Veličina nekega naroda se lahko meri po njegovem odnosu do najšibkejših prebivalcev. (JOHN KENNEDY) V SLAMNIKU PREBERITE Domžalski navdih v slovenskem kulturnem turizmu Občina Domžale se je predstavila na sejmu Alpe Adria v Ljubljani Pogled na Domžale proti Šumberku z naslovne strani turističnega ovitka, ki sta ga ob predstavitvi Občine Domžale na sejmu Alpe Adria izdali Obrtna zbornica Domžale in Občina Domžale (Več na zadnji strani) Kjer hotenja zmagujejo ti Lubadar v naših gozdovih Adam Ravbar Med rojaki po svetu Vse več primerov nezadovoljstva delavcev r 1 1 I; 1 San - prvi Leon Mazi SLOVENIJA NA POTI V TRŽNO GOSPODARSTVO Razvojne prednosti in slabosti Domžal ter možnosti sodelovanja z bavarskimi podjetniki in gospodarstveniki je kar nekam dolg naslov mednarodnega seminarja slovenskih in nemških študentov, ki se je z uvodno okroglo mizo na temo Osnovne značilnosti m problemi občine Domžale začel 14. in zaključil 17. aprila 1993. Gostitelj je Izvršni svet Skupščine občine Domžale, sodelujejo pa Univerza iz Bavreutha v Nemčiji in Filozofska fakulteta iz Ljubljane ter Urbanistični inštitut Slovenije. Seminar je praktično naravnan in je potekal kot posrečena oblika sodelovanja vseh ključnih oseb s področja političnega in gospodarskega odločanja, poseben ton pa mu je dajal tudi prof. J. Maier iz Univerze v Bayreut.hu - Katedra za ekonomsko geografijo in regionalno planiranje, ki je Domžale že obiskal in dobro pozna naše razmere. Po predstavitvi sodelujočih je spregovoril mag. Nadaljevanje na drugi strani Samostojnost občin in njihovo financiranje Eno glavnih razvojnih vprašanj Slovenije je, kako učinkovito organizirati državo? Kakšen naj bo organizacijski prijem, da s čim manj sredstvi dosežemo najboljši učinek? V svojem članku bom govoril predvsem o organizaciji nižjega hierarhičnega reda - nivoja pokrajin in občin. V Sloveniji v prihodnjih letih pričakujemo temeljito reformo občinskega (komunalnega) sistema. Iz današnjih enainšestdesetih občin naj bi jih dobili nekaj sto. Oblikovale naj bi se tudi pokrajine kot vmesni nivo med državo in občino. Čeprav nisem vnet zagovornik pretiranega drobljenja slovenskih občin. Namen članka ni polemizirati o upravičenosti reforme lokalne samouprave, ampak pretres možnega financiranja novih občin ali pokrajin. Ker se iz izkušenj lahko naučimo največ, mi dovolite, da kritično ocenim dosedanji način financiranja lokalnih skupnosti. 1. Občine so pred uveljavitvijo integralnega proračuna (pred sprejetjem Zakona o fi- tlltllllll Telefon: 727-818 nanciranju javne porabe) na podlagi prispevnih stopenj (»sisovska logika«) polnile svoje proračune. Višino prispevne stopnje so povečini občine sprejemale same (v dogovorjenih limitih). Občine so imele v svojih rokah tudi nekatere druge mehanizme fiskalne politike. 2. Današnji sistem financiranja temelji na centraliziranem prelivanju. Denar od davkov najprej pobere država, nato pa ga po dogovorjenem ključu vrne občinam, ki še vedno financirajo ustavno predvidene dolžnosti (šole, sodnike za prekrške,...) in potrebe, ki izhajajo iz nivoja lokalne samouprave (komunalno infrastrukturo). Ključ predvideva, da občinam, ki ne dosežejo dovolj visokih prilivov, država kompenzira manjkajoči delež (se- veda je mehanizem prerazdelitve bolj kompliciran, toda osnovna logika je takšna, kot sem jo omenil v zgoraj zapisanih stavkih). Osnovna pomanjkljivost sistema je njegova nestimula-tivnost. Bistvo zgrešene logike se skriva v naslednjem vprašanju: »Zakaj bi se občine trudile povečevati prilive (z boljšimi izterjavami, z ažurnejšimi evidencami davčnih zavezancev itd.), ko pa jim država kompenzira izpadli del prihodka?« Opisani način financiranja je tipičen primer financiranja po načelu tfravnilovke. Zakaj ne bi tudi podjetnost, gospodarska moč in sposobnost občin prispevala k razvoju? Načrtno zatiranje dobrih in sposobnih vodi v totalno revščino vseh. Na podlagi današnjega sistema je zaprto podjetniško. Nadaljevanje na četrti strani Radio HIT Domžale Tudi občina Domžale je z aprilom dobila svoj radio. RADIO HIT, ki oddaja vsak dan od 12. do 20. ure na frekvenci 95,6 MHz. Da bi več zvedeli o njem, smo k pogovoru povabili lastnika in obenem glavnega in odgovornega urednika g. Staneta Cenclja. Kako je prišlo do ideje, da bi ustanovili radio? Cencelj: Sam sem bil obrtnik in pred več kot štirimi leti sem delal na neki strehi in vmes poslušal radio. Nenadoma se mi je utrnila ideja, da bi bilo prima, če bi imeli v Domžalah svoj radio. In naslednji dan sem že začel iskati možnosti. Pot do radia je bila dolga in naporna, kajne? Cencelj: Ja, v teh štirih letih so me čakale same ovire. Iskal sem najrazličnejše pravne poti, dovoljenja (dopisoval sem se še z Beogradom), prošnje, soglasja, pa vse do frekvence, jasno. Vmes se je spremenila politična situacija, Slovenija je postala samostojna država. Nekaj časa je bilo na tem področju brezza-konje, kasneje pa je bil sprejet moratorij na oddajo radijskih frekvenc. Vse te ovire so pripeljale do tega, da sem šele v pozni jeseni leta 1992 prišel do vseh pravnih osnov za oddajanje, čeprav sem imel prostor in večino aparatur že več kot dve leti. Kako bi torej predstavili novorojeni domžalski RADIO HIT? Cencelj: Uradno smo začeli z oddajanjem 1. aprila (in to prav zares in ne za šalo). Prostore imamo na Ljubljanski 36, v starem Domu počitka, v drugem nadstropju. Nadaljevanje na četrti strani 2 /lamnik Domžale SLOVENIJA NA POTI V TRŽNO GOSPODARSTVO Razvojne prednosti in slabosti Domžal Nadaljevanje s prve strani Ervin Anton Schvvarzbartl, predsednik Skupščine občine Domžale, in predstavil pogoje za formiranje učinkovite lokalne samouprave: samostojnost pri odločitvah, jasno razmejene pristojnosti do države in ljudi, izdelana merila in kriteriji državne podpore, znani, nesprejemljivi in dolgoročni viri financiranja ter možnost tvornega povezovanja v okviru regij in širše. Področje lokalne samouprave po njegovem mnenju ne sme postati poligon za eksperimentiranje niti učenje na napakah, temveč upoštevanje strokovnih izhodišč, vsega tistega, kar je človeštvo že ocenilo kot dobro ter opustitev vsega slabega. Mladim je zaželel prijetno bivanje v naši občini in izrazil željo, da bi njihove ugotovitve uporabili politiki, izrabili gospodarstveniki, zakonodajna oblast pa jim prisluhnila in upoštevala njihove pozitivne izsledke. Osnovne značilnosti in probleme občine Domžale je nazorno predstavil mag. Tomaž Štebe, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale; dotaknil se je tudi aktualnih razmer v državi, ki vplivajo na nas, obenem pa že v uvodu poudaril usmeritev naše občine: skupaj s kamniško občino naj bi oblikovali samostojno regijo, ki bo znala, hotela in zmogla uresničiti vizijo inovativnega ter ustvarjalnega dela na območju, kjer živimo. Pestra razprava je že ob prvi okrogli mizi pokazala, da so vsi sodelujoči dobro pripravljeni. Tudi po predavanjih Metropolitanizacija ljubljanskega zaledja, Dileme turističnega razvoja v Sloveniji, Promet in prometno omrežje kot ovira ali blagoslov za razvoj v občini Domžale ter Podjetništvo v občini Domžale lahko od terenskega seminarja na območju naše občine pričakujemo vrsto predlogov in pobud, ki jih bo mogoče vključiti v usmeritve za nadaljnji razvoj občine Domžale. V. V. Lubadar v naših gozdovih Lubadar, škodljivec na smreki, jelki in boru, se je v lanskem letu razširil na območju celotne Slovenije, tako tudi v domžalski, manj pa v moščanski občini. Za sušenje iglavcev zaradi podlubnikov je več vzrokov. Kot prvega lahko navedemo slab gozdni red, drugi je izredna suša, tretji pa je prekomerni semenski obrod in s tem pogojena slabša fiziološka odpornost gozdnega drevja. Obširnost pojava se zrcali v obsegu, ki ga ugotavljamo in spremljamo že od lanskega leta in v prvem trimesečju letošnjega leta. V preteklosti se je ta pojav kazal v mejah hormale, saj smo letno ugotovili 200 do 300 m3 sanitarnega poseka zaradi podlubnikov, v lanski in letošnji sezoni pa ugotavljamo več kot 4000 m3 na več kot 400 žariščih. Resnosti zaradi sušenja smreke se zaveda tudi vlada, zato je izdala UREDBO O DODATNIH UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA IN ZA ZATIRANJE PODLUBNIKOV V LETU 1993, OBJAVLJENE V UR. LISTU RS št. 9, dne 18. 2. 1993. Z uredbo predpisujejo dodatne ukrepe za preprečevanje škodljivega namnoževanja zalubnikov, ki jih morajo lastniki in upravljalci gozdov upoštevati ter tako preprečevati širjenje podlubnikov, nadzorovati razvoj in preprečevalno zatirati te nevarne škodljivce. Lastniki in upravljalci so morali v svojih gozdovih do 15. marca sanirati žarišča podlubnikov in s podlubniki napadena posamezna drevesa, do 15. aprila pa urediti sečišča iglavcev in pospraviti sečne ostanke iglavcev, tako da je gozdni red izveden v popolnosti. Popolni gozdni red pomeni: - zložiti vrhače v kupe, na katere se naložijo veje, tako da so debelejši konci v sredini kupa; - beljenje panjev in vseh napadlih sortimentov, v kolikor jih niso odpeljali iz gozda. Obvestila z roki izvedbe posameznih del so prejeli vsi prizadeti gozdni posestniki. Do konca meseca marca je gozdarska služba v Domžalah izvedla postavitev 106 pasti, vanje so obesili preparate -feromone, ki privabljajo tako velikega kot malega smrekovega lubadarja. Vrečice s preparati v pasteh učinkujejo 4 do 6 tednov, Milan Pirman, novi predsednik LDS Domžale Občinski odbor LDS Domžale je na seji 5. aprila 1993 izvolil novega predsednika. Izmed dveh kandidatov je prepričljivo zmagal Milan Pirman, Član domžalskega IS. Milan Pirman je nadomestil dosedanjega predsednika Jožeta Leniča, ki je bil na decembrskih volitah izvoljen za poslanca v državni zbor. Novi predsednik je še pred izvolitvijo podal programska izhodišča za nadaljnje delo stranke ter se članom na kratko osebno predstavil. G. Pirman, rojen leta 1966, je dipl. obr. ter študent magistrskega študija Brezplačna promocija za nove izdelke Center za pospeševanje malega gospodarstva pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti vabi vse obrtnike in podjetnike, da prijavijo svoje novosti za razstave na regijskih in državnih sejmih, najboljši novi izdelki pa bodo razstavljeni na mednarodnih sejmih. V prijavi morate navesti: novost, uporabnost, zaščito z naslovom inovacije v slovenskem in angleškem, nemškem ali francoskem jeziku. Zadnji rok prijav je 25. april 1993. Prijave sprejema: Informacijska pisarna CIS GZS Slovenska 41, Ljubljana, telefaks (061) 219-536. SO Domžale Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj nato jih bo služba nadomestila z novimi. Kontejnerje na dnu pasti bodo praznili občasno oziroma po potrebi. OPOZARJAMO vse prebivalce, ki bodo na območju JGS - enote Domžale prišli v stik s pastmi v gozdu ali ob njem, da jih pustijo pri miru, saj črtna škatla ni nadomestilo za čebelji panj ali otroško igračo, male zelene in bele vrečice pa tudi niso dobre kot osvežilci zraka v avtomobilih. Zatiranje lubadarja s tako pripravljenimi pastmi je biološki način preprečevanja prenamnožitve podlubnikov, je pa tudi zelo uspešen. Poznamo še mehanski in kemični način, ki pa okolju nista prijazna na eni strani zaradi možnosti gozdnih požarov, na drugi pa zaradi uporabe močnih kemičnih preparatov. Zajezitev tega pojava je možno doseči z vzpostavitvijo popolnega gozdnega reda v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, lupljenjem oblovine iglavcev in stalnim spremljanjem pojava s takojšnjim ukrepanjem. To delo moramo izvajati vsi: lastniki gozdov, izvajalci del v republiških gozdovih in JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA vsaj do konca meseca septembra, če hočemo naše gozdove ohraniti za nas in naše potomce. LJUBO PAVLOVIČ dipl. inž. gozd. managementa. Zaposlen je na sekretariatu za obrambo, poleg tega pa je tudi član IS ter član nekaterih komisij pri skupščini in Izvršnem svetu. Pri programskih izhodiščih je temeljni poudarek namenil sistemskim spremembam: privatizacija (na področju gospodarstva, javnih služb, družbenih dejavnosti), nov koncept državne uprave, vzpostavitev lokalne samouprave. Poudarek je namenil zlasti tistim segmentom, ki zadevajo občino Domžale in njene prebivalce. Kot posebej pomembno se mu zdi, da država vzpostavi takšen upravni okraj, prebivalci pa takšne bodoče občine, ki bodo najbolj ustrezale razvojnim potrebam v Sloveniji do sedaj jasno razpoznavne občine Domžale. Delo v stranki vidi v nadaljevanju kontinuitete, z nekaterimi novimi vsebinami, ki so nujne glede na najnovejše spremembe. Kot posebej poudarja, bo v stranki prostora za vsakogar v okviru njegovih želja in sposobnosti. V občinski politiki bo stranka igrala konstruktivno vlogo. Glede na predstojeće lokalne volitve bo gradila na svoji jasni razpoznavnosti z odprtimi možnostmi za povolilna strankarska povezovanja. Na koncu se je g. Pirman zahvalil prisotnim za zaupanje, dosedanjemu predsedniku g. Leniču pa za opravljeno delo. OO LDS DOMŽALE OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 17. maja in v torek, 18. maja 1993 v torek, 18. maja 1993 v sredo, 19. maja 1993 v sredo, 19. maja 1993 v četrtek, 20. maja 1993 v petek, 21. maja 1993 v soboto, 22. maja 1993 v ponedeljek, 24. maja 1993 v torek, 25. maja 1993 vtorek, 25. maja 1993 od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 od 8. do 12. ure v Moravčah pri skladišču Kmetijske zadruge od 13.30 do 17.30 na Trojanah pred trgovino Atrans od 8. do 12. ure v Blagovici pred Kulturnim domom od13.30do17.30vKrašnji pri pisarni Krajevne skupnosti od 8. do 12. in od 13.30do 17.30 v Lukovici pred Zadružnim domom od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 v Dobu pred trgovino Napredek od 8. do 12. ure v Studi pri Matijevcu od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 v Radomljah pred Kulturnim domom od 8. do 12. ure v Trzinu pred pisarno KS (trgovina Mercator) od 13.30 do 17.30 v Mengšu pred podjetjem »Agrotehnik« -nekdanji obrat »Emona mehanizacija« Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega zavarovalnega obdobja, če je vozilo že evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov SEZNANJAMO, da morajo nova vozila evidentirati pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale v 30 dneh od dneva opravljenega pregleda. Za že evidentirane traktorje in traktorske priklopnike pa morate urediti zamenjavo dosedanjih obrazcev (belih) prometnih dovoljenj za nove pri pristojnem upravnem organu. Obenem vam SVETUJEMO, da istočasno zamenjate dosedanje evidenčne tablice za traktorje in traktorske priklopnike, ki sicer veljajo do 25. 