra gospoda župn.ka v Brusnicah M. Ne-maniča. N. v m. p.!
d Prestavljen je gospod kaplan M. Stuhr iz Semiča v zavode sv Stanislava v Št. \ idtt nad Ljubljano kot prefekt.
d Pretečeni teden je bil pri nas gospod dvorni svetnik in državni poslanec Fran Su-klje Ogledal sj ie novo merjeno železn.co in poizvedoval o škodi po toči ponesrečenih posestnikov.
d Druge krme bo pri nas jako malo, ker je huda suša.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Zahvala. Dne 30. julija 1907 je udarila strela v kozolec Simona Lavrtča v Vrbovcu; v trenotku je bilo pet kozolcev polnih žita v plamenu. V dolžnost si štejeva podpisanca, da se slavni »Vzajemni zavarovalnici« zahvaliva, ker je poslala takoj komisijo na kraj nesreče ter nama v osmih dneh popolnoma zavarovalnino izplačala, akoravno sva komaj pred enim mesecem vprvič zavarovalnino plačala, medtem ko od drugih zavarovalnic ni bilo še nobenega ogledat, akoravno smo vsi obenem požar naznanili. Zatorej se zahvaliva omenjeni zavarovalnici še enkrat posebno jaz Bernard Jarc, ker mi je za malo poškodbo na strehi še posebno odškodnino povrnila, ter to zavarovalnico povsod toplo priporočava. — Verbovec pri Doberniču, dne 8. avgusta 1907. — Jarc Alojzij. — Bernard Jarc.
d Iz Škocjana pri Turjaku. Nagle smrti je umrl 1. avgusta France Prijatelj, mlad gospodar iz Gradeža. Ko je oral na njivi, se ie nenadoma zgrudil in bil takoj mrtev. — Pogorela je Strletova hiša v Medvedici. Zažgali so otroci. — Nova župnijska cerkev je že pod streho. Sedaj so pričeli zidarji napravljati betonske oboke. Farani radi hodijo na tlako k hiši Gospodovi in prenašajo težo in vročino marsikaterega dneva. V oktobru bo cerkev gotova.
d V občini Velika Loka se vrše prihodnji ponedeljek, dne 19. avgusta, občinske volitve. Bralci »Domoljuba« se še spominjajo, kako hud je bil volivni boj pred tremi leti, saj smo bili naskočili prvikrat starodavno liberalno trdnjavo in padla je ob prvem naskoku. Takrat smo večkrat kaj pisali o naših liberalcih v »Domoljubu«. Pokazali smo jih svetu take, kakoršni so, pa to jih je silno togotilo. Zadnja tri leta smo jih domala pri miru pustili, dasi imamo gradiva cele kupe. Prizanašali smo jim, celo marsikatero grenko smo molče požrli, a Velikoločani niso za las boljši. Cel »Domoljub« bi bil poln, če bi hoteli popisati njihove zahrtne spletke in napade. Klicali so na nas vse oblasti Pritožb na c. kr. okrajno glavarstvo in deželni odbor je bilo v zad-ujil treh letih toliko, da se niti vseh domislit tje moremo. Da so naše somišljenike tožili pri c. kr. sodišču, za to jim je bila dobra vsaka malenkost. Velikolaški Šlajpah je n. pr. tožil odbornika Kravcarja zaradi osmih vinarjev, češ, da ie neki živinski potni list računal 20 v namestu 12 v. Seveda niti to m bilo res in Šlajpah je propadel. Vendar teh ljudi ne zmodri nič. Četudi so jim bile vse pritožbe odbite in so zraven tega še marsikatero gorko slišali od višjih oblasti, vendar venomer preže, kako bi katerega naših pripravili v škodo. Istotako se jim prav nič ne smili občinski denar; kjer so zadnja leta mo-
do njega, trosili so ga, kar se je dalo. Ko se je popravljala šola v Št. Lovrencu, so n. pr. plačevali vozniku pesek po 5 K voz. Pa bi se bil z lahka dobil po 3 K. Šolske sobe so slikali učitelju na ljubo. Za eno
sobo se je baje plačalo slikarju 100 K, čez nekaj let se bo morala pa pobeliti. Odločeval ie povsod šentlorenski nadučitelj Potokar, velikološki Pakar je pa ime predsednika nosil. Sicer je pa Pakar pokazal svojo spretnost tudi takrat, ko je zoper župnika Šimenca pritožbo naročil pri dr. Tavčarju. Kdor količkaj pozna postave, je moral naprej vedeti, da se s pritožbo ne bo opravilo nič. In res je bila ista na najvišjem mestu odbita, v dr. Tavčarja žep je pa zdrsnilo 206 K občinskega denarja. Pred tremi let. se je Potokar domislil kar čez noč, da je v šentloreski šoli stanovanje zanj premajhno. Precej je bila komisija za novo šolo ki bi bila občino stala 30.000 do 40.000 kron. Mnogi liberalci so b.li takrat na strani Potokarja in le odločnosti naših mož se imamo zahvaliti, da se je ta načrt liberalcev razbil. Nedavno so Velikoločani ustanovili požarno brambo. Stvar je čisto dobra in koristna, tudi vredna, da jo občina podpira. Toda že pri ustanovitvi se je ravnalo zahrbtno. Našega vrlega župana Keka so prosili in rotili. naj pravila v imenu občine podpiše. Slutil je, da bi ta podpis občino stal dragih denarjev, zato ni podp.sal. Velikoločani so mu rekli šema, osel itd. Danes slišimo, da ima požarna bramba 3500 K dolga. Zupan je imel prav, da ni podpisal; do vinarja vse bi bila morala občina plačati. Zadnje občinske volitve in tudi letošnje državnozborske so pokazale. da je večina prebivalstva v občini katoliškega mišljenja, liberalizem vlada le na Veliki loki in tam, kjer se Velikoločanov boje, pa tudi te strahovlade velikološke bo morda kmalu konec. Velikološki voditelji so zašli predaleč, svojemu župniku hočejo vzeti vso oblast tudi v cerkvi; ko se ie n pr. za-nj;č imelo blagoslavljati gasilno orodje, so mu rekli : »Ce nočete tako, kakor zahtevamo mi, vas pa na Veliko loko treba ni.« Ko je o priliki vizitacije presvetli knezoškof na Veliki loki maševal. so ga prezirali. Sedaj so župniku pisali, da naj ne pride več maševat doli in okrog govore, da bi bilo najbolje pametno, cerkev podreti. To je brezverski fanatizem Po tej poti tudi liberalcev ne bodo vseh speljali. Kakšen red bi bil v občini, če bi taki ljudje gospodarili! Zato možje vsi do zad-niega na volišče. Bodite sami gospodarji v občini, ne pa liberalcem za parado!
d Veliki romarski shod na Kumu bo dne 23., 24. in 25. avgusta o sv. Jerneju. Sklep 14. nedeljo po binkoštih, 25. avgusta.
iNotranjske novice.
Vipavske novice.
n Na Gočah so se vršile dne 8. avgusta občinske volitve. Zmagali so v vseh treh razredih ob obilni udeležbi pristaši S. L. S. Volivci so pokazali vzorno disciplino. Nasprotnikov ni bilo blizo.	^ .. e.
n Tilus so zanesli Iz Postojne tudi na Slap in Štjak na Vipavskem. Na Štjaku je zahteval že eno žrtev; umrl je mladenič v najlepši dobi Ljudstvo ie silno nejevoljno, da so po-stojinski mogotci bolezen tako dolgo pnkn-vali Ako se občina ni zavedala svoje dolžnosti, moralo bi poseči vmes vsaj c. kr. okrajno glavarstvo. Tako pa je po krivdi vseh poklicanih oblastij zanesena bolezen že na vse štiri strani sveta. Kdo bo povrnil škodo, ki jo je povzročila postojinska liberalna napreden V Mančah pri Vipavi ie umrla dne 5. t. m Jožefa Natlačen, mati g. Petra Natlačen, mestnega kaplana v Metliki in abiturijenta
Marka. Rila je blaga mati in vzgledna gospodinja. Manške žene so ji podarile lep venec, in io polnoštevilno spremile k večnemu počitku. Pevci društva »Nanos« so pokojnici v slovo zapeli več ganljivih žalostink. Obilna udeležba ljudstva od blizu in daleč je pokazala, da je bila pokojnica obče spostovana. N. v m. p.! — Udeležnikom pogreba nepozabne matere Jožefe, osobito manškim ženam, pevcem slavnega društva »Nanos« in njega pevovodju Rihardu Ferjančiču, izreka najprisrčne:šo zahvalo rodbina Natlačen v Mančah.