6. 1994, saj se tako izognete ponovnim stroškom zamenjave. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in osebno izkaznico lastnika vozila. Pri zamenjavi prometnega dovoljenja za že evidentirana vozila pa NE POZABITE poleg dokumentov tudi evidenčne tablice. SEKRETAR Bogdan ZUPAN, l.r. NOVA KARTA DOMŽAL IN OKOLICE Vse nove ulice in hišne številke Sprememba imen nekaterih ulic in cest, ki so jim sledile tudi nove hišne številke, je dobila v našem mestu tudi konkretni odraz. Če slučajno še danes ne veste, kjer je nova Karantanska ulica, ali pa kje stanuje vaš znanec, čigar novi naslov je Slamni-karska ulica, potem boste vse to in še več lahko prebrali in preverili na novi karti DOMŽAL IN OKOLICE. Karta je izšla v začetku aprila 1993. V njej so vrisane novo imenovane in preimenovane ulice, ceste in hišne številke po odloku, ki ga je v letu 1992 na predlog nekaterih krajevnih skupnosti sprejela Skupščina občine Domžale. Razveselili se je bodo zlasti krajani Domžal, Depale vasi, Rodice in vseh treh Jarš (Spodnjih, Srednjih in Zgornjih), saj si na karti lahko ogledajo novi ulični sistem na njihovem območju, Vira, Preserij, Homca, Radomelj, Mengša, Loke in Trzina, saj vsa ta naselja lahko najdejo na karti. Naklada ponatisa karte je majhna, saj to najbrž niso bile zadnje spremembe ulic in hišnih številk. Karto lahko kupite pri Mladinski knjigi v Domžalah. Domžale /lamnik 3 w i«* i 111 -J J1. U O I i u O c n i i J.Ou 1 u C "in D8€S€t uC on Na ljubljanski cesti št. 2 v Domžalah so 1. aprila '93 v ob 13. uri na novo odprli povsem novo bencinsko črpalko. Hkrati lahko postrežejo deset strank z navadnim, super in neo-svinčenim bencinom, dizel gorivom in kurilnim oljem. Črpalka je ekološko najbolj sodobno urejena v Sloveniji NAŠ RAZGOVOR Za ohranitev tradicije in izročila Nova zadolžitev, ki jo je v okviru Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, kjer opravlja tudi funkcijo podpredsednika, sprejel Matjaž Karlovšek, dipl. inž. gradbeništva, obsega področje krajinarstva, urejanja prostora, mestnih in vaških naselij in stanovanjsko dejavnost. Ker so to področja, ki so zaradi povečane skrbi za videz krajine, za varstvo okolja, tudi zaradi želje po večji turistični beri še posebej na udaru, smo ga povprašali, če vse, kar smo v preteklosti zanemarjali, popravimo? Naša slovenska dežela je čudovito ustvarjena. Lepota, red in harmonija v krajini so Matjaž Karlovšek edinstvene. Prebivalci v tem prostoru v zadnjih desetletjih to popolnost z našo pozidavo neizmerno kvarimo. Eden izmed nelepih posegov v prostor so naša »moderna« naselja in kraji. Idilične vasi naših prednikov s tipičnimi kmečkimi hišami srno pokvarili z mestnimi stavbami, sezidanimi po tipskih projektih izpred desetletij, idealnih za predmestje Ljubljane ali Domžal. To je nepopravljiva škoda V ko-Pici predpisov, zakonov in normativov, za zdaj ni Pravne podlage, ki bi takšne anomalije preprečila, da 0 črnih gradnjah niti ne govorim. Govorimo, poudarjam govorimo, saj denarja za vse to skoraj ni, o potrebnosti ohranjanja starega mest-nega jedra, o revitalizaciji, o obnovi fasad in lepšem videzu ulic, naselij, o ohranjanju vezi med generacijami tudi na tem področju. To usmeritev podpirate tudi ***ni, od kod denar? V času, ko v Slovenijo uvažamo vse iz zahoda - od Povrtnin do avionov, se yprašam, kaj smo ali kaj ;rnamo mi sami. Kje je naša 'dentiteta? Kaj lahko naredimo in ponudimo mi? Vsekakor moramo izboljšati videz naših krajev: obnoviti stare hiše, cerkve in gradove. Stari objekti so naša zgodovina in ponos. Do sedaj smo predvsem gradili na novo, sedaj bomo veliko in v^č obnavljali, sanirali in re-vitalizirati. To je drago, saj včasih zahteva še več de-narja kot novogradnja. 9 tem sem v Skupščini obline že govoril. Ta in prihodnji občinski proračuni bodo morali to dejstvo upoštevati, enako tudi občani, Podjetje in obrtniki. Na razgovorih v krajevnih skupnostih ste poudarjali tudi urejenost podeželja, vasi, zaselkov. Kaj svetujete vsem, ki gradijo, nadzidavajo, prizidavajo in včasih prav na tak način kazijo urejenost okolja? Dogovoriti in sprejeti bi morali dva sklepa: ne more in ne sme več vsakdo graditi, kakor se mu zahoče. To velja za občana, podjetje ali občino. S svojim objektom posega v prostor, ki ga lahko tako pokvari ali pa olepša za širok krog ljudi, od bližnjega soseda do naključnega turista. Z urbanisti se že dogovarjamo, da bodo pri izdaji lokacijskih dovoljenj skušali čimbolj vplivati na arhitektonski videz objekta. Tako delajo v Avstriji, Švici - pa primerjajmo. Drugo, kar je pomembno: tistemu, ki hoče graditi in ima denar, mu to po najkrajši poti omogočimo! Ustvariti moramo dovolj zazidljivih parcel (da ne bomo pozidali vseh vrtov), zmanjšati administrativna pota ter zagotoviti svetovanje o arhitektonskem videzu objekta - posvet z arhitektom, ne pa uporaba starih tipskih projektov. Pokrivate tudi področje stanovanjske dejavnosti. Lahko našteiete najpomembnejše naloge, ki se jih bomo morali lotiti v naši občini? Najkrajše: zagotoviti čimveč socialnih stanovanj, kreditov za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš ter - to je moja želja - pričetek gradnje skromnih stanovanj za mlade družine - prijetne vrstne hišice v nizu. Znana so vaša prizadevanja za prenovo društvenega doma v Domžalah. Kdaj v prihodnosti bomo zbrali dovolj denarja, da bo to postal osrednji KULTURNI DOM? Kulturni dom (glasbena šola in stara kinodvorana) bomo obnovili z občinskimi sredstvi in s pomočjo samoprispevka treh domžalskih KS, ki ga mislimo izpeljati v pričetku naslednjega leta. V tem objektu že tretje leto potekajo rekonstrukcijska dela v notranjosti, zunaj se skoraj ne vidi, ker želimo ohraniti videz 80 let stare secesijske stavbe. V prihodnje bo to DOM KULTURE V DOMŽALAH. Tako je bilo pred mnogimi leti in naša dolžnost je, da ta objekt zopet usposobimo - najmanj za nadaljnjih 80 let. Hvala! ODPRTO OP€U S, ćd f JHp CIRIL SMRKOLJ, NOVI PREDSEDNIK Občni zbor e stranke Ljudsk Občni zbor Slovenske ljudske stranke Podružnice Domžale je bil na velikonočni ponedeljek v Kulturnem domu v Mengšu. Po več kot štirih letih uspešnega dela (začetek je bil na praznik sv. treh kraljev v letu 1990), v katerem je podružnica ledino orala pod vodstvom predsednika Janeza Hribarja, so na občnem zboru ocenili prehojeno pot ter izvolili novo vodstvo. »Pika poka pok...« so peli pevci Mengeškega ZVONA in tako slovesno pričeli občni zbor, kateremu sta poleg predstavnikov drugih političnih strank in sosednjih podružnic prisostvovali tudi republiški poslanki Mihaela Logar in dr. Metka Karner Lukač. Po pozdravu Janeza Pera, predsednika Sveta KS Mengeš, in Janeza Hribarja, dosedanjega predsednika, je občni zbor vodil Jurij Berlot. Poročilo o delu v preteklih dveh letih je bilo konkretno. Predstavljene so bile samostojne akcije ljudske stranke in v njenem okviru kmečke zveze v občini Domžale, pa tudi aktivnosti, ki so bile opravljene skupaj z ostalimi organizacijami. Poseben poudarek je bil v poročilu dan sodelovanju z različnimi institucijami, ob njem je bilo predstavljeno tudi delo poslancev Ljudske stranke v domžalskem »parlamentu«, kjer so med najbolj aktivnimi. Posebej pa so se dotaknili tudi volitev konec leta 1992, v katerih je bila Ljudska stranka tudi zaradi prizadevnosti domžalske podružnice uspešna. Po soglasnem sprejemu vseh DEMOGRAFSKA OBMOČJA TUDI V NAŠI OBČINI Natečaj konec aprila Natečaja za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v naši republiki za leto 1993 še ni - objavljen bo šele po sprejetju republiškega proračuna - ne prej kot ob koncu aprila 1993. Vse vloge - tako krajevnih skupnosti kot posameznikov iz naše občine - bodo v skladu s pogoji natečaja morale biti posredovane Izvršnemu svetu Skupščine občine Domžale, ki naj bi se do njih opredelil. Pri investicijah v komunalno infrastrukturo naj bi določil prioriteto, pri vlogah posameznikov pa naj bi posredoval le mnenje. Po dogovoru naj interesenti za sredstva vloge oddajo strokovnim sodelavcem Zavoda za kmetijstvo Ljubljana (g. Demoj-zes, g. Ocepek), predloge za komunalno infrastrukturo pa bo pripravila strokovna služba. V. CIRIL SMRKOLJ, novi predsednik SLS, Podružnice Domžale poročil in informaciji o spremembi statuta stranke so razpravljali o ustanovitvi zvez znotraj Ljudske stranke, katerih nam je spremljanje in oblikova- nje konkretnih predlogov in pobud na posameznem področju. Tako naj bi ženska zveza, katere iniciativni odbor vodi Katja Smrkolj, v upravnem odboru pa jo bodo zastopale Marija Za-vašnik, Joži Kocjančič in Polonca Ravnikar, zastopala probleme žensk, ki niso nič drugačni od drugih, le prevečkrat so potisnjeni v ozadje. Delavska zveza se bo pod vodstvom Vinka Kepca, ki jo bo skupaj z Janezom Kotnikom predstavljal v upravnem odboru, skrbela za uravnotežen razvoj vseh slojev naše družbe in za dostojno življenje delavcev. Posebno pomembna je gospodarska zveza, ki jo vodi Jurij Berlot, v upravnem odboru pa bosta njeno področje pokrivala Edvard Rems in Marko Bregar. S svojimi predlogi bo skušala doseči, da se bo uveljavil vsak državljan: s svojim delom, kapitalom in znanjem, med njenimi nalogami pa je tudi afirmacija zasebnega socialnega sloja, pravna država, razvoj kreditno monetarnega sistema s primerno obrestno mero, podjetniška miselnost in poslovna etika. Največ izkušenj z delom ima Kmečka zveza, katere naloge so zaradi nenaklonjenosti sedanje oblasti tako na ravni republike kot občine kmetijstvu še zlasti pomembne. Vodila jo bosta Ciril Smrkolj in Andrej Burja, ki bosta tudi člana upravnega odbora. Po predstavitvi izhodišč letošnjega občinskega proračuna in zastopanosti področja kmetijstva v njem, je uvodno informacijo podal Boris Grabrijan, član Izvršnega sveta; navzoči so soglasno izvolili upravni odbor Ljudske stranke. V njem bodo ob predstavnikih posameznih zvez še Zdravko Prašnikar, Jurij Berlot, Jože Ribič, Franc Bergant ter dva podpredsednika Janez Per in Janez Hribar. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Ciril Smrkolj, ki se je iskreno zahvalil dosedanjemu predsedniku Janezu Hribarju. Izvolili so tudi nadzorni odbor ter častno razsodišče, prisluhnili pa tudi pozdravom drugih političnih strank in sosednjifi podružnic, ki so vse izrazile želje po nadaljnjem sodelovanju. Ker je bil to zadnji praznični dan, je bil tudi zaključek prazničen. Poročilo območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Domžale Kratka predstavitev območnega odbora SNS Domžale: Smo vsi nacionalno osveščeni Slovenci občine Domžale. Imeli smo se za domovinsko zavedne, zato smo se organizirali s pomočjo gospoda Jelinčiča, da ustanovimo območni odbor SNS Domžale. S tem smo spodbudili nacionalno - slovensko zavest v občini. Obstoječi odbor s članstvom se je živo angažiral v predvolilni kampanji. V tej so nas finančno podpirali mnogi simpatizerji SNSa. Predvolilno propagandno delo je potekalo na območju občin: Domžale, Kamnik, Lj. Bežigrad, Lj. Center. Propagandno delo po občinah je potekalo takole: V občini Domžale: Aktivno plakatiranje, predstavitev stranke na stojnici s propagandnim materialom pred veleblagovnico Napredek. V občini Kamnik: Pripomogli smo k obuditvi kamniškega območnega odbora in obenem plakatirali na območju Kamnika. Imeli smo tudi predstavitev stranke v Mot-niku. V občini Lj. Bežigrad: Smo imeli tudi zelo aktivno propa- NAPMftEK MUHI TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI K NAKUPU gandno delo (plakatiranje). V občini Lj. Center: Je bila predstavitev stranke na stojnici pri Prešernovem spomeniku. Ob tem intenzivnem delu je kandidiralo še pet članov iz območnega odbora Domžale. Dne 14. maja popoldne in 15. maja bomo zbirali podpise za revizijo zakona o državljanstvu in sicer na parkirišču ob Veleblagovnici (bivši Alko). Na podlagi vsega opisanega se je izkazalo, kako je območni odbor živahno deloval. Naš trud je velik del uspeha prihoda SNS v parlament. Uspeh vstopa SNS v parlament smo proslavili z družabnim večerom, na katerega smo povabili tudi gospoda Jelinčiča, a se žal zaradi službene odstotnosti ni udeležil. Nam članom je bilo zato zelo žal. Za nadaljnje uspešno sodelovanje si želimo tesnejšega sodelovanja s predsedstvom SNSa. NAJ ŽIVI SVOBODNA SLOVENIJA! Predsedstvo Območnega odbora SNS Domžale /lamnik Domžale Nadaljevanje s prve strani Oprema in aparature so vrhunske kvalitete in ene najboljših v Sloveniji. Program dela zanimiva in prijetna ekipa, njegova zasnova pa je v rokah Dušana Uršiča, ki tudi vodi večino govornega programa. Za tehnično plat je odgovoren Rok Hlcbš, ki je kriv, če kaj zaškriplje. In kako je slišnostjo in po-slušanostjo Radia HIT? Cencelj: Trenutno je radio odlično slišan v širšem območju Domžal, Mengša, Kamnika in Ljubljane. Trudili se bomo, da bi njegovo slišnost še povečali na celotno Radio HIT Domžale ljubljansko kotlino. Oddajamo vsak dan, in to kar 8 ur programa, kar je za začetek zelo veliko. Z nekaterimi kontaktnimi oddajami smo že ugotovili, da nas posluša veliko poslušalcev in da jim je všeč naša glasba in programska usmerjenost. Najbrž bi želeli poslušalce opozoriti na nekatere zanimive oddaje? Cencelj: Celotna programska shema je grajena na komercialnosti, nimamo naročnine, pač pa se bomo preživljali sami. Zato moramo biti zanimivi, zabavni in prijetni. Večinoma vrtimo glasbo in v programski shemi so že dobro zaživele nekatere oddaje. Naj opozorim na HITOV HIT HITOV (sobota od 17. do 19.30), v katerem poslušalci neposredno izbirajo najbolj Rok Hlebš med delom na oddajniku Radio HIT Domžale 1. aprila 1993 nekaj minut čez 12. uro na Ljubljanski cesti št. 36, ko je ta oddajnik na UKV 95.6 MHz čisto zares začel oddajati. (Slika levo). Stane Cencelj, lastnik Radia HIT Domžale, med pogovorom s Špelo Predan 1. aprila 1993, ko je oddajnik začel svoj program pošiljati v eter. Radio HIT ima prostore na Ljubljanski cesti 36 v Domžalah. (Slika desno) nas povezali s tem. Vendar moram povedati, da ne bi dobili nobenih soglasij za delo, če ne bi bilo to sto procentno urejeno. In kakšni so vaši načrti, želje? Poleg že omenjene poveča-nosti slišnosti bomo predvsem razširili sodelavce radia. Naj izkoristim ta pogovor za povabilo k sodelovanju vseh, ki jih zanima delo na radiu. Prepričani smo tudi, da zaradi zanimivosti in že ob začetku dobre poslušanosti lahko povabimo tudi obrtnike, podjetja in tovarne, da oglašajo na našem radiu. Dejavni bomo tudi ob vseh večjih prireditvah. Ob Slovenian Open bomo neposredno poročali iz Ten Tena. Večkrat se bomo oglašali tudi z našo mobilno postajo s terena. Kaj torej reči za konec: DANES SE RADIO HIT, JUTRI ŽE MIT. In to ne mrtev, ampak še kako živ! Prisluhnite, ne bo vam žal, poživil bo tudi vaš vsakdan. Pogovarjala se je CVETA Z. ORAŽEM priljubljeno pesem. Potem je tu izvirna oddaja GLASBENI DVOBOJ (sreda od 18. do 19. ure). V studio povabimo dva poslušalca, ki izbereta štiri Eesmi, poslušalci pa ocenijo, do je izbral boljšo glasbo. Vsak radio ima tudi svojo LESTVICO, ki smo jo poimenovali 3, III, tri & AS, vsak petek med 19. in 20. uro jo vodita Dušan Uršič in Saša Einsied-ler. Med vsebinskimi oddajami opozarjam na HP KLUB, namenjen novostim in zanimivostim s področja avtomobilizma in motociklizma, ki je na programu ob četrtkih med 16.30 in 19.30. Kako pa je z informativnim delom programa? Cencelj: Na programu so vsake dve uri kratka, jedrnata in nekonvencionalna poročila, v katerih opozarjamo na najzanimivejše dogodke dneva. Poročamo tudi o razmerah na cesti, vremenu in aktualnostih. Ob koncu programa pa se iz vsega še malo pohecamo v posebnih popo-pranih novičkah. Pripravljamo pa tudi oddaje o najnovejši glasbi in super radijski kviz. Ljudje se v zadnjem času precej pritožujejo zaradi motenj. Ali jih morda povzroča tudi vaš radio? Cencelj: Ne, nikakor ne, niti najbližjim sosedom. Ob zadnjih motnjah, ki so jih Domžalčani zaznali v svojih telefonih, je padla slaba luč tudi na nas. Toda povedati moram, da krivda ni pri nas, pač pa pri novem radijskem oddajniku. Na nesrečo je prišlo do hkratnosti in mnogi so Opis najstarejše znane fotografije Domžal Najstarejša znana fotografija Domžal zasluti, da jo natančno opišemo. Kot piše pod njo, je nastala pred letom 1890. Izvirna fotografija velikosti večje razglednice izhaja iz zgodovinske zbirke podpisanega in je bila prvič razstavljena v Domžalah, ko so organizirali razstavo starih fotografij Domžal pred letom 1979. Nato je bila objavljena v Zborniku Občine Domžale leta 1979. Za prepoznavo gradbenih detajlov, ki določajo starost fotografije, sem uporabil povečano sliko velikosti 38 x 29cm, ki mi jo je posodil gospod Matjaž Brojan, dolgoletni urednik Domžalskega občinskega poročevalca. Slika je posneta s Knezovih skal oziroma iz vrha Knezove gozdne parcele, to je skrajni zahodni del Šumberka, z iglavci poraščenega hriba na vzhodu Domžal že čez Bistrico. Obsega Zgornje Domžale ali Vas Zgoraj Žal, začenši povsem na levi s hišo št. 17 i-n hišo št. 13. Severno od teh dveh hiš, čez sedanjo Cesto talcev, že stoji Krizantova tovarna - Ladstatterjeva, ki so jo postavili 1866, danes TOKO. Na sredi slike in najbliže Šumberku je hiša št. 16, Brinovčev mlin, ' kasnejši zgornji Kuraltov, (Tonhovčev) mlin, danes Svetlin, Berlot. Če od tega mlina potegnemo ravno črto do Krizantove to- varne (TOKO), vidimo na levi strani te črte še ohranjeno kmetijo, na desni, severni strani pa že prvotno Vovkovo tovarno, ki jo je postavil Jakob Obervvalder leta 1870. Enako kot spodnjo je tudi zgornji dve kmetiji isti Jakob Obervvalder kasneje odkupil in vsa zemljišča priključil v svoj velik kompleks, ki tvori današnjo Univerzale. Vsi ti kmetje so si s tem denarjem na svojih parcelah v Zgornjih Domžalah potem postavili lepša in boljša gospodarstva. Potegnemo ravno črto med hišo št. 30, to je Povževo domačijo, na sliki skrajno desno, in Goričico, Taborom, to je hiša št. 17, a Spodnje Domžale, danes Domžalska farna cerkev. Na tej črti se nahaja »Nova fabr'ka«, ki so jo leta 1874 sezidali Pavel Mellitzer, Andrej Kleinlerc-her, Simon Blasnig in drugi. Na isti liniji, a med Povževo hišo in ta Novo fabr'ko, se nahaja še ena tovarna, ki nam bo odkrila ime prvega domžalskega fotografa. To je tovarna Bratje Kurzthaler, ki sta jo leta 1869 sezidala brata Janez in Alojz Kurzthaler na hiši št. 2, Pri Pavletu. Letnico nastanka prve znane fotografije Domžal pa nam bo odkrila hiša št. 29, Pri Reparju, kjer je bil leta 1811 in 1825 lastnik Jožef Hribar, leta 1850 pa Marija Hribar. Ta hiša je bila potem 1874 prodana, kupil jo je Janez Riedl in ondi sezidal za takratni čas prav veliko in lepo slamnikarsko tovarno. Na sliki si sedaj oglejmo Re-parjevo hišo, to je druga z desne strani slike, ob današnji Slamnikarski cesti. Nasproti nje se odcepi proti Toh-hovčevemu mlinu pot, ki delno obstaja še danes. Hiša je zidana- v obliki črke L. Krajši, stanovanjski del je vzdolž ceste in gleda proti Šumberku, dvoriščni, gospodarski del je daljši krak. Med tema hišama in Sumberkom so same domžalske njive. Iz slike se dobro vidi, da sta oba dela pritlična. Janez Riedel pa je iz gospodarskega dela naredil enonadstropno tovarniško zgradbo. Na tej fotografiji te Riedlove tovarne še ni, medtem ko je 1874 leta sezidana Nova fabr'ka, današnja Občina Domžale, že dobro vidna. Torej je bila fotografija posneta pozno jeseni 1874 ali zgodaj spomladi 1875 leta in je stara že 118 let. Iz predmetov zgodovinske zbirke, last podpisanega, lahko sklepamo, da sta sliko posnela in izdelala brata Josip in Tomaž Obervvalder, prvi rojen 28. 9. 1849, drugi 5. 5. 1858. Oba sta tedaj že več let živela v Domžalah, stanovala sta pri Rahnetu v Spodnjih Domžalah, zaposlena pa tudi že vsa leta v tovarni Bratje Kurzthaler. Kakor je vsaka slika izraz neke ljubezni, tako je bila tudi ta prva fotografija Domžal izraz ljubezni in zahvale do ljubljenega domačega kraja in tovarne, ki je njima in še mnogim drugim dajala zaslužek. Jože Obervvalder slika iz lastnega arhiva Samostojnost občin in njihovo financiranje Nadaljevanje s prve strani prav tako tudi kompetitivno obnašanje regij, ki je podlaga hitremu razvoju. Zatrto je načelo, da se lanko tudi občina obnaša kot podjetje. Seveda se zavzemam za skladen razvoj Slovenije, toda tudi ta mora imeti standardne devi-acije, v katere se lahko uvrstijo tako dobre kot slabe občine. Zaradi naštetih argumentov mora v financiranju občin (tako današnjih kot bodočih) priti do korektivov. Občina mora imeti določen delež lastnih prihodkov, katerih višino določa sama (seveda v okviru limitov, ki jih opredeli država). Brez lastnih davčnih virov ne more krojiti lastne politike. Samo upravljanje z lastnim premoženjem ne dosegajo pravega smisla decentralizacije. Dovolite, da to razmišljanje ponazorim ob davku na premoženje, ki je v mnogih evropskih državah glavni prihodek občin. Če občina (v našem primeru država preko Uprave za javne prihodke) pobere malo davka, ji za manjkajoči del primakne država. Seveda nihče ni pretirano stimuliran, da bi pobral več denarja, saj je rezultat na koncu enak. Vsi vemo, da se pri tem davčnem viru skrivajo velike rezerve. Evidence premoženja ( predvsem nepremičnin - stanovanjskih hiš, stanovanj itd.) so popolnoma neažurne in ne omogočajo učinkovite izterjave. Višina denarja, zbranega na podlagi tega davka, je majhna (v naši občini nekaj nad 10 milijoni tolarjev), kljub temu da vemo, da so te stopnje v zahodni Evropi eden od najmočnejših virov pri financiranju občin. Seveda ni problem samo izterjava, ampak tudi davčne osnove, ki zopet temeljijo na podlagi nekega starega sporazuma in so enake po vsej Sloveniji. Opozoriti želim, da financiranje občin in pokrajin ni izdelano tudi v osnutkih za organiziranje nove lokalne samouprave. Ni jasno, ali bodo občine imele svoje izvirne prihodke? Ali bodo ti viri na osnovi davčnih ali katerih drugih virov? Kakšni bodo korektivi države? Dokler odgovori na ta vprašanja ne bodo kristalno jasni, je pretirano govorjenje o lokalni samoupravi neproduktivno, predvsem pa neracionalno. Verjetno na formiranje novih občin in pokrajin ne bodo vplivala čustva, ampak trezne in racionalne presoje, ki bodo podkrepljene s finančnimi izračuni. Upajmo, da bo nova organizacija slovenskega prostora temeljila na stimulativnih načelih, na načelih trženja regij in pokrajin. Doktrina skladnega regionalnega razvoja se lahko manifestira le skozi korektive tistim, ki so onemogočeni v startu, ne pa tistim, ki so leni, nesposobni in neučinkoviti. V Državnem zboru Republike Slovenije bom roko dvignil le za take zakone, ki bodo sledili zgoraj zapisanim načelom. JOŽE LENIČ, poslanec v Državnem zboru lin Telefon: 727-818 Domžale /lamnik 5 Pse na verige Eden izmed najaktivnejših postavljalcev delegatskih vprašanj, predlogov in pobud je zanesljivo Karol Svetlin, delegat Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog, ki se je dotaknil tudi nevarnosti neprivezanih, najbrž tudi necepljenih psov, ki tavajo po vaseh in napadajo ljudi. V odgovoru, ki ga je pripravil Franc Zakrajšek, veterinarski inšpektor, je delegatu pojasnjena zakonodaja, Veterinarski zavod bo ukrepal le po obvestilu KS ali krajanov. Inšpektorje KS posredoval tudi seznam evidentiranih lastnikov psov na njihovem območju. Čigav ZADRUŽNI DOM na Trojanah? Katarina Prvinšek, delegatka KS Trojane, je že v januarju 1992 posredovala Izvršnemu svetu zahtevo za breplačni prenos Zadružnega doma v lastništvo KS. Zahtevo je utemeljila z velikim prispevkom krajanov ob izgradnji tega doma. Janez Kovač, sekretar Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja, v odgovoru ne oporeka prispevku krajanov k domu, vendar ob tem navaja, da so bila s strani občine Domžale v dom v zadnjih letih vgrajena znatna sredstva, ki so bistveno povečala kvaliteto poslovnih in stanovanjskih prostorov. Predlaga, da se, upoštevaje predvidene spremembe lokalne samouprave, neo-vrednotene deleže preteklih vlaganj in nerazčiščenih možnosti denacionalizacij-skih zahtevkov prenos lastništva ne opravi. KS seveda z odgovorom ni zadovoljna in še naprej terja uresničenje svoje zahteve. Radomlja poplavlja Potok Radomlja v Krtini v višini gostišča »Podkev« ob vsakem močnejšem deževju prestopi strugo in se razlije po kmetijskih površinah, v spodnjem delu pa ogroža stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Do kdaj, je vprašal delegat KS Krtina Peter Jerman. V odgovoru Štefana Horvata, vodja izpostave Ministrstva za okolje in prostor Republiške direkcije za varstvo okolja in urejanje voda, je navedbe delegata potrdil in povedal, da bo VCP Hidrotehnik pripravil variantno sanacijo, ki bo zagotavljala enakomernejše prelivanje poplavnih voda Radomlje na tem območju. Po finančnih možnostih naj bi bila dela opravljena še v letošnjem letu. Obvestiti tudi krajevno skupnost Marjan Ručigaj, delegat KS Jarše-Rodica, je podal zahtevo, da ustrezni upravni organi ob izdaji lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja o tem vedno obvestijo tudi krajevno skupnost. V odgovoru mu je pojasnjeno, da predpisi o urejanju naselij in graditvi objektov ne predvidevajo oz. zahtevajo sodelovanja KS, pač pa so v te postopke vključeni le najbližji sosedje, ki lahko zavarujejo svoje pravice. Upravni organ v naši občini je že doslej velikokrat vključeval KS, zlasti ko je šlo za večji vpliv predvidene gradnje na okolico, zaradi večjega zaupanja pa so pripravljeni v prihodnje o vsakem dovoljenju obveščati krajevno skupnost, je v odgovoru napisal Edo Osenk, Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Kako do novega grba? Toni Dragar, delegat DPZ-LDS, je dal pobudo za ponovni razpis natečaja za izbor novega grba občine Domžale, saj je naša občina ena izmed redkih, ki grba nima in se njeni krajani »veselo vozimo okoli z zmajč-kom na domžalskih avtomobilih.