Iz reške doline.
n »Slovenca« prodaja v Ilirski Bistrici vsak dan trgovec g. Starec, po domače Cer-nar. Preje ga je Iveta Tomšiča prodajalna, a ker je »Slovenec« malo potipal razne magnate bistriške, se ie odpovedal v tej trgovini. Tudi prav; če ni prostora za »Slovenca«, naj ne bo prostora tudi za pristaše S. L. S. v tej trgovini. To bi bilo vsaj dosledno, česar pa seveda od liberalcev zahtevati ne moremo! V Trnovem se dobi »Slovenec« v gospodarskem društvu. Pristaši, segajte pridno po njem.
n V Ilirski Bistrici bo prihodnjo nedeljo blagoslovljenje društvenega doma čitalnice in pa ondotnega gasilnega društva. V ta namen se namerava prirediti obširna veselica.
n V trnovsko-bistrlškem okraju se letos kaj dosti zida. Ni je skoro vasi, da se ne bi postavila kaka nova hiša, v marsikateri kar po pet in še več. Zida se tudi nova opekarna pri Kosezah, ki bo podjetje v slovenskih rokah. Tudi se namerava še letos graditi vodovod za Jasen in Vrbovo.
n Delajte in žrtvujte za »Notranjčevo« stranko, tako bi se moral pravzaprav glasiti konec uvodnega članka zadnjega »Notranjca« Prepereli liberalci notranjski, vedoč, da je »liberalec« beseda, ki se gabi vsakemu poštenjaku v dno duše, s katero so se bahali, dokler jih ni ljudstvo izpregledalo, da so to le navadni izsesalci njegovi, so si nadeli sicer lepo ime »agrarec«, a v resnici so ostali isti nenasitni volkovi, kot so bili preje. V tem članku piše ta prismojeni zakotni listič, da »nimamo Slovenci krepke organizacije agrarne barve, ki bi vedela in znala doseči, da postanejo tudi Slovenci na primeren način deležni uspehov agrarne ideje.« Ali te ni prav nič sram »Notranjec«, ti, ki si še najmanj o postojinskem legarju podučen, da tako debelo lažeš? Zakaj ne poveš »svetovni« listič, da edino tvoj ljubljenec, načelnik liberalne kranjske stranke, Hribar, izmed vseh kranjskih državnozborskih poslancev ni v zvezi kmetske stranke na Dunaju, da so pa vsi naši poslanci? Ce Hribar na Dunaju le kihne, že na dolgo in široko to poročaš; zakaj pa ne poveš, da so se vsi naši poslanci, predvsem Povše, ki odtehta vse slovenske liberalce v kmetskem vprašanju, največ trudili za osnovitev kmetske zveze na Dunaju in da je g. Povše celo načelnik te zveze? Zares, za prave osle »Notranjec« imaš svoje brav;e. da jim natvezuješ take laži. Le imej jih še naprej, saj drugega imena itak niso vredni s teboj vred! Ljudstvo kmečko ti bode dalo pa že še po tvoji kosmati duši ob prihodnjih deželno-zborskih volitvah!
Idrijske novice.
n Hudo Jezo na »Domoljuba« imajo liberalni in socialistični listi. Pravijo, da hujska. Mi sicer priznamo, da dostikrat kaj täcega prinese, kar nasprotnikom ni všeč, a lagati ne mara. Ce pa resnica našim narobe prijateljem ni všeč, je to znamenje, da so bolni. Na očeh bolni ne morejo lnči prenašati.
n Čipkarska šola se je pričela s 1. avgustom. Zanimanje je veliko. V pripravljalni oddelek, ki ga obiskujejo učenke ljudske šole, je vpisanih 261 deklic, v ostale oddelke pa se jih ie zglasilo 69.
n Zmaga socialnih demokratov. G. kaplan Strubelj je štreno zmešal tem Marksistom v Spodnji Idriji pri državnozborskih volitvah. Bili so hudi nanj in mu zapretili, da ga bodo proč spravili. Ker gre res proč. se zdi, kakor da je njihove obveljala. Ker ne manjka prismojenih ljudi, bo tudi te čenčarije kdo verjel. In Kristan bo morda v svoji resnicoljubnosti porabil to kot dokaz, da prod mo-krači prifarskimi vse trepeta, celo škof.
n Vera je najboljša. Včasih je človek največja ničla na svetu. Začne pa zaničevati vero. takoj zadobi veljavo, začne ,?a vse povzdigovati, ga riniti na mastno plačane službe. Tako tudi naš Julče, ki je moral slovesno obliubiti, da ga ne bo več na gimnazijo n;.zaj, da je dobil prvi red v četrti šoli, je sedaj največji veljak v Idriji — on komandira, in akademično izobraženi možje s - rvi ponižno klanjajo. Kakšno duševno revše ie pred : njim Oswald. !• ima maturo z odliko. Zakaj pa ic Julče Novak teko učen. tako veljaven in , vpliven? Zna zabavljati zoper vero. Če bi j vere ne bilo, bi Julče ne mogel zabavljati — ! bil bi brez veljave, brtz dobre službe in.plače. 1 Vera ie torej tudi za Julčeta najboljša stvar, da ob njo gloda in od tega prav dobro živi. |
Postojnske novice.
n Tifus v Postojinl. Umrla je dne 7. avgusta na legariu žena pisarja pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Karolina Kodele, in to je sedaj že peti slučaj smrti. — Obolel je na legarju tu-ka šnii kaplan, gospod Anton Breznik, ter je sedaj v bolnišnici. Vodovodi so sedaj vsi zaprti. Edino dobro vodo studenca »Ribnik« vozijo v velikem sodu po trgu, seveda na račun občine. Zakaj se pač ni ukrenilo lansko leto to. kar sedaj??
n Zdravstvene razmere v Postojinl. Pognano je sedaj, da ie edino voda iz vodovoda kriva tej strašni bolezni. Krivda zadene tiste, ki so vodovod zgradili in sicer prvič tiste, pri zgradbi vodovoda, in drugič tiste pri vzdrževana vodovoda. Pri zgradbi vodovoda cta jo največ in najbolj zavozila gosp. Arko in Di-trirh, ker se nista ozirala niti na mnenje zdravnikov in sta proti želji prebivalstva z nepotrebnimi velikanskimi stroški zgradila vodovod tako, kot stoji danes. Kljub temu, da je biio občeznano. da ima eden nabiralnikov zelo slabo pitno vodo, so snaženje in čiščenje prpolnoma zanemarili, tako, da so sedaj pri pojavu legaria cele kupe b!a;a zajemali iz nabiralnika, kateri je bil ves živ najosti.d-nejšega mrčesa, glist in črvov in ko so čistili hidrante, je tekla iz njih prava gnojnica. Seveda. letos poteče doba atu Arkotu kot dež. poflancu in Ditrichu kot trškemu oskrbniku, pa hočeta oprati sebe mesto vodovoda. Škandal, kaj si upa v ta namen zadnji »Notranjec« vpričo vsega občinstva zavijati in lagati ter grmeti nad »Slovencem«, ki je opozoril javnost na nedostatke. Naj rajši brez obotavljanja vse pove. kaj je vlada odgovorjj^itd. — »Notranjčeve« laži menda dosti jasno kaže komisija, ki se je vršila dne 5. avgusta, katera je pritisnila občinski svet, da je sklenil temeljito predrugačenje vodovodnih naprav. A kljub vsem novim napravam je bila komisija mnenja, do bode vodovod neraben in torej toliko tisočakov proč vrženih.
n Postojlnski Arko je ob zadnjih volitv ah povsod na svojih shodih priporočal skrb za vodovode, da je pri tem drzovito metal polena pod noge našim poslancem, češ, da niso ničesar ukrenili v tem oziru za svoje ' ohvce.
kar je seveda laž. Kdo bi si bil mislil, da se bode vse to tako bridko v kratkem mašče-j vaio nad Arkotom, ki je ud postojinskega tuž-nega načelstva in kateri je največ zavozil pri zgradbi postojinskega vodovoda, ker se iti oziral z drugimi liberalci vred niti na mnenje zdravnikov, in je proti želji občinstvi z nepotrebnimi velikanskimi stroški zgradil vodovod. kot stoji še sedaj. Zgraditeli vodovodov z jezikom, g. Arko, kako je bilo vam kaj pri srcu dne 5. avgusta, ko je bila komisija kljub temeljitemu predrtigačenjuvodovodnih naprav pri postojinskemu vodovodu mnenja, da bode vodovod neraben in torej toliko tisočakov proč vrženih? Jeli sedaj vam g. Arko posvetila v vašo liberalno glavo resničnost prislo-vice. da, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade? Strašno ste telebnili vanjo 14. maja in sedaj pa v vodovod, iz katerega hidrantov je tekla ob čiščenju prava gnojnica, iz čigar nabiralnikov so zajemali cele kupe blata, k-ateri je bil ves živ najostudnejšega mrčesa, glist in črvov? In taki ljudje, kaj ne g. Arko, ki ste hoteli rešiti notranjske liberalce ob zadnjih volitvah konečnega pogina, naj bi učili druge vestne može, tako poslancc kakor volivce, spedarstva pri javnih napravah. Še vedno je moral učitelj sam preje znati, predno je učenca česa naučit? In vi, kako znate skrbeti za čistost postojnskega vodovoda? Da proč za vselej s takimi ljudmi iz javnega življenja, zakaj. to bi bil še hujši mrčes, nego so gliste in črvi postojinskega vodovoda, za slovensko javno življenje! Da, tretjič in zadnjič naj te-iebne Arko pri prihodnjih deželnozborskih v olitvah kakor je dolg in širok!
Iz raznih kraiev Notraniske.
n Liberalci se boje probuje otrok. V Gorenjem Logatcu so v nedeljo, dne 4. avgusta, popoldne napravili veselico otroci tretjega razreda n še manjši. Zapeli so pogumno prav lepih pesmic in uprizorili dvodejanko: »Kotar«. Nazadnje je bila še loterija (srečo-lov). Čisti dohodek so namenili za nove farne orgije. Prišl. so mali sami na to misel. Vabili so povsod, i pri liberalcih, razdajali vabila in poprosili tudi za dob.tke. Pa prt par zagrizencih so slabo naleteli. Izjavili so jim. da ne dajo nič, ker bo za orgije, in tudi zraven jih ni bilo nič, in sicer ostentativo. Prizadevali so se. da bi otroke odvrnili od njih sklepa in nai b. se dobiček dal kam drugam. Pa otroci so vztrajali in pokazali, da ne poznajo strahu pred županom Lenassiiem, vpo-kojenim zagrizen m sodnim oficialom Vonči-nom in drugimi. Prav tako, pogum velja! — Omenjamo še. da se je uprizoritve udeležil tudi gospod glavar, ki mu je bil napredek otrok vserlej gorko pri srcu. Denarja za orgije se je dob lo IIS K. Velika vsota od malih ljttdij.
n Ustanovni občni zbor za izobraževalno društvo v Dol. Logatcu se bo vršil v nedeljo ob štirih v hiši Kristanovi. Kateri ste se zadnj č na ustanovnem shodu priglasili, da ste voljni pristopiti, pridite zraven in pripeljite še drugih. Pogovorilo se bo o nekaterih stvareh in izvolil odbor.
n Letina pri nas kaže jako dobro. Sena je bilo precei. žito je lepo in tudi sadja bomo precej imeli. So pa tudi ljudje pridni in znajo razumno kmetovati. Toča ni napravila škode.
n Letovlščarjev iz Trsta je letos prav malo. No, pa ni nobene škode za Logatec, razven za par gostilničarjev.
n Slavina. Na posebno slovesen način obhajali smo letos zaobljubljen praznik dne 5. avgusta na praznik Marije Snežnice. Veleča-stiti. inilostljivi gospod stolni prošt g. Ivan Sajovic, bivši dolgoletni župnik slavinski,
opravili so v župni cerkvi ob obilni asistenci pontifikalno sveto mašo. Cerkveni govor imel je preč. g. svetnik in župnik v Tržiču na Gorenjskem g. Er. Špendal, ki je prišel na povabilo svojega součenca in tukajšnjega župnika g. Mat. Prijatelja, z drugimi součenci vred, da v Slavini na ta dan obhajajo 38-lctnico tnašni-škega posvečevanja. Slovesnost se jc lepo završila, k čemur je pripomoglo veliko tudi lepo ubrano cerkveno petje, kakoršnega se malokje sliši na deželi. Vsa čast g. nadučitelju Verbiču. Cerkveni zbor je napravil na čast mil. g. proštu in gospodom jubilantom lepo podoknico na predvečer slavnosti.
Štajerske novice.
š Laški trg. V nedeljo 4. t. m. imelo je politično društvo za laški okraj zborovanje v prostorih »Narodnega doma« v Laškem trgu. Poročal je državni poslanec dr. Benkovič o delovanju slovenskih poslancev in o »Slovenskem klubu«. Navdušeno je odobravala mnogobrojna množ.ca do 400 mož go-vornikove besede, odobravala delovanje »Slovenskega kluba« in izrekla z viharnim navdušenjem zaupanje svojemu vrlemu poslancu. V soglasno sprejeti resoluciji se obsoja korak poslanca dr. Ploja in se od njega zahteva da položi svoj mandat nazaj v roke »Kmečke zveze.«
š Toča. Dne 7. avgusta popoludne ob 4. uri se ie vlila čez ptujsko polje in okolico najprej silna ploha, nato pa ie s strahovitim šumom začela padati kakor orehi debela toča. ki je napravila na poljih in sadonosnikih velikansko škodo. Halozam, ki so letos že štirikrat pobite, je toča tokrat prizanesla, vsaj povsod po Halozah ni poklestila. Ubogi slovenski kmet na Spodnjem Štajerskem letos že itak ne ve, kako bo izhajal, ker je silno slaba letina, brez sadja, trte so že pozimi pozeble. a sedaj uničuje toča teden za tednom še zadnje ostanke. Gotovo so tudi Slovenske Gorice zelo pri^dete, ker je od t.ste strani prišla nevihta. Ljudstvo je povsod silno potrto in obupno gleda v bodočnost. Naše poslance pa prosimo, da_nam izposlujejo izdatno državno pomoč.
š Živinske kuge na Štajerskem. Srab razsaja v Braslovčah in Grižah. Rdečica pri svinjah v Št. Juriju ob Južni železnici. Te-hariih. Laškem trgu, Sv. Jerneju v konjiškem okraju, v Koslavcih in Radislavcih v ljutomerskem okraju, v Poberžu, Radvini, Do-nački gori, Zetalah, Varci. Vurbergu, Vinta-govcih in Ptuju. — Svinjska kuga v Ragoz-nici pod Mariborom, v Hajdinu, na Bregu pri Ptuju in v Cirkovcih, nadalje v Celjti, v Artičah, Globokem. Kapelah in Zakotu. Mehurčki v Marija Reki.
š Ptujski prošt mil. gospod Flek je obhajal .V), jul. jako slovesno zlato sv. mašo ob na-.vzčonosti 60 gg. duhovnov. Bog daj dočakati gospodu jubilantu tudi bisernico!
š V Braslovčah se je obhajala 21. julija lOOletnica obstanka braslovske šole.
Koroške novice.
k Smrtna vožnja. Posestnik Štefan Go-rinšek iz Tepine je vozil 29. m. m. zvečer bonibaževino. Med potom ga je presenetila nevihta. Voznik se je skril pred dežjem pod plahto. Ko je peljal voz po bregu navzdol, se
ie voz prekucnil in pokopal neprevidnega voznika. Šele drugi dan ga je našel poštar z razbito črepinjo.
k Minister Tittoni v Celovcu. Italijanski zunanji minister Tittoni obišče koncem avgusta Aerenthala. Ob tej priliki se pelje z avtomobilom skozi Celovec na Severnik. V Celovcu Tittoni prenoči.
k Pogorela je tovarna za pap'r in celu-loso P. Krieglianiiner v Rechbergu na Koroškem.
k Strela je ubla v noči na 6. t. m. na -liliški planini na gornjem Koroškem tri konični. Med ubitimi je bila ena breja kobila, vredna čez 1200 kron.
k Cesar pride v Celovec dne četrtega septembra. Po dvornem obedu bo slavnostni sprevod veteranskih društev iu velika ba-kljada.
k Pekovska stavka v Celovcu. Izmed 65 pekovskih pomočnikov v 22 celovških peka-r : iah jih stavka 54. Vajencev je 19 stavka jih pa šest. V Oraschevi okoličanski pekariji stavkajo štirje peki. Brez dela je bilo ob pri-Cctku stavke 13 pomočnikov.
k Ogenj. V Cadramu so zgoreli 6. t. m. dopoludne stari župnijski hlevi. Zgorela ie tudi vinska stiskalnica, slamoreznica i. dr. a vse je bilo zavarovano. Ljudje pravijo, da su ogenj zanetili otroci, ki so kadili cigarete. \ iiela se je najprej krma, zato ni bilo mogoče rešiti poslopja.
Primorske novice.
p Zopet roparsk napad v Trstu. Soie rja Josipa Doma sta nedavno, in sicer malo po polnoči, v ulici del Monte napadla dva neznana člaveka. Prijela sta ga za roke, in ker je hotel upiti, sta mu velela: »Ne vpiti, če ne vas ubijeva!« Nato sta mu vzela iz notranjega jopičevega žepa listnico, v kateri ie mei 50 kron denarja, a potem sta pobegnila |X) ulici Tommaso Grossi.
p Zopet blagajna v Trstu oropana. Pretekli teden je neki redar našel vrata h.še št. I v ulici Giochino Rossini odprta že ob 4. uri zjutraj. Ker se mu je to zdelo čudno, je vprašal onega redarja, ki je bil tam pred njim če je on videl odprta tista vrata. A oni redar ie izjavil, da je bil tam ob en črt na štiri in so bila tedaj vrata zaprta. Slednjič so zapazili, da so odprta tudi v veži se nahajajoča vrata zaloge olja tvrdke Cosul.ch, Pozvan je bil torej gospod Cosulich, ki je konštatoval, da so neznani tatovi s pomočjo dlet, železnih droijov in klešč razruvali blagajno na vrhu ter vzeli iz nje kakih 1221 kron denarja. V zalogi so našli na tleh dva vetr.ha.
p Karola Deltlna, ki je bil na sumu, da jc umoril v Trstu kočijaža Praznika in Mo-lioroviča, so izpustili, ker se ni izkazalo, da ie kriv. »Piccolo« poroča, da je baje policija v Celovcu zaprla morivca kočijažev. Najbrž ie to zopet le raca.