« Novi grb naše občine bo, je napisano v odgovoru. S sodelovanjem Društva slovenskih heraldikov in dr. Boža Otorepca, avtorja knjige o grbih in enega največjih poznavalcev heraldike pri nas, naj bi izmed prispelih predlogov izbrali najboljšega in tako še letos dobili nov grb. V.V. Bo občina Domžale dobila občinski praznik? Začasna komisija za oblikovanje predloga za nov občinski praznik je soglasno sklenila Skupščini občine Domžale za občinski praznik predlagati 27. junij. To je bil pomemben dan za vso Slovenijo in za občino Domžale, ko je bila v Trzinu bitka z Jugoslovansko armado. V boju za samostojno Slovenijo je v Trzinu padla prva ali ena prvih žrtev Edvard Peperko. Hkrati bi bil ta datum za praznovanje primeren tudi zaradi bližine slovenskega državnega praznika 25. junija. Tako bi državni praznik zaradi občinskega praznika dobil večji poudarek, praznovanje pa bi bilo bolj racionalno, s.S. OB 400-LETNICI ZMAGE NAD TURKI PRI SISKU Adam Ravbar Leta 1593 so že tretje leto potekali boji za trdnjavo Sisak, ki je bila poleg Karlovca zadnje upanje hrvaških in slovenskih dežel. Sisak je bil Hasanu glavna ovira za prodiranje na Kranjsko in Štajersko. O turški nevarnosti poje tudi slovenska ljudska pesem: Če Turk vzel nam Sisak bode, Nam narobe vse, vse pojde: Mest' Ljubljana bo pokrajna, Dežela kranjska turška drajna. Čeprav ni bilo nikjer pretirane vneme za obrambo Siska, so priprave tudi pri nas vendarle stekle. Deželni oskrbnik grof Volk s Turna in Križa, deželni upravitelj Krištof baron Turjaški, vicedom Nikolaj pl. Bonhomo in deželni odborniki so na poziv vrhovnega poveljnika Hrvaške in Morske krajine Andreja Auersperga-Turjaškega 10. maja izdali oklic o obrambi domovine, ki so ga prebrali na prižnicah od Metlike do Krasa. Odločeno je bilo, da mora, kadar bodo zagorele grmade in zagrmeli topovi, na vojsko vsak trideseti, deseti ali peti mož. Za vojno naj bi izbrali močne in čimbolj pripravne moške. Adam Ravbar, gospod Krav-jeka in Krumperka je bil leta 1590 izvoljen za poveljnika deželne konjenice. Ljudska pesem ga takole opeva: Hitro si pomoč' iščimo Gospod Ravbar ju pišimo, Ve in zna on vojsko vodit' Pred vojaki spredaj hodit' Beli list so napisali, Ga na Krumperk mu poslali. Tam prebiva jaki Ravbar, Nepremagan konjski glavar. Signalni streli, ki so jih sprožili 17. maja, so klicali pod orožje konjenico. S Krumperka je Adam Ravbar s konjenico odšel 23. maja, 26. maja je taboril v Dobrepolju in čez štiri dni v Metliki. Tu so Janez Call s Krupe, Viljem Semenič s Se-miča in Janez Ludvik Saurer s Kozjeka pregledali konjenico kranjskih deželnih stanov ter zapisali, da je: »pravi zaklad in najboljša straža ali obzidje dežele.« Dne 15. junija, ko so se Rav-barjevi konjeniki, bilo jih je okrog dvesto, na Hrvaškem združili s hrvaškimi banskimi četami, cesarsko vojsko in drugimi enotami, se je tudi Hasan-paša Predojevič pojavil pred Siskom. Na praznik sv. Ahaca, 22. junija okrog enih popoldne se je vnel srdit boj, ki je trajal približno eno uro. Avstrijsko-hrvaška vojska z okrog 5000 vojaki je zaradi modernejše oborožitve z osebnim orožjem premagala vsaj dvakrat večjo turško vojsko. Najprej so Turki že začeli potiskali hrvaške čete proti Odri. Naenkrat se je bojna sreča obrnila. Naši so pod poveljstvom Andreja Turjaškega in Adama Ravbarja postrelili veliko sovražnikov. Ko so se Turki začeli umikati čez most, so jim naši zaprli pot. Tekli so v kot, ki ga naplavlja Kolpa z Odro. Poskakali so v reko, da bi jo preplavali, a jih je veliko potonilo. Turške izgube so bile velike, padlo je okoli 8000 vojakov, naših pa le 40 do 50 mož. V Kolpi je utonil tudi turški poveljnik Hasan-paša in devet bosansko-hercegovskih begov in spahijev. Krščanska vojska, kot so jo imenovali, je dobila velik plen, devet topov na kolesih, med njimi tudi znamenito Kacijanarico, deset zastav, več velikih turških ladij, turška tabora na bregovih Kolpe, polna živeža, streliva in drugega blaga. Naslednji dan so vojaki našli truplo Hasan-paše ter ga pokopali pri Sisku. Turki so ga ponoči odkopali in prepeljali v Banjaluka Iz Hasanove obleke je dal ljubljanski škof Hren za stolnico narediti mašni plašč. V zahvalo na eno najbolj uspešnih zmag naših prednikov nad Turki so na praznik sv. Ahaca plašč vsako leto uporabljali pri sv. daritvi v stolnici. Sedaj pa ga kot največjo dragocenost hrani ljubljanski Narodni muzej. Po ustnem izročilu so Rav-barjevi konjeniki pred odhodom na bitko k Sisku zasadili lipo, po vrnitvi pa so v zahvalo za srečno vrnitev v Dobu postavili kapelico. Turjačani so v spomin na zmago postavili na hribu v bližini Turjaka cerkvico sv. Ahaca. Čeprav so imeli tudi drugi poveljniki odločilno vlogo in zasluge za zmago pri Sisku, slovenska ljudska pesem posebej opeva poveljnika kranjskih čet Adama Ravbarja in Kranjce. Pesem kaže slovenski vojaški ponos, saj se je slovenska vojska bojevala v samostojni vojaški enoti in ne v vojaških formacijah skupaj z Avstrijci in Hrvati. V spomin na to slavno zmago nad Turki, ko so bili prvič tako odločno premagani, je Josip Lavtizar leta 1928 napisal in uglasbil spevoigro Adam Ravbar v štirih dejanjih. Skladatelj Matija Tome pa je leta 1969 Vodnikov zapis ljudske pesmi Ravbar skomponiral kantato za mešani zbor in soliste. Društvo za raziskovanje jam Simon Ro-bič Domžale pa je od leta 1963 dalje na gradu Krumperk in v dolini pod njem vsako leto po različnih scenarijih uprizorilo kulturno zgodovinske predstave Adam Ravbar, ki si jo je ogledalo tudi po več tisoč gledalcev. Spoštovane občane obveščamo, da bomo s 15. majem 1993 pričeli z opravljanjem tehničnih pregledov za vsa motorna vozila v novem objektu v Obrtni coni TRZIN. AS DOMŽALE IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH Srečanje z delegatom Maks Strmljan je bil na nadomestnih volitvah izvoljen za delegata Krajevne skupnosti Velika vas - Dešen v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale. Problematiko najmanj razvite krajevne skupnosti v občini S seje sveta KS Vrhpolje - Zalog Predzadnja seja sveta je bila sklicana meseca marca t.l. v pisarni KS na Vrhpoliu. Seje se je med člani sveta udeležila tudi koordinatorica za KS gospa Vera VOJSKA. Med drugim so obravnavali predlog novega Statuta KS, katerega je tolmačila Vera. Nanj e bilo nekaj pripomb oziroma nekaterim členom dopolnitve. Podani so bili tudi predlogi za bodoči novi svet KS, ki bo imel 14 članov; ti bodo zastopani po vaseh s številom volivcev. Sprejet je bil predlog za sklic zbora krajanov, ki bo v nedeljo 25. aprila ob 9. uri v dvorani KS na Vrhpolju. Tega dne bodo opravljene tajne volitve v novo vodstvo Krajevne skupnosti, ker je dosedanjemu potekel mandat. Sprejet bo tudi nov statut krajevne skupnosti, izvoljen predsednik sveta in mandatar za sestavo novega vodstva. Na zbor bodo pismeno vabljeni vsi člani gospodinjstev, in predlagani kandidati za svet KS, zaželena je predvsem mladina. Mandat novo izvoljenega vodstva kra- jevne skupnosti bo trajal štiri leta, do nove izvolitve vodstva. Sedanji predsednik sveta Vinko KEPEC bo imel govor oziroma podal poročilo o delovanju krajevne skupnosti med njegovim večletnim mandatom. Tu gre za resnični napredek celotnega območja krajevne skupnosti; izgradnja cest, mostov, avtobusnih postaj, telefonije, vodovodnega omrežja, javne razsvetljave. Vse to je bilo narejeno s pravilnim pristopom vodstva krajevne skupnosti in seveda pomoč krajanov iz vseh 11 vasi. Veliko je bilo narejenega s prostovoljnim delom, prispevki v denarju in materialu. Skratka, vidi se napredek povsod, čeprav nekateri krajani menijo, da ni bilo Vse narejeno, kar so želeli. TEKST IN FOTO: JOŽE NOVAK dobro pozna, saj je funkcijo delegata že opravljal, zaradi problematike pa se je odloči, da se s krajani sreča tudi na sestanku in pogovori. Pogovor v prostorih je bil uspešen, delegat je zvedel še za nekatere probleme, seznanil je krajane s predlogom proračuna občine Domžale in dobil nekaj delegatskih vprašanj, ki jih bo zastavil v skupščini. Krajevna skupnost Moravče Zaradi zimskega časa so dela pri gradnji čistilne naprave za potrebe Moravč sicer nekoliko zastala, vendar krajani upajo, da se bodo čimprej nadaljevala. Izvajalec gradbenih del Graditelj Kamnik je že zgradil pogonski objekt, kateremu bo sledila vgraditev strojne opreme. To vse spada v okvir prve faze, v drugi pa naj bi uredili bazene za biološko razgrajevanje zbranih odplak in kanalizacijski sistem, po katerem se bodo zbirale odplake. Prav izgradnja kanalizacije, ki jo Moravčani nujno potrebujejo, pa je tudi osnova za nadaljnje urejanje ulic in kraja v celoti. y y Radomeljske ceste bodo asfaltirane Radomlje bodo letos dobile še nekaj asfaltiranih površin, vendar ne samo iz samoprispevka (cca 60%), ampak tudi z velikim prispevkom krajanov. Najprej pride na vrsto Trata, pa ne, ker bi bilo to najstarejše pozidano območje, ki že leta čaka na asfalt, ampak zato, ker imajo urejene cestne koridorje in je bilo možno takoj pričeti s pripravljalnim delom, be najbolj se je zataknilo pri treh ulicah nasproti cerkve - Ravnikarjevi, Gregorčičevi in delno Radomeljske čete, ker niso imeli urejenega lastništva. Imeli so v glavnem samo služnost, to pa ni dovolj za asfaltiranje. Postopek je namreč tak: od kmeta oziroma lastnika je potre-bano kupiti zemljo, plačati še 40% asfaltiranja in jo potem odstopiti Komunalnemu podjetju Domžale v upravljanje po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Ker druge možnosti ni bilo, so krajani v treh mesecih zbrali potreben denar, s katerim je Sklad stavbnih zemljišč odkupil zemljišča za ceste od lastnikov. Urejanje in asfaltiranje cest se bo, po obljubah, lahko pričelo še pred poletjem. Za asfaltiranje ostanejo še Šlan-drova ulica, ki tudi nima urejenega lastništva, druga polovica Gregorčičeve in cesta do blokov na Škrjančevem. Pa lep pozdrav iz Radomelj. ZLATKA LEVSTEK 6 /lamnik Domžale Podjetniški inkubator v Domžalah Bodoči in obstoječi podjetniki s podjetniškimi idejami Marsikdo med vami že premišljuje o tem, da bi lahko pričel izdelovati kakšen proizvod. Tudi razmišljali ste že, kam vse bi lahko proizvode oziroma storitve prodajali. Pa kaj ko človeka takoj mine prvi zagon, ko spozna, koliko potov mora narediti, da registrira podjetje, ne ve, kam se obrniti za finančna sredstva, kako sestaviti poslovni načrt, in še in še. Že v lanskem letu je nekaj podjetnikov v okviru udeležbe na podjetniški delavnici uspešno sestavilo poslovni načrt za svoje podjetniške zamisli. Ti bodo tudi vključeni v novoustanovljeni podjetniški inkubator. V letošnjem letu zato za vse tiste, ki ste v lanskem letu spregledali razpis, ponovno objavljamo. V februarski številki Slamnika (leta 1992!) je bil objavljen razpis za predhodne prijave v podjetniški inkubator v Domžalah. Že pred razpisom je bilo v istem glasilu objavljenih nekaj člankov o različnih oblikah podjetniških inkubatorjev po svetu ter o tem, kaj naj bi takšen inkubator v Domžalah nudil podjetnikom. * Kot je bilo omenjeno, naj bi bil to najem prostorov ter nuđenje storitev po posebno ugodnih cenah (za podjetnike začetnike), ki bi se nato vsako leto povečevale. Po letu dni priprav smo vse bliže uresničitvi zamisli o podjetniškem inkubatorju v Domžalah. V omenjenem razpisu je bila ponujena možnost udeležbe na podjetniški delavnici, v okviru katere so imeli bodoči podjetniki možnost izdelave poslovnega načrta za svojo dejavnost. Glede na vse to je presenetil odziv na razpis za predhodne prijave, saj se je na razpis prijavilo vsega skupaj 11 podjetnikov, z izjemo enega vsi iz okolice Domžal (Moravče, Radomlje, Trzin, Prevoje...). Nekateri od njih že imajo lastna podjetja pa jih želijo širiti, večina pa šele razmišlja o ustanovitvi. Ideje so bile zelo različne in zanimive: od proizvodnje, storitev do izobraževanja. Med prijavljena sta bili samo dve ženski, pa zato ti dve toliko bolj Petega aprila so se odprla vrata vrtca Dominik Savio Kari-tas Domžale. Starši, ki so že skoraj leto dni imeli prijavljene otroke, so na ta dan že težko čakali. Prišlo je okoli 30 otrok. Lepi dnevi so pripomogli, da je vrtec tudi na zunaj zaživel, kajti slišal se je otroški smeh, ko so otroci tekali po zelenici, ne da bi se jim bilo treba ustaviti, zakaj objekt je okrog in okrog obdan z vrtom. To daje občutek svobode in sproščenosti. To daje občutek doma. Svoboda gibanja in mišljenja, po kateri hrepeni sleherno človeško bitje, pa ga vendar samo zelo majhnemu delu človeštva uspe doseči, je tisti visoki ideal, ki nas je vodil, da smo želeli imeti vrtec, v katerem bo dovolj prostora tudi za našega Stvarnika, ki je vtkan v naše življenje. To bo vrtec, v katerem staršem ne bo potrebno skrivati svojega prepričanja, kjer se bo otrok lahko tudi prekrižal, kjer bo slišal tudi besedo hvaležnosti Bogu in staršem za vse, kar imamo. Lju- zavzeti. Od vseh prijavljenih je bil samo eden nezaposlen. Za izvedbo lanskoletnega izobraževalnega programa za podjetnike smo pridobili finančna sredstva na lanskoletnem razpisu Ministrstva za malo gospodarstvo, odobrena pa so tudi sredstva za izvedbo podobnega programa v letošnjem letu. Skupina prijavljenih je v mesecu juniju pričela izdelavo poslovnih načrtov za svoje podjetniške zamisli. V celoti so poslovni načrt izdelali štirje ude- bezen in dobrota naj bosta osnova našim vzgojiteljem, ne prisiljena ampak tista pristna, ki jo bodo otroci čutili, ko bodo prihajali k njim. Vse premoremo v Njem, ki nam daje moč, je vodilo našega življenja. Potruditi se moramo, da storimo vse, ali vsaj čimveč, kar je v naši moči, rezultat pa seveda ni odvisen samo od nas. Najprej se sicer moramo vprašati, ali je to, kar hočemo doseči, pošteno in ko lahko po vsem, kar spoznamo, odgovorimo pritrdilno, je prav, da na tej poti vztrajamo. Pri tem ne smemo nikoli pozabiti na dva najvažnejša zakona, zapisana v naravo, to sta ljubezen do Boga in do bližnjega. Ljubezen pa je dejanje in kjer je ljubezen, tam je mir, medsebojno razumevanje in spoštovanje. Vsa hudobija človeštva izhaja iz pomanjkanja ljubezni. Vsi, ki smo se trudili, da bi ta vrtec zaživel in z gotovostjo lahko rečem, da jih ni bilo malo, želimo, da bi v njem prevladovalo prijetno razpoloženje, da se bi otroci leženci, ki se bodo lahko vključili v podjetniški inkubator. Glede na udeležence v tej skupini lahko rečemo, da zagotovitev proizvodnih prostorov' ne predstavlja problema, pač pa vse tare pomanjkanje ustreznih pisarniških prostorov ter prostorov za organizacijo sestankov s strankami, ki bi jih potrebo- dobro počutili. Čeprav je potrebno pri vzgoji otrok znati oblikovati dober značaj in odstranjevati slabe lastnosti, ki jih prav tako mi vsi nosimo v sebi, se to lahko dela grobo in boleče ali pa sproti in neopazno. To je prav tako kakor pri vzgoji rastline. Če drevo pustimo, da zrastejo vsi »divjaki«, bo nastal gost grm, ki ne bo nikoli rodil lepega sadu, če pa jih odstranjujemo še majhne, bo brez posebnega truda zraslo veliko drevo in obilno bosta poplačana naša skrb in trud. Zato starši in vzgojitelji, otroci so nam zaupani z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi in na nas je, da gojimo to, kar je dobro in odstranjujemo to, kar je slabo, najprej pa moramo seveda mi znati ločevati eno od drugega, ločevati moramo pleve od zrnja. Vrtec je začel z vzgojnim programom za zdaj samo z dvema skupinama. Tudi za ta začetek še ni zagotovljenih vseh sredstev in so posamezniki najeli kredit, da smo lahko vali vsega nekaj ur mesečno. Predvsem pa bi bila dobrodošla možnost skupne uporabe PROGRAM PRIREDITEV Adam Ravbar Odbor za praznovanje štiri-stoletnice bitke s Turki pri Sisku sporoča, da bodo dramske predstave in slovesnosti na gradu Krumperk v soboto in nedeljo, 19. in 20. junija zvečer. Osrednja predstava ADAM RAVBAR z ognjemetom; letos bo že 31. pa bo na državni praznik, 25. junija. Zaključna slovesnost bo v nedeljo popoldne, 27. junija, združena s starimi šegami in ljudskimi običaji. Skupine z ljudskimi običaji na vozovih VABIMO K SODELOVANJU. Pobude in pripravljenost za sodelovanje prosimo, sporočite po telefonu 711-832. opremili najnujnejše prostore za delovanje, za tretjo skupino pa še nimamo niti osnovnega pohištva - mizic in stolov, da bi lahko začeli delati. Res je, da je preselitev in adaptacija hiše na Krakovski 18a zahtevala precej več sredstev, kakor je bilo ocenjeno v začetku, vendar upamo, da bodo delegati skupščine občine Domžale s proračunom zagotovili dodatna sredstva za plačilo naročenega in dokončno nabavo potrebne opreme. Člani župnijske Karitas smo ob pomoči sodelavcev uredili in zasadili zelenico okrog vrtca, vzgojitelji so prebarvali igrala z barvami, ki jih je podarila tovarna Helios. Družina Burja, člani Marijine duhovnosti in drugi posamezniki so darovali igrače, Kimi iz Trzina je darovala čistila. Nekaj inventarja, ki je nujno potreben (prevleke, rjuhe za pene, deke, plinske bombe, posoda za prevažanje hrane, kontejner itd.) so darovali ali posodili posamezniki in podjetja. S skupnim delom in darovanjem nam je uspelo, da je. vrtec začel delati in upamo, da nam bo s skupnimi močmi širše javnosti uspelo dograditi in opremiti krščanski vrtec, v katerem bo prostora za 64 otrok. Zanimanja za vpis je veliko, zato nas bo pri sprejemu vodilo načelo »kdor prej pride, prej melje«, da ne bo zamere. Vsem, ki se trudite za dobro naše družbe, vsem, ki vam ni pretežko darovati del svojega časa in sredstev, da bi se razvili v bolj svobodno in bolj humano skupnost, iskrena hvala. Vaša dobra dela naj vam Bog stotero poplača. MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL opreme, ki jo vsi podjetniki pri svojem delu potrebujejo, pa je za njo v začetni stopnji razvoja podjetja vedno premalo sredstev. Tako bi bila dobrodošla možnost uporabe računalnika, faksa, projektorja, pa tudi telefona (v obliki posredovanja informacij pri podjetnikih, ki so veliko odsotni) oziroma lahko bi rekli tehnično-administra-tivna podpora podjetnikom. Vsi, ki se niste prijavili v lanskem razpisnem roku, pa imate določene podjetniške zamisli ter želite izkoristiti prednosti, ki jih prinaša vključitev v podjetniški inkubator, se še vedno lahko prijavite pisno na naslov SO Domžale Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj s pripisom Za podjetniški inkubator. V prijavi opišite svojo podjetniško zamisel, pa tudi ENIGMA je podjetje za varovanje premoženja. Podjetje, ki deluje tudi na območju naše občine, sta bralcem Slamnika na kratko predstavila direktor podjetja ENIGMA Vojtek Bur-keljca in vodja poslovne enote Domžale Miro Miklič. Podjetje ENIGMA je bilo prvo privatno podjetje s takšno dejavnostjo kot konkurenca podjetju Varnost, ustanovljeno že leta 1990. Sedež ima v Črnučah, Žorgova 38, poslovna enota Domžale pa, dokler se ne preseli v Domžale, pri Miru Mi-kliču, Žebljarska 19 v Kamniku. ENIGMA s svojimi strokovno usposobljenimi uslužbenci in sodobnimi tehničnimi napravami, ki so jih razvili v svetu, bedi 24 ur na dan nad premoženjem občanov, podjetij in ustanov, ki so jim ga zaupali. O tem, kako podjetje opravlja to službo, pa sta sogovornika povedela: Varovalne naprave so priključene na centru podjetja, odkar s pomočjo uslužbencev, ti so uniformirani in oboroženi, in radijskih zvez z lastno frekvenco takoj intervenirajo. Podjetje skrbi za varovanje oseb, objekte zavaruje s tehničnimi napravami in rednimi obhodi. Skrbi za varen prevoz denarja, nadzoruje varnostnike, prevzema tudi receptorske in vratarske ter druge službe po dogovoru, ne opravlja pa redarske in izterjevalske službe. vaša pričakovanja glede storitev in pomoči, ki jo pričakujete. Pod pojmom podjetniških zamisli se ne skrivajo samo zamisli za podjetja z nekaj deset zaposlenimi, temveč tudi sa-mozaposlitve, obrtne delavnice, družinske trgovinice ipd____Pri tem ni važno ali ste študent, dijak, gospodinja, upokojenec, profesor ali pa morda že uveljavljen podjetnik. Za podjetnost ni nikoli prepozno, sploh pa ne v naši družbi, saj še pred nekaj leti niste mogli imeti lastnega podjetja oziroma opravljati kopico dejavnosti, ki jih danes lahko. Zato aktivirajte vsa svoja skrita podjetniška hotenja. Kjer hotenja zmagujejo! S.K. Podjetje ENIGMA že skrbi za varnost več kot dvesto pomembnih gospodarskih objektov, denarnih ustanov in zavodov, več teh je tudi v naši občini. Za nekatera pa se že dogovarjajo. Skrbijo tudi za izobraževanje varnostnikov in nadzornikov. ENIGMA skrbi za varnost trgovin, objekte varuje proti vlomom in proti požarom. Kot zanimivost še to, da so podjetju ENIGMA zaupali prevoz prvega slovenskega denarja v naši mladi državi. Za vse dotedanje opravljeno delo so v letu 1992 od Ministrstva za notranje zadeve prejeli bronasti znak. Kdor čuti potrebo in željo zavarovati svoje premoženje, mu bodo radi ustregli pri ENIGMA Ljubljana-Črnuče, Žorgova 38, telefon 371 030, 372 219 in poslovni enoti Domžale telefon 817 625 s.S. Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale v Krakovski ulici (slika levo) - Člani župnijske Karitas pri brezplačnem urejanju okolice vrtca Dominik Savio (slika desno) SMO CENEJŠI KOT OSTALI Avtoban Nožice za vaš avto Ob Kamniški Bistrici v Nožicah je podjetje AVTOBAN, ki vašemu manj ali bolj razbitemu jeklenemu konjičku vrne prvotno obliko in sijaj. Avto pripeljete do delavnice ali pa zavrtite tel. št. 812-649 oi. 713-114 in ga bodo odpeljali sami. Od tu dalje ni več vaša skrb. Avto bodo poklepali, ga poli-čali, tudi izolirajo vam ga lahko, za morebitne dodatne storitve pa bo potreben tudi dodatni dogovor. Pričakujejo vas vsak dan od 8. do 14. ure, pa tudi popoldne jih boste našli v delavnici na Grašičevi 12. Poleg cen, ki so nižje kot v drugih delavnicah, bo obleka vašega jeklenega konjička urejena hitro in v skladu z vašimi željami ter pričakovanji. Če torej želite, da bo jutri vaš razbiti avto najmanj tako lep, kot je bil včeraj, pohitite do podjetja AVTOBAN NOŽICE in se o njihovi ponudbi sami prepričajte! RAZPIS za prijavo v podjetniški inkubator in s tem hkrati v podjetniško delavnico. V njej boste lahko izdelali poslovni načrt, obenem pa dobili informacije tudi o drugih stvareh, ki vas zanimajo glede podjetništva. O uvrstitvi v inkubator bo odločala kvaliteta poslovnega načrta. Prijavijo se lahko novi ali bodoči podjetniki, obrtniki in drugi zainteresirani, ki so državljani Republike" Slovenije s stalnim prebivališčem v občini Domžale, Odločitve bo sprejemal izvršni svet na predlog Sekretariata za družbeni razvoj in njegove Komisije za obrt, podjetništvo in turizem. V prijavi navedite osebne podatke, izobrazbo in delovne izkušnje. Prijave bomo sprejemali na Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj do 15. maja 1993. Za dodatne informacije pa lahko pokličete na tel. št. 721-022, int. 40. Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale je zaživel Enigma tudi v občini Domžale Domžale /lamnik 7 Najcenejši ta hip... Pokličite 715-544 in oglasila se bo Deklica za vse Stalni kupci drogerije KANA v Šolski ulici 2 v Mengšu so ob 10% popustu, ki so ga deležni že od svojega prvega nakupa v tej prijetni trgovinici, že vajeni različnih drugih ugodnosti in presenečenj, ki jim ni videti konca. Zakaj se jim ne bi pridružili tudi vi, ampak brez prvega obiska v KANI pač ne bo šlo. Kupci neradi kupujejo mačka »v žaklju«, zato v drogeriji pred nakupom različnih krem, parfumov, deodorantov, pa še kaj bi se našlo, ne le svetujejo, temveč lahko vse to tudi preizkusite. Kože so različne, tudi želje po prijetnem vonju, zato ne bodite zadovoljni z nasve- Mladinski svet Slovenije (MSS) je združenje mladinskih organizacij v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno aprila 1990. Deluje kot nacionalna organizacija, ki koordinira in predstavlja slovenske mladinske organizacije. Vsako leto se sestane zbor MSS, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih slovenskih mladinskih organizacij in na njem razpravljajo in odločajo o usmeritvah slovenske mladinske politike. Poleg mladinskih političnih strank so med drugimi članicami MSS tudi Mladinska komisija Rdečega križa Slovenije, Počitniška zveza Slovenije, Združenje katoliških študentov in podobno. Na 4. seji zbora MSS, ki je potekal v soboto 13. marca v Ljubljani, je ponovno izvoljeni predsednik Janez Škulj povedal, da je bilo lansko leto izredno pomembno za oblikovanje slovenske mladinske politike. »Posebej velja omeniti uveljavitev strukture financiranja za delovanje mladinskih organizacij in programov za mladino, partnerstvo in soodločanje med mladinskimi strukturami in vlado in integracije V Mostah 88 a pri Komendi posluje že nekaj let zelo urejena prodajalna SCORPIO. Trgovina nudi bogato izbiro oblačil, obutve, usnjenih izdelkov in Športnih artiklov. Prodajajo po konkurenčnih cenah, saj so te 20 do 30% nižje kot drugod; v primerjavi z nekaterimi ljubljanskimi pa celo do 50%. SCORPIO ima prodajalno tudi na Bledu. Pred leti je bila njegova trgovina zelo dobro obiskana. Kupci so bili v glavnem tujci, zdaj, ko je turizem v tem kraju skoraj zamrl, se je obisk občutno zmanjšal. V krajšem razgovoru nam je lastnik trgovine SCORPIO gospod Vid Koritnik povedal naslednje: »Naša hiša ima dolgoletno tradicijo pri izdelovanju in prodaji obutve. Že nekako pred 40. leti so moji predniki izdelovali in prodajali copate, ki so bile daleč naokoli zelo iskane. Tako smo si ustvarili nekakšen sloves, ki se nas še vedno drži. Seveda so sedaj razmere drugačne in življenje teče po drugih tirnicah kot takrat. Delo s strankami je kaj težko, kupci so izredno zahtevni. Vsakdo .hoče čimboljše blago, to pa mora biti res kakovostno in cene konkurenčne. Trgovski poklic je videti zelo lep, toda prepleten je z dokajšnjimi težavami. Ves dan moraš bit* v formi, vedno moraš biti dobre volje. Svoje slabo razpoloženje je treba zatajiti, stranka ne sme opazitai pri trgovcu nikakršnih težav. Izpolnjevati moraš le kupčeve želje in hotenja. Kupci gledajo na vsak tolar, opazno je, da je denarja vedno Obiščite Kano v Mengšu tom, preizkusite. Pokukajte v škatlico s kremo, preizkusite jo na svoji roki, obrazu; povohajte parfum, deodorant, da boste prijetno dišali - zase pa še... saj veste za koga. Brez bojazni, da boste morda domov odnesli že uporabljeno škatlico kreme ali deodoranta. Lastnica ima za preizkušanje vzorčne modele, samo za vas je rezerviran čisto nov prime- v mednarodni prostor. V letošnjem letu bomo poizkušali uveljaviti pravne osnove za delovanje mladinske politike, urediti status nacionalnih mladinskih svetov, ustanoviti mladinski informativni center in ohraniti ter razširiti mednarodno sodelovanje«. Resnici na ljubo je treba povedati, da je zbor na seji zaradi skromne udeležbe članic in članov, komaj dosegel sklepčnost. Zato je predsednik Janez Škulj dejal: »Morda se mnogim članicam in članom postavlja vprašanje, zakaj bi se Mladinske strukture vključevale v politiko. Enostaven odgovor je: zato, ker ima politika realne in praktične učinke na naše vsakdanje življenje«. Zbor MSS je med drugim sprejel tudi sklep, da se formira posebna komisija za spremljanje problematike družbenega premoženja, ki je (bilo) namenjeno otrokom in mladini (predvsem gre za Študentske servise), ki naj pridobi ustrezne informacije o tej problematiki in jih posreduje zboru MSS. Na zboru MSS je bilo med predstavniki slo- manj. Z avtomobilom obredejo okoliške trgovine in iščejo, kje bi se našlo, kar bi jim najbolj ustrezalo. K nam prihaja mnogo kupcev iz kamniške in domžalske občine. Znani smo tudi Ljubljančanom. Na tržnici v Mostah v Ljubljani imamo namreč stojnico; tam dobijo interesenti razne informacije o naši dejavnosti. Seveda je na tej stojnici mogoče kupiti tudi naše artikle. Prodajamo moško, žensko in otroško obutev, bogata je tudi izbira naše športne obutve. Znani smo po supergah vseh vrst - naj jih le nekaj naštejem: Reebok, Nike, Diadora, Adidas in Ali Star. Cene supergam so dokaj nizke, saj jih je možno kupiti že od 1700 tolarjev navzgor. Poleg tega prodajamo še trenerke, pajkice, puloverje, kavboj ke, bluze, bombažne nogavice, modne dodatke, torbice, dežnike in še kaj. Domžalčani, pridite nas obiskat, ne bo vam žal! Seveda imamo tudi težave, naj vam le eno povem. »Ne morem razumeti, kako da prihajajo v naše kraje razni »prodajalci« z juga bivše države in prodajajo tekstilno blago po hišah. Ker ne plačajo davka in nobenih dajatev, je njihova cena nekakovostnih in sumljivih izdelkov precej nižja od naše. Inšpektorji ne ukrepajo ničesar. Pred nedavnim je bilo nekaj takšnih »prodajalcev« v središču Kamnika. Od njih so kupovali tudi tisti in taki, ki bi morali proti njim ukrepati.