P Roparski napad na poštni voz v Trstu. V ulici Flavio Giosa sta pretečeni teden ob II- uri napadla dva človeka poštni voz, katerega je vozil 211etni kočijaž Fran Matuchino 'z Pirana. En ropar je ustavil konja, drugi ropar je pa z revolverjem grozil kočijažu, da mu šestkrat prestreli glavo. Nato je ta ostal Pri kočijažu in mu držal vedno revolver Pred, obrazom, a oni, ki je bil ustavil konia. jc snel svetilko z voza in šel odpirat voz. Ko je pa odprl voz in vanj posvetil, je videl, da ie voz prazen. Iz jeze, da ni ničesar dobil v vozu, je zaklel in vrgel svetilko ob tla, na kar sta oba pobegnila. A oni, ki je stražil kočijaža, je še tega prej ranil z nožem v roko.
hden njiju je pobegnil proti morju, a drugi proti Miramarski cesti. Prestrašeni kočijaž je šel za tem na poštni urad, kjer je povedal, kaj se imi je pripetilo. Obveščena je bila takoj policija, ki je zaslišala kočijaža. Ta je — kolikor je mogel — opisal zunanjost onega človeka, ki mu je držal revolver pred obrazom. Namen tega napada je bil oropati pošto, kajti napadalca sta gotovo mislila, da kočijaž pelje na urad pošto za poštni vlak, ki odide ob 11. uri 20 minut na Dunaj. A zmotila sta se in naletela na prazen voz, ki je šele šel po pošto na parnik »Wurmbrand«. Policija je bila seveda takoj vsa pokoncu. Res vedno lepše razmere v Trstu. Vsled napada na poštni voz je tržaška policija aretirala 71 oseb, 30 iih je že izpustila.
p Ustanovni shod »Slovenske krščansko-socialne zveze za goriško - gradiščansko deželo« se bo vrš.l dne 22. t. m. dopoldne v prostorih »Goriške zveze«. Via Vetturini, št. 9. Naprošena so vsa krščanska nepolitična društva goriške dežele, naj pošljejo svoje zastopnike na ustanovni shod, ki bo velike važnosti za enotnost nadaljne krščansko-so-c.alile organizacije na Goriškem. Pred usta-ovnim shodom so pa vabljeni čč. gg. kate-heti in sploh č. g. duhovniki istotam na sestanek, ki se prične ob deseti uri dopoldne.
p Trije cesarski lovci pobegnili čez mejo. Dne 6. t. m. so prekoračili tri cesarski lovci avstrijski od desete stotni.ie italijansko mejo. Italijansk m oblastim, ki so jih ustavile, so izjavili, da vsled velike vročine izmučeni po nahrbtniku, nočejo več delati vaj. Begunce, ki se zovejo Cezar, Treibal in Wod.cka, so izročili poveljništvu v Bellunu.
Iz raznih krajev.
Slovenski fanje in možje v Šleziji. Iz Šle-zije piše »Primorski List«: V kraju Ernsdorf v Šleziji so imeli slovenski fantje in možje dne 28. julija veličasten shod. Vsi Slovenci tu so doma iz Vipavske doline in iz gora nad Ajdovšč.no. Zjutraj je bila slovesna sv. maša, pri kateri je pevski zbor iz šturske gore nad Ajdovščino pel lepe slovenske mašne pesmi. Petje je vodil Anton Pipan iz Planine. Podružnica sv. Janeza je bila lepo okrašena, zunaj sta stala dva visoka mlaja, lepo ozalj-šana z zelenjem. Ljudstva je bilo veliko, ter je z veseljem poslušalo lepo slovensko petje, ki ga niso slišali še nikdar. Dopadlo se jim je zelo. Gospod župnik nas je potem povabil na cerkveni shod v farni cerkvi. To je častno za naše slovenske krščanske mladeniče in može — Tu naj izrečemo vso čast in hvalo našemu delovodju (Partieführer) Antonu Bra-tina, doma iz Otlice, ki skrbi kaj lepo za nas, svoje rojake. Domovina pa naj ve. da ji tu delamo čast ter da se zavedamo, da smo krščanski Slovenci.
Slovenski kostanjarji na Dunaju se bojo prihodnje jeseni, ker jim prete dunajski občinski odborniki, da ne bodo smeli peči kostanja, zlasti pa ne imeti hlapcev. Kdor dobi dovoljenje bo moral torej sam zmrzovati pri peci. — Kakor se šalijo dunajski kostanjarji, je naj-bržc obšel ta strah tudi Oražma, nekdanjega župana v Strugah na Dolenjskem, ki je že dalje časa pekel kostanj na Dunaju, da se je revež pred kratkim obesil. Gotovo se je hotel na ta način ogniti pomanjkanju, ki nam preti v pr'hodnji zimi. Pazite torej slovenski mladeniči in še posebno vi stariši pazite, s kate-r.nii gospodarji se pobotate o Malem Šmarnu v Velikih Laščah za na Dunaj, da si ne napravite brez potrebe stroškov in sitnosti in da se
vam ne bo treba radi zaslužka tožariti po Dunaju. Dobe se namreč gospodarji, ki naženo v jeseni celo Kopo fantičev, da jim peko kostanj par mesecev, mogoče tudi pol zime, potem pa, ko se ne pioda mnogo več, jih zapode od sebe. Mlape. ki je prestal' ravno najhujši mraz, zahteva zasluženega plačila. Ali gospodar mu zaračuna vse mogoče in nemogoče stvari, tako da je nazadnje hlapec gospoda;ju dolžan! Fant ostane na ta način zapuščen, bicz vinarja v žepu in nevešč nemškega jezika v velikem mestu, tako :!a se res ne more nikamor obrniti, domov pa indi ne more, ker nima za vožnje. Kaj se pravi, priti v tak |k,1o-ž.ij, ve samo ta ki je to izkusil! Ker lo prihodnja zima, kakor se sedaj Kaže, <lede ko-stnniarske obrti na Dunaju innogo slabša od prejšnjih, zato premislite vsi, ki hočete na I >u-naj kostanj peč, prav dobro svoj korak.
Za varstvo slovenskih deklet.
(Zavod sv. Nikolaja v Trstu.)
Zavetišče za brezposelne služkinje.
Žalost in groza nas obdaja, ko beremo ali slišimo, koliko so morali pretrpeti naši predniki od krvoločnih, divjih Turkov, ki so ne-številnokrat pustošili naše kraje, požigali naše vasi, blago in mlade ljudi plenili in odvajali v sužnost. Posebno dragocen plen so jim bila lepa slovenska dekleta, za katera so se bogati in pohotni jutrovci kar trgali.
Turške nevarnosti so že davno minule, vendar nam srce močno krvavi in duša se nam v pomilovanju topi, ko zremo na novejše nevarnosti, ki prete onim slovenskim mladenkam, katere sili revščina, omamlja neči-inurnost, ali pa naganja še kak drug vzrok, da zapuste svoj tihi dom in drve za nepoznano srečo v tuji svet.
Ker smo sami priče bridkega gorja, ki tako pogostoma zadeva cvet slovenskega žen-stva, ne moremo drugače, kot glasno in močno vpiti, da odmeva do zadnjega kota naše domov.ne: »Dekleta, doma ostanite!« Vi pa, skrbni stariši (sorodniki in gospodarji), častiti duhovniki, cenjeni učitelji ter slavna županstva, vi vsi pomagajte zajeziti navale mladih ljudi do velikih inest.
Toda pri vsestranskih svarilih in pri raznih težkočah se vendarle množi število deklet, ki prihajajo služit v Trst. Enkrat za vselej bodi povedano: Vzroki tiče prej v vsem drugem kot v tem, da obstoji v Trstu zavetišče za brezposelne služk.nje, t. j. »Zavod sv. Nikolaja«,ki je ustanovljen le za to, da rešuje v nevarnosti že se nahajajoča na novo došla dekleta ali pa ona, ki so službo izgubila — in nikakor ne zato, da jih spravlja iz varnega domovja v velikomestne nevarnosti.
Podli postopači, ki se klatijo po deželi in lahkomišljenim dekletom ponujajo lepih služb, sumljivi sopotniki v "vlaku in na ladji, »prijazni« tolmači na postaji in v luki, predrzni soposli. hinavski snubci, pohotni gospodarji, lahkoživi sinovi po družinah, pokvarjene to-varišice, gostoljubne starke (po prenočiščih), posredovalni uradi za službe — vsi ti so se zakleli proti našemu mlademu ženstvu.
Z verskega, socialnega in narodnega stališča je nostalo zavetišče za brezposelne služkinje živa potreba. In res hvalevrednemu trudu in prizadevanju preblage gospe Marije Škrinjar (ki jtrb.la v zavodu prva voditeljica) je leta 1898 bil v Trstu ustanovljen »Zavod sv. Nikolaja« v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Vel. Franca Jožefa I,
V	teh devetih letih (1898—1907) je sprejelo to zavetišče v svoje okrilje približno 9000 (devet tisoč) slovenskih deklet, katera b. se bi(a lahko izgubila v šumečih valovih svetovnega mesta. »Zavod« obžaluje le to. da je bilo razven teh 9000 še mnogo drugih služkinj-trpink, katerim nt mogel dovolj pomagati vsled svojih preskromnih sredstev. Koliko deklet pa je žrtvovala naša domovina še predilo je zavod obstajal! Gotovo je marsikatera mladenka tužno zvenela v okuženih prostor.h velikih mest (Trst, Aleksandrija, Carigrad itd.)
»Zavod« je bil angel varuh le onim dekletom, ki so v Trstu ostala, temveč tudi tistim, ki so se čez Trst izseljevala. Izvrševal ie do njih vsa duhovna in telesna dela usmiljenja.
Ce pomislimo, da vzdržujejo »Zavod« Ie milodari. moramo pripoznati njegov vel.k trud a še večjo ljubezen, ko vidimo tako lepe uspehe. »Zavod« sprejema dekleta že na postaji po posebnih »varhinjah« (ki nosijo na belo rumenih trakovih svet.njico Matere Božje dobrega sveta). Daje proti prav mali odškodnini svojim gojenkam ne le streho in hrano, temveč tudi raznovrsten poduk in koristne nasvete. Poteguje se povsod za vse njihove človeške in krščanske prav,ce.
Vsled naraščajoče draginje stanarini, hrani, razsvetljavi in kurjavi prihaja pa »Zavod« v vedno večje zadrege in stiske. Zato smo prisiljeni, ker poznamo važnost tega zavetišča, da trkamo na usmiljena srca širom slovenske domovine: Pomagajte, pomagajte!