« MILOŠ LIKAR rek, ki ga po vaši-želji tudi primerno zavijejo. Poleg različnih artiklov, ki jih najdete v vsaki klasični drogeriji, priporočajo izdelke najbolj znanih svetovnih kozmetičnih linij, originalno turško KANO, s katero bodo vaši lasje dobili nov sijaj in ga zajamčeno tudi ohranili. Z eno vrečko boste lahko lase »polepšali« dvakrat, glede na raznovrstnost po- venskih mladinskih političnih organizacij, videti tudi nekaj domžalskih mladincev. Tako sta MLIN zastopala Janez Stibrič in Matjaž Vovk ter Mladi forum SDP Slovenije Kristina Brodnik. Torej, če želite izvedeti več informacij o delovanju Na domžalskem območju že vrsto let skrbi za fizično varovanje cele vrste ustanov, podjetij in premoženja v celoti podjetje za varovanje premoženja VARNOST MENGEŠ. Nove razmere in približevanje Evropi so povečale tudi ogroženost ljudi in premoženja nasploh, vse to pa je narekovalo tudi tehnološko prilagajanje novim razmeram. Da bi zagotovili svojim naročnikom, ki ugotavljajo, da je Varnost pravi naslov odgovornih ljudi, ki so tehnološko maksimalno usposobljeni za zagotovitev vaše varnosti, so v zadnjem času vpeljali poleg dosedanjega fizičnega varovanja še nekaj sodobnih oblik. Te oblike so kombinacija fizičnega varovanja in tehnike: v povezavi obojega pa naročniki spoznavajo, da prav iz nje izhaja relativno največja varnost ljudi in njihovega premoženja. Ne pridemo lahko do življenjskih dobrin! Je že tako, da se ne pride lahko do življenjskih dobrin. Zvečine se moramo za katerokoli od njih krepko potruditi in je zato tudi naš odnos do težko pridobljene lastnine ali premoženja gotovo odgovornejši. Nič ne pride samo od sebe. Prav zato, ker Slovenci, poudarjeno ustvarjalni in prizadevni (taki pa smo tudi Domžalčani), s trudom prihajamo do njih. Ker je tako, imamo izdelan trdnejši vrednostni sistem, ki smo ga prav zaradi vloženega truda pripravljeni skrbneje zavarovati. Iz dneva v dan se nam tudi širi seznam stvari, ki bi jih morali v življenju varovati: pred samim seboj, pred malomarnostjo, nepazljivostjo, lahkomiselnostjo, pred lakomnostjo in požrešnostjo drugih. Navsezadnje: naše zasebno in skupno premoženje danes ne ogrožajo le tatovi v okrilju noči! Vse bolj je ogroženo tudi. nudbe pa svetujejo, da si vzamete kar precej časa, da boste izbrali tisto, kar je najprimernejše za vas. Priporočajo najcenejše PAMPERS plenice (1.490SIT), hlačne nogavice, ki jih ponujajo kar 30% ceneje in jih dobite že za 85 tolarjev, pa še trpežne so. Če postanete njihov stalni kupec, potem bodo vsi njihovi izdelki za vas najcenejši. Poleg že tako ugodne cene vam bodo vaš račun znižali za deset odstotkov, omogočili vam bodo tudi plačilo na več obrokov, pa tudi za odlog plačila se da dogovoriti. Zato: če hočete poceni in dobro kupovati, prisrčno vabljeni v prijetno drogerijo KANA v Mengšu. Z glavne ceste zavijte proti Mengeški koči in vseskozi glejte desno, da je ne boste zgrešili, kjer vas pričakujejo vsak delovni dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, lahko pa pokličete tudi 737-378. MSS, oziroma sodelovati pri oblikovanju mladinske politike, se lahko obrnete tudi na omenjene domžalske mladinske politične stranke. K. B. s tatovi v belih ovratnikih! Ker postaja ogroženost vse večja, vse več je namreč tistih, ki bi želeli posegati po tujih dobrinah, so ustanove, kakršna je VARNOST iz Mengša, posebej potrebne in nujne. Že bežen pogled v letno poročilo Ministrstva za notranje zadeve nas lahko zelo zaskrbi: Lani je število deliktov, glede na leto 1991 večje kar za 28 odstotkov. Nepridipravi so kradli, ropali in vlamljali povsod in vse! Ukradli so 1241 avtomobilov, od katerih policisti še vedno iščejo skoraj polovico (542). Policisti nam lahko postrežejo s podatki o poskusih vlomov v objekte, ki so bili zavarovani z alarmnimi napravami in so jih te uspešno odgnale. Ne bo odveč, če ponovimo priporočilo notranjega ministra IVA BIZJAKA slovenskim državljanom: »Če že imate vredno lastnino, žrtvujte še nekaj tolarjev za njeno uspešno zaščito!« Domžale: varnostniki varnosti so v 16 tovarnah! Zagotavljanje varnosti premoženja v 16 domžalskih tovarnah opravljajo varnostniki z uresničevanjem fizičnega varovanja. To delo, za katerega so z naročniki s pogodbami dolgoročno vezani, opravljajo z obhodno službo, ki je bila doslej tudi najbolj uporabljana Vam v hitrem tempu vsakodnevnega dela, skrbi za družino, za otroke, zmanjkuje časa za čiščenje, za večja vzdrževalna dela v vašem stanovanju, v vaši stanovanjski hiši? Je vaše stanovanje potrebno generalnega čiščenja, ali pa morda nimate nikogar, ki bi vam počistil poslovni prostor, lokal? Od slej to sploh ne bo več problem, temveč le zadovoljstvo zaradi dobro - od vrha do tal - očiščenega stanovanja, hiše, lokala ali poslovnega prostora. Kako? Predstavljamo vam prvi GOSPODINJSKI SERVIS, ki pod imenom DEKLICA ZA VSE že uspešno dela na Kosovelovi 5 v Domžalah (to je v STOB-u) in pričakuje vaša naročila. Gospa Nuša Dolar vaša naročila sprejema po telefonu 715-544, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. In potem pridemo in očistimo: stanovanje, vašo hišo, lokal ali pa kar cele poslovne prostore. Pospravimo in globinsko očistimo vse vrste tal- oblika varovanja predvsem ponoči. Pa so nove razmere, čas in izpopolnjujoča se tehnologija povzročile, da se vse več naročnikov odloča tudi za tehnično varovanje. Gre za uporabo najsodobnejše varnostne tehnologije senzorjev in alarmov; njihovo delovanje noč in dan spremljajo v DEŽURNEM CENTRU VARNOSTI V MENGŠU. Preko radijskih zvez je ob dežurnem centru možna takojšnja intervencija oboroženih ekip varnostnikov, ki so na terenu. Prav zaradi teh oblik, ki pomenijo tudi največjo stopnjo zagotavljanja aktivne varnosti, se vse več podjetij odloča za uporabo kombiniranega varovanja: fizičnega in tehničnega hkrati. Zaradi te univerzalnosti se zanj v vse večji meri odločajo tudi banke, hranilnice, posojilnice, menjalnice, trgovine, poslovni centri; skratka povsod tam, kjer je ogroženost spričo nakopičenih gmotnih dobrin sorazmerno največja. Vse več zanimanja tudi med zasebniki V zadnjem času zavest o potrebnosti varovanja premoženja prodira tudi med zasebnike, saj so časopisi v črnih kronikah polni naslovov o oropanih in okradenih posameznikih; vrednost izgubljenega premoženja nih oblog, mojstri smo za čiščenje oblazinjenega pohištva, strokovno odstranimo stare in nanosimo nove premaze na vaš marmor, ki bo tak kot nov. Položimo tapete, tudi pobelimo stene - z apnom, jupolom ali ... po vaši želji! Očistimo tudi okvire vaših oken, da sijaja vaših oken po našem čiščenju ne omenjamo posebej. Imate še kakšne druge zahteve, da bo vaše stanovanje bolj čisto, lokal bolj urejen? Ni problema - vse je stvar dogovora. Materiali za čiščenje so naši, razen če ne boste vi drugače odločili? Vsa naša čistila so ekološko razgradljiva in neoporečna, zelo učinkovita in prijetnega vonja. Posebej se priporočamo za opravljanje generalnih čiščenj - stanovanje bo kot novo in ga boste komaj prepoznali. Čas našega pospravljanja, čiščenja, beljenja in - morda nas potrebujete še kje, bomo določili skupaj. Zato ne odlašajte ... gre v stotisoče mark samo v eni občini. Strokovnjake iz mengeške VARNOSTI zato vse pogosteje vabijo tudi v zasebne hiše, kjer montirajo najsodobnejše naprave, ne da bi pri tem poškodovali videz vaših prostorov. V zelo kratkem času poskrbijo za to, da boste tudi vi lastnik sodobne alarmne naprave, ki vam jo bodo po potrebi tudi servisirali. Hišo, lokal ali poslovne prostore vam bodo preko Dežurnega centra spremljali 24 ur na dan, s tem pa boste dosegli praktično največjo mero varnosti tudi tedaj, ko vas ne bo doma, to je v času vašega dopusta ali druge odsotnosti. Varnost na sejmu securitv - med evropskimi ponudniki uslug v varnosti V začetku marca (od 2.-5. 3. 1993) je mengeška VARNOST sodelovala na sejmu varnosti - SECURHT v Ljubljani. V družbi 105 razstavljalcev iz 9 evropskih držav so Mengšani ob pomoči promocijske vide-okasete in ob ličnem propagandnem gradivu opravili ne le potrditev svoje poslovne prisotnosti na trgu: ob množici poslovnih povezav s partnerji, ki so bile dosežene, se je potrdila visoka tehnološka raven ponudbe varnostne opreme. Z njo VARNOST ostaja konjunkturno povsem v tehnološkem vrhu med seboj primerljivih delovnih organizacij. Ob sodobni tehniki, ki jo še nenehno izpopolnjujejo, bodo že v kratkem ponudili v lastni trgovini (v prostorih VARNOSTI v Mengšu na Jelovškovi 24a) nove sodobne varnostne naprave in drugo potrebno opremo. 100 zaposlenih bo še naprej zagotavljalo miren spanec in odsotnost zaskrbljenosti tistim, ki se bodo zanje odločili. Tisti, ki so jim svoje premoženje že zaupali v varstvo, so glede varnosti že brez skrbi. M. B. drogerija Zasedal je mladinski svet Slovenije Trgovina Scorpio NAŠ KOLEKTIV NA MEDNARODNEM SEJMU VARNOSTI SECURITY V LJUBLJANI Varnost vam zagotavlja tehnika in strokovnjaki iz Mengša 8 /lamnik Domžale Ob mednarodnem Dnevu invalidov Most med generacijami Prireditev, s katero Društvo invalidov Domžale vsako leto zaznamuje Mednarodni dan invalidov, je bila tudi letos zelo dobro obiskana. V hali Komunalnega centra v Domžalah se je zbralo nekaj sto invalidov iz vse občine, med njimi tudi prijatelji iz gorenjske regije, Laškega in Izole, s katerimi Dru- Dan invalidov v Domžalah Vsako leto, prav na začetku pomladi, je Dan invalidov. Učenci OŠ Roje smo že od 'ili pe- smice za ta dan. Letos sem nastop pa na proslavi sodeluje že več let. Ko smo prišli pred Veleblagovnico, nas je sprejela godba na pihala. Nastopali smo: Katja, Natalija, Andrej, Uroš, Dušan m jaz. Ker smo vsi od zelo daleč, so nas pripeljali starši. Hala je bila čisto polna. Vsi so bili videti dobre votjje. , sali, mi pa smo povedali ve-'sele pesmice o pomladi, otrocih, mamah, veselju in joj, kako me je bilo strah! .<-. xk-f i-Mkm! Mik., Zahvalili smo se Društvu Zapihala eni smo dovljici. dsednik Bila sta srn dafi vtoji so-i so poja/ pa n kupo-:adele. li naše •daj de-s. Pripe- >rn pod-invalt- >vedala: tOVŠEK esntorlea štvo invalidov Domžale uspešno sodeluje. Prireditev, katero je s polurnim promenadnim koncertom uvedla Godba Domžale, je lepo vodila Mirni Cotman, ki je po pozdravu vsem prebrala čestitko Milana Kučana, predsednika naše države, v kateri je zapisal: »Za invalide je najpomembnejše usposabljanje in zaposlitev, zlasti usposabljanje za dosego končnega cilja, to je emancipacije. Že doslej ste uspešno stopali po tej poti, poti ustvarjanja pogojev za celovito emancipacijo invalidnih oseb in pri tem dosegli velike rezultate. Po tej poti je potrebno stopati tudi naprej, z vednostjo, da je človek naša največja dobrina.