V	obrambo ugleda slovenskih služkinj moramo izjaviti še to: Marsikdo napačno misli. da dekleta, ki služijo v Trstu, niso sploh nič kaj prida. Ni res, Slovenke znajo še najlepše biti čednostne in verne. »Marijina družba«, »Marijin dom«, »Župnijska knjižn.ca«, »Slovenske pridige« (in služba božja), »pisma od doma« — vse to deluje v lepem soglasju z »Zavodom« za njihovo časno in večno blaginjo.
Dekleta so tedaj vredna vsake podpore. Prihodnje leto 1908 bode obhajal »Zavod« desetletnico svojega obstanka. Vsak po svoj,h močeh sezite v žep, da povečate to slavlje, ki naj zavodu zagotovi obstanek in mu pospešuje napredek.
Pomagajte, Bog vam bo obilno poplačal — in veliko korist bode imela vsa Slovenija.
Trst. 1. julija 1907.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu,
Via Farneto 18, II.
Opazke :
1.	Ker je »Zavod« vseslovenskega pomena v tako važni zadevi, se p. n. uredništva slovenskega časopisja najuljudneje prosijo. da ta članek ponatisnejo.
2.	Slavna županstva in slovenski denarni zavodi si bodo postavili večen spomenik, če nakažejo »Zavodu« stalne letne zneske.
3.	Želeti je, da se ustanove povsod posebno družbe žena in deklet, katere naj bi ne le nabirale podpore za svoje rojakinje v tujini, temveč tudi od »Zavoda« poizvedovale, kako se jim godi.
Kako se širi legar in kako se ga ubranimo.
Kakor znano, oboli človek na legarju, če se okuži s posebno, samo pod mikroskopom zaznatno glivico: bacilus typhi abdominalis imenovano. Teh glivic niso doslej v obližju človeka drugače našli, kakor če jih je na le-
garju obolel človek s svojimi iztrebki tjakaj zanesel.
Iz tega sledi, da ie okuževalnih virov iskati v iztrebkih in izločkih bolnikov. Zato leti sum v prvi vrsti tudi na onesnaženo perilo in posteljnino. Ker tifozm bacili bodisi v vodenem ali popolnoma posušenem hranivu ohranijo življenjsko svojo moč več mesecev, je jasno, da ostanejo iztrebki in stvari, došle ž nj m v dotiko, tudi mnogo časa okuževalni: kanali, sodčki, tla, prst. njive itd., kamor so bile v gnojnici zanešene fekalije.
Ako ni preskrbljeno za vodovod in se nahajajo vodnjaki v bližini kanalov in stranišč, onesnaženih z dejekti na legarju obolelih ljudii, je seveda mogoče, da se z bacili okuži voda v vodnjaku. To se tudi zgodi ond'. kjer pero okuženo per.lo in se odtaka taka onečedena voda zopet naprej v vodnjak. Infekcija je pa seveda tudi mogoča, če so odtoki iz greznic in kloak odpeljani v potoke in reke, iz katerih zajemajo drugi ljudje svojo pitno vodo.
V h.ši santi prihajajo pogosto nezaznatni delci okuženih izločkov na posode, žlice in na živila, na kruh, mleko in sadje, s katerimi se potem zdravi ljudje okuži.o, ko jih nosijo v usta. Zato zbole tudi na legarju pogosto člani ene in iste rodbine, strežniki in perice, ki ne pazijo na roke, in se z nesnažnimi prsti dotikajo živil in svojih usten.
Drug jako pogost način infekcije je oni s pitno vodo, kakor n. pr. ravno sedaj v Postojni. Ako se okužijo centralne vodovodne naprave, potem se časih zanese legar do neverjetno obsežnih mej.
Navadno seveda mislijo pri vsaki epidemiji ljudje, da se je razširil v pretežni večini slučajev legar s pitno vodo. A nič manj bolezni se ne prenese z direktnim dotikom od osebe pa na drugo osebo.
Tretji način infekcije nam dajo surovine, kot soč.vje, salata, redkev itd., katere zavži-vamo nekuhane in se tako okužimo, seveda če so rastline rastle na tleh ali gredah, katere so polivali z inficirano gnojnico. Tudi s prahom, v katerega so zamešane posušene kali legarjeve, se je moči okužiti. Seveda se zgodi to jako redko, kakor je redka tudi direktna infekcija krvi z bacili.
Navadno se proti jeseni slučaji legarja pomnože; obole najbolj ljudje v starosti 15 do 30 let; umrljivost znaša 1 do 3 odstotke. Ir.kubicija, t. j. čas, ki preteče od dneva oku-ženja, pa do tja, ko se pokažejo prva znamenja obolelosti, znaša deset dnij do štiri tedne.
Iz teh točk, v katerih smo navedli nekaj datov o širjenju bolezni, pa bomo skušali sklepati, kako imamo ravnati, da se najuspešneje ubranimo legarja.
Jasno ie, da se bomo v prvi vrsti ogibali priti v stik z ljudmi že obolelimi na legarju, ogibali pa tudi stvari, s katerimi prihajajo v dotiko bolniki.
Ravno tako ne bomo pili vode, če ni stu-denčnica ali napeljan vodovod, glede katerega se je znanstveno dognalo, da je čist. zanesljiv in neokužen.
Prav take kakovosti pa bomo zahtevali tudi o vodi, kar jo rabimo za kuho, in če mogoče, tudi za pranje in kopeli.
Vsako vodo, ki se nam zdi sumljiva, bomo dobro prevreli in prekuhali, in samo tako vodo pili, kedar se je zopet shladila. Vrela voda namreč zamori tifusove kali popolnoma.
Kar velja o vodi, velja tudi o ledu, napravljenem iz nje. Slabega, okuženega ledu ne bomo uporabljali ne pri kuhi ne pri ledi, ali kakorkoli sicer.
Jedli pa ob času epidemij tudi ne bomo neumitega in neskuhanega sadja, niti ne so-
•'čivia, zlasti če sumimo, da prihaja na trg iz krajev, v katerih se je pokazal legar.
Ako pridemo v bl.žino bolnika ali moramo celo občevati ž njim, tedaj ne pozabimo niti trenotek, da so v prvi vrsti izločki in iztrebki, vsled katerih se more bolezen širiti. Pazili bomo torej strogo na snažnost posebno perila, rok, jedilne posode in živil, sploh vsega, kar je prišlo z bolnikom v dotiko. Predno ješ, umij si dobro roke z milom in odrgni si jih z mokro krtačo, premeni večkrat vodo in pri-lij ji razkuževalnih sredstev, n. pr. lizola. kreo-lina in podobnih.
Kjer pa je že konstatirana epidemija, ravnaj, kakor bi vedno imel občevati s samimi bolniki. Mnogo ljudij oboli šele pozno, drugi hodijo še po cele tedne že okuženi okrog in trosijo z nesnažnimi prsti in rokami smrtonosne kal. po svoji okolici.
Nikdar pa ne pozabi, da je legar nalezljiva in jako nevarna bolezen in da se širi od osebe do osebe in pa s pitno vodo. Po teh podatkih se varuj, bodi previden in skrajno snažen! Zivi zmerno in ogibaj se razuzdanosti vsake vrste, pred vsem pa pijančevanja, ki oslabi samo na sebi človeško telo. Alkoholik je. kakor v vsakem oziru, tudi glede infekcijskih boleznij na slabšem: oslabljen je, bolezen lažje naleze, a jo težje prestoji. Zato ne pozabimo dvojnega: zmernosti in snage!
Drobtine.
Policijska stavka v Novem Sandecu je končana. Župan je stavkujočim policistom obljubil, da hoče predlagati občinskemu svetu, naj se izboljšajo njihove plače, nakar so policisti pričeli zopet delati službo.
Novo izumljen parnik. Učenjak Henwitt je sestavil parnik, ki prevozi 60 morskih milj na uro. Na takem parniku bi bilo mogoče priti iz Amerike v Evropo v 30 urah.
Gradnja drugega simplonskega tunela. Upravni svet zveznih železnic ie sklenil, graditi drugi simplonski tunel.
Veliko poneverjenje. V zadrugi rokovi-čarskih pomočnikov v Pragi je poneveril blagajnik Zenecek 20.000 K.
Potopljen parnik. Veliki ogrski parnik »Stefan Tisza« se ie na poti iz Carigrada potopil. Vse moštvo je utonilo.
Nezgoda v Turškem predoru. V Turškem predoru so pri šestem kilometru omedleli trije delavci, ki so padli v vodo in utonili.
Z vodnimi črevlji 1800 km prehodil po Mi-sislplju. Friderik A. Oldfield je izumil črevlje s katerimi je mogoče hoditi po vodi. Crevlji so nekake škatlje, ki imajo obliko čolnov, so ne-premočljivi ter dolgi poldrugi meter. Zgoraj je luknja z nekakimi »štibalami«, v katere se vtakne noga na katero se pritrdijo. Da preizkusi svoio iznajdbo, je v teh črevljih prehodil izumitelj po Misisipiju dolgo pot 1800 km od Cincinatija do New Orleansa. Crevlji so se dobro obnesli.
Iz Pekinga v Pariz. Dirkači so dospeli že na cilj v Pariz. Na poti so imeti velike zapreke, ker so se ceste vsled deževja izpremenile v globoko blato. Cesto so tudi zadeli na močvirja in morali najemati domačine s konji, da so jim izvlekli avtomobile na suho. Popotnike so povsod sprejemali z veliko radovednostjo in prijaznostjo. Za pot je porabil najhitrejši nekako dva meseca.
V vročem poletnem času priporočamo vsem delavkam na polju, da nosijo na glavi priproste širokokrajne slamnike. To prijetno in hladno pokrivalo jako koristi rasti làs in je
v navadi po vseh drugih poljedelskih krajih. Tudi po ljubljanski okolici se je že nekaj deklet oprijeto te pripravne noše, in pravijo, da jih ni prav nič sram . . .
Deset zapovedi za kmeta. 1. Krmi redno; drži se točno vedno istega časa in pokladaj vedno enako veliko krme. 2. Napajaj redno iu zadostno; voda naj ne bo pretopla, pa tudi ne premrzla. Vroča živina ne sme piti vede. 3. Nikoli ne preobkladaj živine z delom. Ne pokladaj nikoli plesnivega ali onesnaženega sena in slame. 5. Izknšaj strupene in škodljive rastline po travnikih in pašnikih kolikor moreš uničiti. 6. Varuj živino po možnosti pred solnčno vročino pa tudi pred dežjem; ne puščaj je ležeče na mrzlem ali mokrem tlaku.
7.	Prehod od ene krme k drugi izvrši počasi.
8,	Povsodi zahtevaj kar največjo čistost, ker snaga je prvi in glavni pogoj, da je živina zdrava. 9. Skrbi, da bo zrak v hlevu čist in svež, a varuj živino pred prepihom iO. Vedno pazi na posle, in ne dovoli 'im, da delajo po svojej glavi. — Kdor se bode držal teh pravil, bode kmalu spoznal, da je dokaj lažje, varovati živino bolezni, kot pa bolno zdraviti.
Mažarska inteligenca in književnost. V mažarski akademiji so se nedavno pritoževali, da mažarska inteligenca v velikih mestih naravnost prezira ntažarsko književnost. Nihče ne kupi knjige, ki je dražja nego 1 K vse cita le politične liste in zatorej razpošiljanih brošurice novih mažarskih književnikov niti v mestih ne poznajo, vse knjige ki se pošiljajo na ogled, se vračajo ir. ta nemarnost vedno raste. Rudimpeštanski trgovci prodajo največ tujih kn'ig. zlasti nemških. Ako bi v Budimpešti prepovedali nemško književnost, tri četrtinke knjigotržcev bi moralo zapreti svoje prodajalnice.
Velik vlom. Na Favoritenski cesti na Du-na'u št. 102 so vlomili skozi klet neznani zločinci v prodajalno zlatarja Höniga in odnesli dragocenosti in denarja v vrednosti 30.000 K.
Pajek — ribič. V južno-amerikanskem mestu Buenos Aires je zasledil profesor Berg precej velikega pajka, ki dela mreže v mirno vodo, sedi na kamenju, ki štrli iz vode, in čaka na svoj plen. V mreže, ki so precej močne lovi majhne ribe in od teh živi, kakor naši pajki od mrčes, osobito muh. — Seveda se to godi v Ameriki.
Nevesto ustrelil. Po nesreči jc ustrelil v okavski okolici neki neprevidni kovaški pomočnik svojo nevesto Frömmel. Nameril je na njo s samokresom, misleč, da ni nabit. A samokres je bil nabit in kroglja je usmrtila nevesto.
Vojaški zrakoplov, ki se da dobro voditi, so te dni poizkusili v Berolinu. Zrakoplov je manevriral v višini 1500 metrov s hitrostjo 50 kilometrov v uri. Na gondoli ima prostora šest oseb in nekaj strojnih pušk.
Japonci v Budimpešti. V Budimpešti se žc dalje časa mudi pet japonskih časnikov, da nrouče ogrsko konjerejo in nakupijo konj za armado. Ker je med njimi tudi neki star gene-ral. ki je zelo podoben Kurokiiu. se ie po mestu takoj raznesla vest, da je Madjare počastil s svojim obiskom slavni zmagalec pri Liaut-čangu.
V reko Ino ie vrgel italijanski godbenik Veronesi godbenika Bettiia. Betti in Veronesi sta se sprla in stepla v Inomostu. Bila sta ustanovitelja in lastnika plesalne godbene družbe. Betti'evega trupla še niso našli.
104 leta star veteran, Martin Kocelj, živi na Poljskem. Navzlic visoki starosti je še vedno krepak, da je lani s svojimi pravnuki delal na polju. Udeležil se je vstaje 1831. leta kot »kosjinjer«, t. i. vojak, ki je oborožen z nasajeno koso.
Narodno gospodarstvo
Znižana tovornina za živino in meso.
Po mestih je mnogo krika in vika radi draginje mesa.
Res je, da so v mestih cene mesa postale take. da si delavec, obrtnik, nižji uradnik itd. ne more več vsak dan privoščiti grižljaja mesa.
Krivda zvrnila se je kratko in malo na kmeta, češ, da neusmiljeno odira meščane.
Ce bi b lo to očitanje uprav čeno. moralo bi se to pri kmetu poznati ; imeti bi moral polne žepe denarja, imeti bi moral v svojih posojilnicah lepe vloge, on sani in njegova družina bi morali dobro živeti.
In vendar se kmetu vedno slabeje godi; napeti mora vse svoie moči, da se zdrži na svoji grudi in svojce pošteno — če tudi revno preživi.
Pri živini dobi komaj toliko, kolikor ima stroškov.
Iskati se ie moralo torej drugod krivcev za drago meso; iskalo se je pa zmirom tako, da se pravi krivec ni našel, pač pa so se našli razni postranski vzroki.
Eden takih vzrokov se je našel tudi v res dragih tovorninah za živino in meso.
Da se ta vzrok odpravi, vpeljalo je c. kr. železniško ministrstvo nekaj olajšav, ki so stopile v vel'avo dne 20. decembra 1906.
Za vožnjo klavne živine na Dtinai, v Prago. Lvov, Oradec, Trst in še nekaj drugih večjih mest med temi industrijskih krajev, znižala se je na progah državne železnice tovornina za 50%, pod jxigojeni. da se odda živina v klavnico.
Ista olajšava se jc dala tudi za pošil.iatve mesa v dotične kraje, za male pošiljatve do 40 kg mesa odredila se je brez ozira na kraj jx)sebna olajšava.
Ljubljana, ki tudi upravičeno toži čez visoko ceno mesa. ni med kraji, kamor se r>oši-Ija klavna živina in meso |X> znižanem tarifu; ker jc župan ljubljanskega mesta član državnega železniškega sveta, ki se jc bavil z gornjimi olajšavami, bi lahko za Ljubljano olajšavo utemeljeno zahteval.
Poleg znižane tovorninc za živino se je znižala tudi voznina za spremljevalce živine.
Da se naglo izvrši ogled živine, se je ukazalo, da se morajo živinske poš'ljatve še pred dohodom v določeni kraj naznaniti prejemniku.
Sploh so pa dobili železniški, živino-zdravniški itd. organi nalog, da so glede živinskih in mesnih pošiljatev postrežljivi.
Vse gornje olajšave bi trajale najdalje do 31. marca 1907.
Vsled znižane tovornine za živ no znižali so se dohodki državnih železnic že v enem mesecu za nad 100.000 kron.
To je že lep znesek, ko bi prišel v roke živinorejcev.
Živinorejci niso prejeli tega zneska, torej ie že moral komu drugemu koristiti.
Ker se v mestih cena mesa ne zniža, tudi meščani nima:o nobene koristi od znižanih
tovornih cen.
Komu je pa prišlo onih nad 100.000 kron v žepe. Vzel jih je zopet oni tretji, ki se vriva med živinorejca-producenta in meščana-kon-sumenta.
In ta tretji se smeje v pest In kriči : odira« — še bolj pa: »Živine primanjkuje, odprite meje!«
Zakaj pa kriči, da živine primanjkuje in se naj meje odprejo?
On sicer sam dobro ve, da imajo naši živinorejci dosti živine: ako pa kupuje to živino, se vendar naglo zvé, koliko je dal za njo in lahko se mu izračuni, koliko je preveč zaslužil.
Ako bi pa kje na tujem nakupil za meščane kake slabe fivine, se mu le težje izračuna in dokaže neopravičen zaslužek.
Zato pa kriči, da se naj odprejo meje; on bi si polnil žepe, domači živinorejec pa bi ne mogel prodati doina svoje živine, a meščani bi morali vseeno tako drago plačevati slabo meso manj vredne živine iz tujine.
Ne živinorejci, a tudi ne meščani, ne smejo iti na lim onim, ki kričijo, naj se odprejo meje, ker bi to živinorejcu in meščanu škodilo. —
Ker znižanje tovornine za živino ni imelo pričakovanega uspeha, je c. kr. železniško ministrstvo olajšavo znižane tovornine za klavno živino spet preklicalo i. s. za 4. marec 1907. Druge olajšave ostale so še do konca marca 1907.
Živinorejci in konsumenti morajo pa iskati arugo pomoč — in ta tiči v organizaciji.
Zadružna organizacija kmetovalcev-živi-norejcev na eni strani, konsumentov na drugi strani, bo omogočila, da se odstrani oni, ki se je vrin i med živinorejca-producenta in me-ščana-konsumenta, na škodo obeh.
Takrat bodo imele olajšave pri tovornim itd. pravi uspeh.
Sicer je pa že zdaj skrajni čas, da se tovornine za živino itd. splošno znižajo in se predpisi za pošiljanje živine itd. zboljšajo.