« Vsem zbranim je spregovoril tudi Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale. Predstavil je delo društva, ki v naši občini združuje več kot tisoč invalidov ter obenem opozoril na problematiko, ki se s slabšanjem splošnega socialnega stanja v družbi, slabša tudi za invalide, ki si vsak po svojih močeh skušajo najti mesto v družbi. Ta pa jim velikokrat daje premalo moralne, pa tudi materialne pomoči, saj jim ne omogoča, da bi svoje sposobnosti, spretnosti in znanja koristno uporabili. Zahvalil se je vsem za pomoč ter obenem zaželel, da bi bil 27. marec 1993 za vse udeležence svečanosti prijeten dan, ki se ga bodo radi spominjali. Zbrane je poz- dravil tudi Jurij Berlot, podpredsednik Skupščine občine Domžale, njegovemu pozdravu pa je sledil bogat kulturni program. Oktetu bratov Pirnat so sledili otroci Osnovne šole Roje, ki so se Društvu invalidov Domžale zahvalili za organizacijo vsakoletnega potepa po Sloveniji, navdušile so Zupanove harmonikarice, ki so jih navzoči zvabili na oder tudi med družabnim delom srečanja, glasnega aplavza pa sta bila deležna tudi Sabina in Gre- ■M gor Vrhovec, ki sta nekaj slovenskih narodnih predstavila na citrah in harmoniki. Bolj moderno so zaplesali plesalci Plesne šole Mickev Mouse, ki jih vodi Saša Kosten. V družab- nem delu je bil »glavni« Ansambel Tonija Verderberja iz Bele Krajine. Vsem nastopajočim, ki so nastopili brezplačno, se Društvo invalidov Domžale za njihov prispevek najiskre-neje zahvaljuje. Mednarodni dan v letu vedno začne pomlad, saj je hkrati to prvi pomladanski dan, ki je tudi letos s tradicionalnim srečanjem vsem invalidom v naši občini prinesel pomlad v njihova srca in mnogim od njih pomenil najprijetnejši dan v letu 1993. Dan je bil prijeten tudi zaradi vseh, ki so bili pripravljeni pomagati pri pripravi in izvedbi srečanja. Društvo in- DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE SE ZA POMOČ OB ORGANIZACIJI PRIREDITVE OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV VSEM, KI SO KAKORKOLI PRISPEVALI, ISKRENO ZAHVALJUJE, POSEBEJ PA ŠE: IZVRŠNEMU SVETU IN SKUPŠČINI OBČINE DOMŽALE, JATI DOMŽALE, LEKU MENGEŠ, INTEGRALU JESENICE, KOMU-NALNO-STANOVANJ-SKEMU PODJETJU DOMŽALE, VABACU TRZIN, MESARSTVU KMETIC TRZIN, HELIOSU DOMŽALE, TOSAMI DOMŽALE, TERMIT DOMŽALE, ŽGANJE-KUHI TEKAVEC FRANC. ISKRENA HVALA TUDI VSEM SODELUJOČIM V KULTURNEM PROGRAMU! validov Domžale se zato prav vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bil 27. marec za vse invalide prijeten dan, najiskre-neje zahvaljuje. V. V. Društvo SMO vabi obrtnike in podjetnike Smo občina z največjim številom šoloobveznih otrok na 1000 prebivalcev v Sloveniji, vendar ti otroci do sedaj poleg šolskih prostorov niso imeli možnosti, da bi se zbirali in ustvarjali ter se vključevali v vse tiste dejavnosti, ki jih veselijo v prostem času. Zato je skupina občanov v prvih dneh leta 1993 ustanovila društvo SMO (Starši - Mladi - Otroci). V rekordnem času smo uspeli pripraviti vse potrebno za izvedbo prvih programov društva v zimskih počitnicah ter nekaterih programov, ki tečejo v spomladanskem delu. Naj jih nekaj naštejem: gledališka delavnica, glasbena delavnica za predšolske otroke, računalniški tečaji, modelarska delavnica za osnovnošolce ter tečaj tehnik učinkovitega učenja za srednješolce in študente, nekaj igralnih uric ter okroglih miz. Želeli bi, da bi bile te dejavno- Žrtve okelske tragedije V tragediji na Oklem 24. februarja 1944 je padlo 53 do 57 borcev. Ker je seznam žrtev nepopoln, bi uredništvo Slamnika poskušalo seznam imen in osebnih podatkov dopolniti, zato objavljamo že znane podatke. Znane so tele žrtve: Jože Breznik, na Grič, Imenje, r. 1922 Franc Firm-Kračkov iz Desna, r. 1925 Slavko Jančigaj-Tkavčev z Dol, r. 1925 Franc Kaplja-Cuzjev iz Zg. Javoršice, r. 1921 Stanko Kokalj-Korelnov z Vrhpolja, r. 1920 Franc Kokalj-Dragarjev s Hriba, r. 1920 Ignac Svetlin-Jerenkov iz Tustanja, r. 1909 Simon Slapar Boris-Vrankarjev iz Zlatega polja Franc Cotman z Rodice, rojen 16. 6. 1924 Anton Gregorc iz Jarš, r. 11.3. 1923 Ivan Osolnik-Bmotov iz Radomelj, r. 1917 Matevž Žavbi-Kvas, Količevo Anton Jesihar-Lovro iz Štude Miha Vrenjak s Kolovca Albina Grimini z Brezovice Milena Horn s Črnuč Jože Osojnik, ključavničar, rojen 26. marca 1922 Jože Lap-Krtačarjev iz Loke, rojen 19. marca 1915 Anton Stopar-Mlinarjev, iz Loke, rojen 27. oktobra 1919 Peter Habjan-Frcugov iz Trzina, nekaj dni prej mobiliziran Franc Čolnar, rojen 16. junija 1924 Anton Krupačnik Jože Slevec Stanislav Ribič Maks Pirnat Jože Polajnar dva italijanska državljana Vse, ki bi ta pomanjkljiv seznam žrtev v Oklem lahko dopolnili z imeni in osebnimi podatki, prosimo naj to spo-roče v uredništvo Slamnika. sti cenovno dostopne vsem, kar pa je bilo do sedaj nemogoče. Vsi programi so bili izpeljani po komercialnih cenah. Duštvo zaradi zelo kratkega časa svojega obstoja še ni dobilo finančnih sredstev iz republiških oziroma občinskih virov, ki so na razpolago za take organizacije. Pripravili smo že nekaj projektov, jih finančno ovrednoti I i ter odposlali na ustrezne naslove, kar vse zahteva veliko administrativnega in organizacijskega dela, ki smo ga člani društva na srečo (ali znanje) vešči. Podjetje NAPREDEK TRGOVINA, d.d., Domžale nam je oddalo prostore v centru Domžal ter se hkrati odločilo, da postane generalni sponzor društva SMO. Tokrat pozivamo vse obrtnike in podjetnike v občini Domžale (tudi tiste v družbenih podjetjih) k sofinanciranju projekta Počitnice 1993 malo drugače, katerega idejna zasnova je že izdelana, dokončna pa bo glede na razpoložljiva finančna sredstva. Društvo SMO bo v vsakem primeru pripravilo počitnice malo drugače, veseli pa bomo, če bomo lahko to storili tudi s pomočjo obrtnikov in podjetnikov naše občine. Občani občine Domžale slovimo kot podjetni. Podjetniki v tujini so že zdavnaj spoznali, da je vlaganje sredstev v dejavnosti, ki jih pokriva delovanje našega društva, naložba, ki se gotovo izplača. V naslednji številki Slamnika bomo predstavili naš program, pa tudi odziv na naše vabilo k sofinanciranju. Tudi vas vabimo, da podprete izvedbo tega projekta s svojim prispevkom ali pa morda prevzamete celo sponzorstvo nad njim. Veseli bomo vsakega, še tako skromnega prispevka, saj vemo, da gospodarska situacija ni ravno ugodna. Informacije: tel. 715-410 ali osebno v prostorih društva na Ljubljanski 71 vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure! ŽIRO RAČUN: Društvo SMO, Domžale 50120-620-149 05 1300113-1043447. Podpredsednik in obrtnik SILVA KORITNIK-RAKELA Iz letne skupščine KO ZB NOB Vrhpolje V nedeljo 7. marca je bila v dopoldanskih urah v prostorih krajevne skupnosti letna skupščina Krajevne organizacije Združenja borcev in udeležencev. Skupščine se je udeležilo 17 članov od 48 članov. Med udeleženci so bili še gostje: predstavnik KS Vrhpolje-Zalog gospod Janez ROŽIČ, predstavnik občinske borčevske org. Bojan BOGATAJ in predsednik borčevske org. Krtina tov. Anton KLEMEN. Skupščino je vodil delovni predsednik Vladislav OCEPEK in člana Tone PETERKA in Dora KOZMELJ. Podali so izčrpna poročila predstavnikov borčevske organizacije o delovanju te v preteklem letu. Sprejeli so tudi program dela za leto 93. Iz tega je razvidno, da se bodo člani udeleževali vseh proslav, srečanj, izletov in komemoracij v svoji krajevni skupnosti in tudi misel, ker je na to glasilo vedno manj naročenih. Ugotovili smo, da glasilo ni več tako, kot je bilo nekoč, pa tudi naročnina narašča. Prapor in žig pa še ostaneta, ker člani menijo, da je nepotrebna sprememba. To bodo urejali na nivoju Občinskega odbora, pa tudi naslovno tablo organizacije. Članarina je bila pobrana v višini 200SIT po članu. Za novoletne praznike smo obiskali svoje člane in jih praktično obdarili, kot je običaj vsako leto. Tudi med letom jih bomo obiskali in z njimi pokramljali; to je naša naloga. Trenutno je v organizaciji 48 članov, od tega 24 moških in 24 žensk, zaposleni 3 člani, starejši nad 70 let pa 26 članov. Po končani skupščini, je pred. orga-nizacije-borcev podelil šestim članicam gorenjski nagelj ob »materinskem dnevu«. Zatem je bila skromna zakuska v sprošče- občine Domžale. Izražena je bila želja, da pristojni na občini podprejo borčevske organizacije v financah, da bi tako lahko izvajali svoje programe. Govorili so tudi okoli Glasila TV-15 Svobodna nem razpoloženju, kramljanju z obujanjem spominov na prehojeno težko in nevarno pot. Želimo si mir in svobodo, so si ob snidenju želeli vsi prisotni. IOŽE NOVAK Domžale /lamnik Raziskovalno delo (2. del) Kako se grejemo? V prejšnji številki smo vam predstavili prvi del rezultatov, ki so jih dognali učenci Srednje šole Domžale, ko so opravili 540 anketirani. Danes bomo pogledali še odnos občanov do organiziranega odvoza smeti, kurjenja, toplotnih izolacij in izpuščanja odpadnih voda. Ponavadi se pritožujemo nad »komunalci« in njihovim odva-žanjem smeti. Zato so nas presenetili odgovori, ki kažejo, da le slaba tretjina občanov ni zadovoljna z odvozom. Podobno je z vprašanjema o ceni odvoza in pripravljenosti, da bi za boljši odvoz smeti tudi več plačali: dobra polovica se ne pritožuje nad ceno odvoza in bi bila pripravljena tudi globlje seči v žep, če bi bil ta še boljše organiziran. Veliko razprav je bilo med analizo anket namenjenih izpuščanju odpadnih voda iz stanovanj. Slaba polovica hiš je priključena na kanalizacijsko ormežje, podobno je s tistimi, ki imajo greznice, desetina jih spušča odpadne vode kar na- ravnost v reke, potoke ali jarke. Opazovanja učencev pa dokazujejo, da tudi večina tistih, ki imajo greznice, teh ne prazni, ampak spušča vodo iz njih (ali mimo njih), kar v naravo. Tri četrtine hiš je delno ali povsem toplotno izoliranih, kar dokazuje visoko stopnjo ozaveščenosti. Večina anketiranih se za izoliranje odloča zaradi prihranka pri kurjenju, nekateri zaradi nasveta prijateljev, radia in televizije. Mnogi se pritožujejo, da niso povsem prepričani, če so se odločili za pravi izolacijski material; pravijo, da so nasveti prevečkrat propagandno obarvani, manjka pa strokovnih, nevtralnih svetovanj. Predvsem bi nasvete potrebovali tisti, ki so pred desetletjem hišo slabo ali le delno izolirali in bi napako želeli popraviti. Za ogrevanje večina uporablja premog in drva, petino greje kurilno olje. Olje je manjši onesnaževalec zraka kot premog, zaskrbljuje pa dejstvo, da četrtina prebivalcev hrani kurilno olje kar v pločevinastih sodih. IGOR 1IPOVŠEK ALI IMATE HIŠO TOPLOTNO IZOLIRANO? KAKO STE ZADOVOLJNI Z ODVOZOM SMETI? ZADOVOUEN (56%) ALI BI PLAČALI VEČ ZA BOLJE ORGANIZIRAN ODVOZ SMETI? KATERI TIP KURJAVE UPORABLJA? SKUPNA V BLOKU (14%) - DRUGO (2%) MEŠANO (7%) CENA ODVOZA SMETI JE: PREVISOKA (43%) PRAVILNA (51 %) KAM SPUŠČA ODPADNO VODO? KANALIZACIJA (45%) GREZNICA (44%) REKA (10%) KAKO HRANITE KURILNO OLJE? CISTERNA (78%) - SODI (22%) Kulturni dan na Osnovni šoli Jurija Vega Moravče tokrat drugače Naj bo malo drugače, smo si rekli, ko smo se pogovarjali o vsebini kulturnih dni. Odlogi smo se, da učenci bolj natančno spoznajo pokrajino, v kateri živimo. pa smo kulturni dan lahko Popravili, tako kot smo si ga ^mislili, smo pričeli z delom *e dober mesec prej. Učenci so razdelili po delavnicah, ki so W zanimale. Mentorji delavnic smo učencem razložili, kaj naj °* delali. Veseli smo bili tudi Predlogov, ki so prišli s strani učencev, teh pa ni bilo malo. V četrtek, 18. februarja, smo Prišli v šolo ob 12.30, ker smo 113 naš kulturni dan povabili tudi starše. Gotovo vas že zanima, kaj srno delali. Kulturnemu dnevu pO dali naslov GORENJSKA, feleli smo, da učenci spoz-naio, kako so živeli ljudje v tem delu Slovenije včasih, zato smo kuhali in pekli jedi iz naše preteklosti, izdelovali butarice, barvali velikonočna jajčka, naredili jaslice, intervjuvali starše, stare starše, kako so včasih praznovali praznike v času od Miklavža, božiča, novega leta, pusta pa vse do velike noči. Pozabili pa nismo tudi na arhitekturo Gorenjske. Tako smo opisali in izdelali značilno gorenjsko hišo, kozolce in s fotoaparatom poiskali v naši okolici stare hiše, sušilnice sadja, kozolce, perišče, itn. Sešili smo tudi pravo gorenjsko nošo. Na kulturni dan smo povabili tudi starejše ljudi, ki še znajo plesti kite, izdelovati cekarje, koše in košare. Pokazali in naučili so nas, kako so vse to izdelali. Tisti, ki ima rad zgodovino, je užival v delavnici, kjer so Tako se plete košek opisovali gradove na Gorenjskem. Kar nekaj je takih, za katere smo prvič slišali. Opisali in ogledali smo si tudi stara mestna jedra. V Moravsko dolino pride tudi veliko turistov, zato so učenci poskusili izdelati turistični vodnik po Moravski dolini. Naš kulturni dan smo zaključili s kratkimi poročili in razstavo izdelkov, ki smo jih izdelali v delavnicah. Zaključek smo popestrili še z valčkom in polko, ki so se ju učenci naučili na tem kulturnem dnevu in z odlomkom iz Linhartove komedije Županova Micka. Domov smo odšli veseli in polni upanja, da bo še kakšen dan v šoli tako prijeten, kot je bil ta. JANA KOVIC Moravski upokojenci planirajo v letu 1993 pester program Moravsko društvo upokojencev je eno izmed petih društev upokojencev Domžalske občine. V preteklem letu je slavilo 40. obletnico delovanja z raznimi športnimi tekmovanji in razstavo ročnih del. Tako je društvo v preteklem letu skoraj v celoti izvršilo svoj delovni program. Po statistiki je bilo nad 31. 12. 