Ta števlka je zadnja, katero sprejmejo še vsi dosedanji naročniki, ako tudi še niso poravnal' naročnine. Prosimo na} to takoj store oni, ki žele list še dalje sprejemati. '•C
Prihodnja številka „DOMOLJUBA* Izide dné 21. avgusta 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj,	10. avgust	42	34	11	43	84
Oradec,	10. avgust	44	89	8	34	84
Trst,	3. avgust	1	29	48	25	13
Line,	3 avgust	63	9	18	71	90
ffifa z gostilno : "ir £
žemberk, z vso opravo, potrebnimi pritiklinami in nekaj zemljišča. Več pove Jurij HtgUr, žganje-kuhar v Seču, p. Kočevje.	1660 2 1
9V Vaino za p. n. it. krojače!
Prva zahodnočeika raspošiljalnioa suka«
Maks Wesecky v piznu
ie razpošilja svoje elegantno opremljene in bogato
zbrane j^SlU fo ZilflSlU ÜOlellCljß. 1458 4-3
Te vsebujejo najfinejše in najelegantnejše novosti vseh brntklh, liberških in drugih avstrijskih izdelkov.
Spaofalitafta i Črno blago. Tt
interesenti (krojači) dobe take zbirke zastonj in franko.
Zastopnike za zavarovanje
isše prva menjalnica in se prosijo, da naj pošljejo v svojo lastno korist, svoj naslov pod šifro: „Neben-Erwerb« na Rudolf Mosse, Dunaj 1., Seilerstätte 2.
Iidel o.snje neh pred metov z* idrivil.t.o posebno	2280 9
za moftke, žensk« in otroke natančno po meri.
Pri poJtoih naročilih te mora naznaniti, ali je kila na demi ali Ieri ali pa na obeh straneh in nje velikost.
Za gg. zdravnike rf*-Hka zaloga kirurg, in medie, inwtrumvntov In aparatov, kavčuk-predmetov, etaaiiemih vogarle itd., ItdeiO-vanje moder c er.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levčcva hiia it. 32, LJubljana.
pKaaaie -a. s »-••«•»•»••»
I» aaibolje. -ot Ii Ljnbljao. • .ever» »o..n«. .. - -ou?	vrt.* po raz.ik UleHiio» ■"»•■•n pr—«<"-J» •
preučevanja ia .ploh nobaoih postranskih str«dk.v maj p0«)o Pa
S™«"i»0s14 r.Brr
Mrtri«!» .alh-lifc reiaa.ll. dai. »»«• omdaj. ^vs. «
... pni*,
Andre) Odlasek, L|nbi|»n» Slomškove nllce 25. aoles ctrkv» Src» |«u»ovepi.
» ^ rm
.—'S d
0	bi o JI o ^ SO."
«6 o
1	£ "S
<u -o to S
•>3 3
St: O
-I »i
«■ -o js Z o o— >
ti*
h i Ep E
a « ■
N </! £
s A
5 &
	no, prodajalno em kraju na Go-Ištvu D imoljuba. 1 (32 3 2
	— £ c tv > «i=r™ «o. S. U 3
	" S » o» E O. a> Ca; n
	v naj iko, v izve
	
	■Si*
	jskem.
	va Wa
n
_ Saiko Altenbuig.
Tehnika A «enbLrg
Stroina, elektro, papir,
avtomob. plin. vod tehn. I Programi zast.
"k
pir, K
•hn ■
Josip Janko
u '«r » Kamniku
1793 1	Velina ulica
priporoča veliko zalogo tep-n h in st n.s ib ir, budilnic ve-•*ic prstanov, banov, br« Aev <ak<>r tudi vsa-aovist' ih očal. n<» «1" nizki ceni. - Popravila tudi naitežavnei«a. zvršim vestno pod poroAtv om
Največja, najboljša tovarniška zaloga ur. zlatnine, srebr-nine china srebra in dragocenih kameno".	63" 21—12
Prodaj» le 1- vrate blaga.
Nižje vrste blago te ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
trtr, Prešerno?e nllce i Ljubljani
nasproti frančllkanskegs mosta.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
V zrakoplovu čez alpe, švicarski zrako-plovec Spelterini se je dvignil s svojim zrakoplovom, ki ima 1700 tna vsebine, tretjič v zrak, da preplove čez Alpe. Lahek severoza-padnik ga je nesel čez sv. Gotard. S seboj je imel pet fotografskih aparatov in en kinema-togfaf.
A. Sušnik
Zaloška cesta Štev. 21, Ljubljana.
Trgovina ipecarijakaga blaga, moke, špirita, žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kal ji va semena, kakor i detelja, tr« va, peaa itd. Zaloga raznovrstnega železa,
železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse železnine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih strojevi mlatil-nic slamoreznlc, plugov itd.	355 18 13
Dobra postrežba, nizke cene.
lfposlanoe
Na naslov vseh p. n. trgovcev in pekov-obrtnikov v Trno.o-B.strižkem in Podgral-sk> m okraju. Čast mi je vsem Vam uljudno javiti, da sem z dnem 1. avgusta podal gospodu
Slavoj Jenko v Podgradu
svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo-Bistrico s prav obsežn m okrožjem in da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu in Trno-vem-Bistrici. Ker so moji izdelki prav izborni in splošno priljubljeni in pa, ker bode moiemu gospodu zastopniku mogoče vsakega cenj. odjemalca točno in solidno postreči. pričakujem obilnih cenj. naročil, za katere se najtopleje priporočam ter beležim z velespoštovanjem	V nko Majdič
1.96 3-2	valjični mlin v Kranju.
Mf Samo 6 dni
Havrc New-York
Francoska prekontorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje «amo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarn* Ljubljana, Dunajska cesta iL 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 2984 18 17
BÜROS
G A
O R
Pokvarjena vina
in druge vinske bolezni se z ničemer bolj ne odpravijo kot po vseh naših postavah dovoljena, v tu in inozemlju dobroznana Barosova sredstvo za ojačenje vina (hektoliter rabi C/2—1 kg) 4 K. Purin (za hektoliter 5—6 deka)
12 K. Deka 16 vin. čistilo za 12 hI 2 K, za 25 hI
3 K, za 50 hI 5 K. sreditvo proti kislini (za hI
lU kg) kg 2 K 40 vin. sredstvo za odstr. duha iza
hI '/t, '/2 kg , kg. 5 K 20 vin. za pokvarjena in gosta vina (hI '/2-1 kg>, kg 4 K 40 vin.
Dal|e vse obstoječe predmete za kletarstvo in gospodarstvo In stroje Ceniki zastonj In franko. — 5'i kg po povzetju, nad to kolišino na rok 1726X11 3 - 1 P° dogovoru.
B
II
.5 "C
«J
te«
Osrednja pisarna in prodajalna: Budapest, VII. Dohàny uteza 1, zaloga: 49, telefon 8 -72. Tovarna zmesi za rum, likerje in druge spirituoze: I., Vàrosmajor-utcza 42, (lastna hiša) Telefon 45_45. _ Razpošilja se dvakrat na dan po pošti po povzetju ali proti vposlatvi denarja
NajbolJJi čeJkl Izvori
Ceno posteljno perje!
i kg alveg* dobro • kublienega K 2'- , boljiegi K «'40; 1 kg belega, s kublienega
K «'60, puhastega S K kg prav finega, «leino- belega, skub-
10 v.
Ijenega K 6 40, K 8 -Prl naroČilu S kg franko.
izgetovheae postelje,
vlinjevega ali rumenkastega nanklnga, 1 pernica i70 cm dolga, lift cm Uroka i nnvlm sivim Irpeinlm perjem 10 K, s finim puhastim sivim perjem i? K. K, z najfl-nejiim sivim puhom K '6 ; I vzglavnik 80 cm dolg, 58 cm ilrok K2'80, K 3'40. K 4'-. Pollila po povzetju K IS'- dalle franko	1'44 10-1
Zamena dnvn'fena, blago se vzame franko naza| In vrne denar za neprimerno Blago
S. BEHISCH, Deienice 71. tarnava, Čeiko.
Dober sin. »Oče, nikar se ne sramujte! Le izpijte ga še en polič ... saj ne botn povedal materi.«
Ua'SDOTlleM 1. 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica UstanoTlJena I 1831
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron. Do sedaj izplačane škode nad 850 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16 847 eseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
*** Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poäkodbo xvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja : ^ Zoper telesne nezgode in it o C o.
Pri tej družbi je zavarovan na živlienle Njega svetost papež Pi) X. in prevzvišeni knezoškof ljub Ijanski Anton Bona vet tura ; tudi vsa posestv Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Glavni zistop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastni hiši.
f/b/ni/rč t» iShmorifto Xaten veti/v <)xsbrt>. po ceni in myntvit/ivtypv/cvaii /icy se obrne/o
cSirnon^c/Cm etetta
v SJuM/mu l/(btoóvoKs/ce ulice 2ò\ ~Ì$('Awrs/natPtya.?iulu sebrryilaànv.
I stota m sprejmejo se dobri in zanea Ijivi zastopniki.
Kovači
proti dobri mesečni plači se sprejmo. Eventuvalno se odda tudi kevaènica » najem. Naslov Anton Kr*i6, Rakitna, p. Borovnica. 1663 2
>»ano.	Vuko ponarc|an|e kazal«.
Edino pristen ]o 85 ja
Thierry.j«v balzam
s »leno znamko .redovnici".	/
Cena II ma|bnib ali « dvo|nitib steklenic aJI tllka ipecljalni steklenici ■ pitent. zuniftotr K 5-- frinko.
Thierry levo centifolljsko mazilo
proti vsem le lako llirlm rinim, vnetjem, ri nltvim, absctiom in oteklinam vseh vrit. Ceni V lončka K 3-60 se poil|t It proti povzetju alt denir naprti — Obt domači sredstvi iti povod inani in slovita kol ni|bol|ii. Naročili ie naslivljil« aa :
•litintchterliisse Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri """"-r"-^	Rogaški Slatini.
IThlsfryliKv^ rtrotara • tisoči orlflnilnlb pilim rritii Ir franko V »lori v i l(n r o V.fh večllh lek.rn.h
Zdrav posel!
Se pred začetkom novega obrtnega reda (izkaz obrti). Z velikim dobičkom je za osnovati z malim kapitalom izdelovenie 1'kerja. Reflektantje dobe strokovna pojasnila in navodila zastonj. Dopisi naj se naslovijo pod šifro : Freies und lohnendes Gewerbe na anončno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj I., Roten-turnstrasse 9.	1795
Enonadstropna hlia Vitium se au prooa
ali pa v najem za več let ugodno odda. Pogoje pove Ivan Breznlkar v Smartnem pri Litiji,
1733 3 2
sobe, klet, hlev z
vrtičem se ali proda
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen' nov iivljenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev In zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerljah. Brošure razpošilja franko ln zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
1215 6 !
Po ceni s« proda
posestvo v Gradu pri Cerkljah
na Goe-enjskem pripravno za mlin, žago ali kakšno drugo obrtno podjetje. K posestvu spada vodna moč 20 konjskih sil, vrt, 2 gozda in obš rna poslopja z mnogimi sobami hlevom itd. Ponudbe naj se n slovijo pod .Viedno" na upravništv'. .Domoljuba«	1/98 3—1
kurjene šivilje za slamnike
k stroju za spodnji iiv se takoj sprejmejo. Vožnja za tje in nazaj se povrne.
Siegfrid Engl
tovarnar slamnikov in klobukov, Dunaj, VII., Neubaugasse 18. 1715 2-2
. Svarilo.
Ker sem zadnii čas dobil od večih strani obvestilo, da gospod Ivan Kune, bivéi mej po> moò-«ik, ki je pa že nad eno leto od mene odpu*'en, moje ime zlorablja s ten., da fotografira po deželi pod pretvezo, da je moj zastopnik, ter s tem občinstvo misli, da se slike v moiem zavodu izdelajo, zato svarim tem potom vsakogar, da dotični ni v nikakl zvezi z menoj in jaz ne prevzamem nikaknršno jamstvo za njegova delal Z odličnim spoštovanjem
A«gust Berthold
umetno'fotogr. zavod v Ljubljani, Sod-nijske ulic» it. II. 1778 2-1
„Vzajemno zavarovalnica"
fSé Dunajska cesta 19 V Ljubljani CSt Dunajska cesta 19
B00000 v Mediatovi hiši v pritličju 000000
zavaruje
1.	proti ppžarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke;
2.	proti prelomom zvonov, in
3.	za življenje oziroma doiivetje in proti nezgodam.
2962 12- 8
^ Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim ! £0
Vlfadno it prtpoiota
trgovina t klobuki In čevlji
Inn PodlesnOt nI.
UdUm. MaM
Veliko »ologo. — Solidne blago- — Saaorno mm. .
I1TB M-46
za le K 2-50
dobi vsak krasno srebrno Gloria iepno uro sistem Roskopf-patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2-50, 3 kom. z verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zaloga švicarskih ur	1553 10 5
S. Urbach, Rmkov 95II.
Izdelane postelje
'i rdetega
potteMn.fr. inl«l«1 Pr.» dobronapol-nteao. Per-nlc« «II bi« rta., ISO en
dolar* cw
Urok. K ir—, It IT"—. K IS -la K II - 1 metr« dole«. 140cm ilrok« K 1«-, K ltr~, K I*-, K JI —. Zglaralk »n cm dole.
ot K » -. K 3*50 Hi
Mtol M *•—. 90
i tudi
n70( delale
po kakrtaikoll dm«l «rl, »-delal so d rod Iz lim i« I po-rt« 1)0 K 27- - , boljši K B-■ potala« p r orto po .j od K ir- aapr«). U-■eaja «1< aazal «C Titnit prod porrai i t! potalk rtroèko» 6-2
I kupite
'noben« uro
dokler aita pr««U ataf*
BeaHIkt Sukael. Uba HO
pH nm «« Ciikea
ptaak. ] Jttas n . , I U pmBsakopf-patat . r M
prm« .Oasfa ...	i-M
aralr. sklopa« rarillar	.	!•—
14 karala« «UM or.	,	I H
lttarata «M« mri«.	.	W-—
lAkartal «lati pitaai	.	t —
«ta«k« ar« TO oa .	.	I M
« M tj m UH «r «bi .	.	S —
u.......r—
I okla fa'» «n ....	M0
Mik*......1-M
mhSit M« .	110
afa naia . .	I le
t Uta ■■
|«IIUivou .	t-M Mista aisai'
raffiko
Han«*U • P° '•nalim.
tfaka Böhnel
«rar, saprisaUal «oda! Mila
ItaMl.VL, Marfara-tbaaatr. 27 (t lutai Hit)
■•) coatta
Domoljub 1907.
Razpis o oddali Šolske zgradbe«
nove dvorazredne šole se bo vršila 12. aap-dopoludne v iupnišču
Radi oddaje zgradbe v Naklem pri Kranju timbra 1907 ob 9 uri
ustna zmanjševalna dražba.
Zgradba je proračunjena na 31.632 K 19 «. iu se bo oddala le enemu ponudniku. 5 varščina snaša 1600 K. ki jo je vložiti v gotovini, vložnih knjižicah ali v obligacijah pred pričetkom dražba v roke liest, komisije Po event. odobrenju ponudbe bo treba dopolniti varščino na 10*/..
Ponudbe (kolek 1 K) s priloženo varščino sprejema do pričetka licitacije podpisani krajni šol. svet. kjer so tudi načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbeni pogoji vsakemu na vpogled.
Opekarna je v bližini, kakor tudi kamenolomi in les, voda pa tik stavbišča.	1774
K rajal ftelaki avet v Naklim pri Kranju
dne 8. avgusta 1907
Vlaka Črailao, predsednik.
Zahvala«
Vajenca In pomočnika spre
Cenike od ilnlalk etrojev s či
ceno razpošiljam zastonj LOVRENC
Ker mi ni mogoče vsem prijateljem in znancem, ki so mi o priliki moje zlate maše pismeno in brzojavno čestitali, odgovoriti, izrekam tem potom vsem voščilcem najtoplejšo zahvalo.
Olševek, 8. avgusta 1907.
1794	Andrej Volo, župnik v p.
krojaštvo
sprejmem takoj, s čudovito nizko ceno razpošiljam zastonj LOVRENC REBOLJ « Kranju, krojaštvo, zaloga konfekcije ter šivalnih strojev in koles.	1668 4-3
Za 5 vinarjev
si more viak preskrbeti prednosti prt nakupu blaga za obleko, kakorSmh sicer ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slitev vzorcev pri veliki trgovlal kralja Laohaar * Gradcu, železna bila. To ne stane nifi, na izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke Srno in barvano perilno blago, posteljnino, okslord, loden, snkno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo dnigib predmetov, poleg cenika o v*eh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča ie celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 1311 12-10
FLOW
16 najt* krepčllo za želodec!
Priznano Ol u&aajako« I
.Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije ,,F I o r i ■ n" v - Ljubljani.	:
«tao itek-
I. kranjsko podjstj« ia nm«» larstvo Ia «llkaaja aa itaklo
Aug. Agitola,
Dunajoka cesta I3a, poleg,Figove»'
■« priporoča pressatili dokoTtttal Is p. o. •lava. občiartvD «« upravo cerkvenih oka«. > nnctalBi atcklarstvoa «II «llkanc a« «Itkla, «larbenlb del, mpravo okvirov, Itd. Itd — Ima lodi v zalogi različno poreelaatko In «Kldeno poaodo za a«aiiz|« (oetlln Ia z«. acbnlke, a«eUlk«, okvir« Itd. po u|nlt|lb ce-aik - Narisi, ceniki Ia proratnnl a« z>-hltvo zsstoni, mnoga sprl(ev«la sa dovrtena del« «o cenjenim edjentelcem v ogled Da razpolago.	1104 51-52
Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St Pavlu
v lepi, zdravi logi v lavantinski dolini na Koroškem. 1420 8 -3 Javaa popolna gimnazija W
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani
Zaloga, prodaja in razpošiljanje prav dobrega od 88 do 200 vin. liter pri Carlo Gortan, Trst, Via S. Caterina 13. Ceniki na zahtevo zastonj.	1457 20—7
r* p. Vldlc * Komp., LJubljana
•ptkam I« zalaga m«, nudijo vsako poljubno mnoiino pitni
zarezanih strešnikov
SlittaJUmr ßtnulilziJeiel) Mrnjimor
Barv« i a) rio« aaravao igaai, b) črao laprtfoiraal.
Hajlfocjit, njccicjk ia Mjyriyrntejic itrehi tritje.
Vsak strešnik se zamore n lato pribiti all M i iias privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. - Vzora« Ia prospekti poiljeno aa žejo brez, lat no Takojiuja in najzanesljivejša postrežba. 854 M Sprejmejo ac zastopniki.	Sprejmejo se laatopniki.
L, taisto»! ia adfororal
Dv
Tiskala: .Kstoiilka Tiskana'