1992 včlanjenih 389 upokojencev iz štirih ŠE JE ČAS Za čisto in zeleno občino Domžale Že skoraj ves mesec poteka v naši občini tradicionalna akcija ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE in če se še niste vključili-vanjo, so zadnji dnevi aprila prav primerni, da tudi Vi naredite nakaj za ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE. Vaše kosovne odpadke je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale že odpeljalo, tudi pri čistilni akciji ste lahko že sodelovali, če jo je morda organizirala vaša krajevna skupnost ali pa turistično društvo, ki skrbi za lepšo okolico vašega doma, morda pa le vaši sostanovalci iz bloka. Če vsega tega še ni bilo, poizkušajte organizirati sami! Kljub temu da se akcija s koncem meseca zaključuje, ne bo nič hudega, če boste pospravljali tudi v teh dneh in morda zbrani material porabili tudi za del prvomajskega kresa. Da ne boste v zadregi, kako in kam pobirati smeti, še tale nasvet: na Savski 34 v Domžalah lahko dobite primerne vrečke tako za zbiranje odpadkov kot za zaščito svojih rok. Ne pozabite tudi na črna odlagališča v vaši okolici. Manjša bi lahko morda očistili kar sami - skupaj s KS, o večjih obvestite Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Domažale (za g. Oražem). ZA VAŠ PRISPEVEK V AKCIJI ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE HVALA! ODBOR ZA ZELENE DOMŽALE krajevnih skupnosti moravske doline. Od tega: 193 starostnih, 54 invalidskih, 67 družinskih, drugih 71 in 4 neupoko-jenci. Na vzajemno samopomoč (posmrtnino) je včlanjenih 67 upokojencev, organiziranih je bilo 9 izletov s 205 izletniki, obiskali smo 9 bolnih upokojencev in jih praktično obdarili. Članarina je bila 100 SIT, v letošnjem letu pa 200 SIT, ki je že porabna. Pevski zbor šteje 25 članov, ki ima redno pevske vaje ob torkih zvečer v društvenem domu v Moravčah. Uspešno nastopa v domačem kraju in zunaj njega pod vodstvom Lojzeta ŠTEFANA. Premoremo tudi sekcijo narodnih noš, katere vodja je Tone. Aktivni so tudi kegljači in ba-linarji, redne treninge imajo na kegljišču Repovž v Domžalah in balinišču. Srečujejo se s sosednjimi društvi upokojencev Domžale, Mengeš in Kamnik. Aktivne so tudi kolesarska, planinska, pohodniška sekcija in trim hoja. Preko celega leta je bilo udeleženih 298 upokojencev obeh spolov na že opisanih športnih in rekreativnih področjih v zadovoljstvo vseh sodelujočih. V letošnejm letu 1993 pa planiramo preko celega leta pohode po poti spominov občin Domžale in Kamnik, peš-hoje, kolesarske izlete, planinske ture. Združeno z upokojenci sosednjih društev: Kamnik, Mengeš, Domžale, Komenda, Motni k, Vače in Zagorje ob Savi. Pohodi ob torkih, peš-hoja ob sobotah in nedeljah, kolesarski izleti ob četrtkih, planinske ture ob sobotah in nedeljah. Vse te aktivnosti bomo skušali uskladiti s sosednjimi društvi. Komisija za rekreacijo in šport pri DU Moravče za popestritev aktivnosti po sekcijah - predlaga, za morebitne dodatne predloge in zamisli. Veseli bomo vsake pobude ali predloga. Če bomo pristopili k enotnemu sodelovanju in pripravljenosti za naše delo, bo tudi v letošnjem letu pričakovati uspehe. Hvala! 9999999999 10 /lamnik Domžale Avstralski Sydney Med rojaki po svetu Na povabilo Slovenske izse-Ijeniške matice so od 1. do 28. marca med našimi izseljenci v Avstraliji gostovali Kamniški koledniki, basist Rok Lap iz Domžal, baritonist Janez Maj cenovič iz Kamnika in Tomaž Plahutnik iz Stranj, ki ju je spremljal s citrami in nastopal tudi kot solist. Ta sicer majhna skupina je ob razmeroma majhnih stroških gostovanja našim rojakom lahko ponudila največ. Koledniki imajo bogat program ljudskih, umetnih in sakralnih pesmi in melodij. Z njimi sta v Avstralijo odpotovala tudi tajnik matice Janez Rogelj in urednik Rodne grude Jože Prešeren. ODBOR ZA IZDAIO MENGEŠ IN TRZIN skozi Čas OBVEŠČA, DA BO KNJIGA IZŠLA V DRUGI POLOVICI MAJA. Pristali so na letališču Perth. To je majhno, prijetno, a zelo lepo in čisto mesto. Naši rojaki so jih, tako kot povsod, kjer so se ustavili, lepo sprejeli. Prvi koncert so imeli v Perthu. Slovenci so se na koncert pripeljali tudi po tristo kilometrov daleč. Nato so poleteli v ADELA-IDE, kjer so ostali štiri dni in našim zdomcem pripravili celovečerni koncert. S svojim bogatim izborom so sodelovali tudi pri maši, po njej pa so imeli še krajši koncert. V MELBOURNU, kamor so prav tako poleteli z letalom, so imeli v šestih dneh štiri nastope in 20 minutno radijsko oddajo za slovenski radio. Tu jih je posebej prisrčno sprejel naš rojak Ljubo Pirnat, brat pevcev okteta Pirnat iz Jarš. Rok in Tomaž, ki sta pri njem prebivala, sta se imela prav lepo. V MELBOURNU se jim je na turneji pridružil še gledališki igralec Tone Cogola iz Kranja. V osemsto kilometrov oddaljeno mlado mesto CAN-BERRA, kjer je tudi prestolnica Avstralije, so se odpeljali z avtobusom. V tem mestu je maj- hen, a lep slovenski kulturni dom. Z avtobusom so potovali tudi v okrog dvesto kilometrov oddaljeno mesto SYDNEY, kjer so imeli štiri koncerte. Prav na to mesto, kjer so doživeli številne sprejeme in srečanja s Slovenci, ki so prišli tudi iz okoliških krajev, imajo koledniki nepozabne spomine. Svojo turnejo so poslanci slovenske kulture, ki je bila, če sklepamo po številnih zahvalah, ki jih še dobivajo, zelo uspešna, sklenili s koncertom na zlati obali v mestu COLLAN-GETTA. Od tu so naslednji dan, 28. marca, preko SYDNEYA, SINGAPURA in BANGKOKA poleteli v Rim in naprej v Trst. Tako se je v slabem mesecu zvrstilo kar 12 celovečernih koncertov in še vrsto nastopov pri bogoslužju in v manjših skupinah in družbah. Povsod so srečali veliko Slovencev, ki so v Avstralijo prišli v glavnem med leti 1948 in 1960 za zaslužkom in boljšimi možnostmi za življenje. Navadno jim pravimo ekonomski emigranti. Največ jih je menda s Primor- Rok Lap, Tomaž Plahutnik in Janez Majce-novič ob kipu angleške kraljice Elizabete v vladni palači v glavnem mestu Avstralije CANBERRA ske in Prekmurja, kjer so bile možnosti za življenje in šolanje najslabše. Povečini so domovino zapustili ilegalno. Političnih emigrantov iz Slovenije v glavnem ni v Avstraliji. Naši ljudje so se v daljni Avstraliji dobro znašli. Po začetnem, precej težavnem delu v notranjosti Avstralije, za kar so morali pogodbo podpisati že v taborišču pred odhodom tja, to je trajalo štiri do pet let, so se selili na jug, kjer so si postavili prav lepe hiše in si uredili življenje po svoje. Rok Lap, eden izmed koled-nikov, je še dodal, da je asimilacija slovenskega življa v Avstraliji neusmiljena. V nasprotju z razmerami v Argentini, je slo-veščina v Avstraliji zelo ogrožena, saj skoraj nikjer niti otroci s starši ne govore slovensko, zato bi slovenščino zaman iskali v tretji ali četrti generaciji. Vsepovsod govorijo angleško. Zanimivo pa je, da se mnogi mladi slovenski Avstralci, ki so že obiskali domovino svojih staršev, poskušajo naučiti slovensko, da bi se ob ponovnem obisku laže sporazumevali s sorodniki in domačini v Sloveniji. Zapisal STRAŽAR Ob materinskem dnevu Prijateljstvo in hvaležnost je bilo Čutiti med prireditvijo ob materinskem dnevu, 25. marca v »dvorani« osnovne šole Venclja Perka v Domžalah, kjer smo se zbrali, da počastimo materinski dan. »Na začetek pomladi, ko se vse prebuja in klije, v to kopr-nenje življenja je postavljen praznik, ob katerem se želimo zahvaliti vam, ki ste nosilke in vzgojiteljice človeškega rodu, vam, drage matere, ki ste v ljubezni sprejemale dar življenja, se zanj darujete in izgorevate, da vaš otrok ne hodi v temi. Želimo se vam zahvaliti in pokloniti nekaj lepih trenutkov ob besedi in glasbi. Naj bodo v teh trenutkih pozabljene vse vaše vsakdanje skrbi, naj vaša srca napolni blaga milina in mir, ki naj rodita nove moči.« To so bile želje, ki jih je povedala voditeljica in povezovalka prireditve gospa Blaženka Mali, ki je skupaj z gospo Amalijo La-mut pripravila vezni tekst. Vsi smo čutili veliko duhovno bogastvo, ki sta ga podarili nam, poslušalcem, za dan ljubezni, dajanja in darovanja. Prevzele so nas tudi recitacije otrok, tiste od najmanjših in prisrčnih do tistih že resnejših, ko se otrok oddaljuje od matere, zakaj sam mora prehoditi svojo pot. Veselo petje ob spremljavi inštrumentov je razveselilo naša srca in obogatilo prijeten večer. Vsi nastopajoči otroci so sedeči v polkrogu skupaj s pomladanskim cvetjem predstavljali sceno, ki nam jo je ob pomoči fantov in mož pripravil gospod Lojze Stražar. Posebna tivalež-nost gre ravnatelju osnovne šole Venclja Perka gospodu Marjanu Stoparju, ki nam je brezplačno dal na razpolago je- Nekateri od nastopajočih otrok ob materinskem dnevu dilnico; to smo spremenili v dvorano. V pomoč so nam bili tudi gospa Darja Nekrep in Barbara Koritnik ter prof. glasbe gospod Peter Savli iz iste šole, ki vodi tudi njihova pevska zbora. Iskrena hvala gre tudi ravnateljem tistih šol, ki so se odzvale našemu vabilu za sodelovanje in še posebej profesorjem, ki so pomagali učencem pri izbiri deklamacij in pesmi ter jih vodili k čimlepši izvedbi. Na proslavi so poleg že omenjene šole sodelovali še učenci osnovne šole Rodica in Roje ter učenci veroučnih skupin. Vsem nastopajočim gre posebna zahvala, saj je njihov nastop napolnil naša srca z ljubeznijo in nam dal novih moči, da vztrajamo v požrtvovalnosti. Hvala tudi ženam iz Karitas, ki so kot pridne gospodinje pogostile nastopajoče. Ne smemo pozabiti tudi hišnika gospoda Staneta Skrbinška, ki nam je bil v vsestransko pomoč. Hvala tudi vsem pri Karitas, ki so nesebično pomagali pri organizaciji prireditve, kakot tudi pri pripravi vabil, ki jih je kvalitetno izdelal gospod Jeretina. Veliko drobnih del je bilo vloženih, zato prav vsem, tudi tistim, ki niste posebej imenovani in ste darovali del sebe, da smo skupaj doživeli nekaj lepega, se v imenu organizatorja župnijske Karitas Domžele prisrčno zahvaljujem. Hvala tudi vsem, ki ste se prireditve udeležili, še posebej gospodu županu ter tako počastili materinski dan. tajnik župnijske Karitas Domžale MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL Večer opernih arij v Mengšu V petek, 2. aprila, zvečer je Osnovna šola Mengeš v Kulturnem domu pripravila prijeten večer opernih arij: V bogatem programu izbranih opernih arij so nastopili priznani slovenski operni pevci: Dragica Kova-čič, mezosopranistka iz mariborske opere ter Olga Gra-celj, sopranistka, Jaka Je- raša, baritonist, Franc Javor-nik, basist iz ljubljanske opere, pri klavirju pa jih je spremljal Igor Švara. V nekaj več kot uri in pol se je zvrstilo šestnajst arij iz različnih oper. Program je vodil in povezoval Niko Robavs. Predstava je bila dobro obiskana, največ je bilo šolske mladine. S. Darilo Knjižnici Domžale Jure Smole, študent 3. letnika Akademije za likovno umetnost-smer kiparstvo, je Knjižnici Domžale podaril svoje seminarsko delo: kiparsko skulpturo, ki jo je poimenoval Miloška Venera. Jure je Domžalčan in eden najbolj nadarjenih študentov svojega letnika. Kip je velik preko 2,5 m in je nastal kot osebno videnje znanega antičnega kipa. CVETA Z. ORAŽEM OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI Čez goro pomlad hiti Čez goro pomlad hiti je Bachova pesmica, s katero je Otroški zbor Osnovne šole Dob skupaj z zborovodjem Stanetom Habetom pričel letošnjo revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki sta jo pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Domžale in Šolsko kulturno društvo Osnovne šole Dob. Blizu 700 pevcev, ki pridno obiskujejo pevske vaje in pod vodstvom svojih zborovodij spoznavajo tako slovenske kot tuje skladbe, se je predstavilo s po tremi pesmimi, ki jih je z aplavzom nagradila polna telovadnica obiskovalcev. Na Osnovni šoli Rodica pod vodstvom Pavline Ošlak Šege-talo, ki naj tej šoli vodi tudi vokalno instrumentalno skupino, trije zbori pa so prišli tudi iz Osnovne šole Domžale, tu jih vodi zborovodkinja Mihaela Pihler. Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah otroški zbor vodi Karmen Logar, dva zbora pa imajo tudi na OŠ Venclja Perka, kjer učenci pojejo pod vodstvom Petra Šavlija. Program je bil pester, saj je obsegal ljudske pesmi, med katerimi so bile tudi pesmi drugih narodov, slovenske umetne pesmi, prisluhnili smo lahko tudi nekaterim klasikom kot so Bach, Beethoven in Mozart ter se ob koncu prav razveselili Mladinski pevski zbor Osnovne šole Domžale pod vodstvom Mihaele Pihler na reviji v Dobu Na reviji mladinskih in otroških pevskih zborov 12. marca v telovadnici Osnovne šole Dob je nastopilo sedemnajst zborov vodi otroški zbor Anica Črne Ivko-vič, z mengeške šole pa smo lahko prisluhnili kar trem zborom, saj je Zarja Pivko ob otroškem zboru predstavila tudi dekliški pevski zbor, s te šole pa je tudi zborovodkinja Nataša Stopar, pod katere vodstvom so pevci ne le zapeli, temveč tudi pokazali Marsovsko. Na Osnovni šoli Trzin vodi otroški pevski zbor Nika Mušič, pod vodstvom Mojce Malovrh pa pojeta dva zbora na Osnovni šoli Jurij Vega Moravče. Pevci iz Osnovne šole Janko Kersnik Brdo so zapeli zborovske predstavitve hit uspešnice Rad bi ti rekel nekaj novega, ki je sicer znana v izvedbi ansambla Don juan. Mladim pevcem in njihovim zborovodjem ter vodstvom šol se je v imenu Zveze kulturnih organizacij občine Domžale zahvalil njen predsednik Slavko Pišek, ki je mlade pevce pohvalil in izrazil prepričanje, da se za pevsko kulturo, ki ima v naši občini lepo tradicijo, ni bati, saj kvaliteta otroških in mladinskih zborov iz leta v leto raste. Domžale /lamnik 11 ZA PRIJETNEJŠI VSAKDAN Pogrinjki V predverju Kulturnega doma v Mengšu so se pred prazniki zbrale kmečke žene in dekleta, pridružilo pa se jim je tudi nekaj učencev z bližnje osnovne šole, da bi skupaj prisluhnili gospe Ivi Dolenc, ki je nazorno posredovala temo o pogrinjkih. Ker so bili to predpraznični dnevi, je bilo res nekaj več besed namenjenih praznikom, vendar je gospa Iva po uvodu svetovalke Marte Kos začela pri urejeni kuhinji in stranišču, ki sta pogoj za kakršnokoli sprejemanje gostov. Slišali smo o tem, ob kakšnih priložnostih se zbiramo, kako goste primerno povabimo in kako niti ni odveč, če se tudi družina zbere pri lepo pogrnjeni mizi - pa ne le ob praznikih. »Namesto več slabih prtov, imejte dva resnično lepa,« je svetovala gospa Iva, ki je s seboj prinesla kopico prtov za različne priložnosti. Skoraj za vsak praznik ima poseben prt, industrijskih je bilo med njimi bolj malo, vsi pa morajo biti oprani in lepo zlikani, če hočemo, da resnično služijo svojemu namenu. Na lepo pogrnjeno mizo sodi primeren šopek, ki je lahko ie veja oljke s steklenimi (lahko pa so narejeni tudi doma) pirhi ali šopek pomladanskega cvetja, pa tudi le ena cvetlica v primerni vazi poživi okolico. Krožnike vseh vrst in različnih materialov, enako tudi pribor in kozarce je gospa Iva prinesla s seboj. Raz- Moravska godba pod Poncami V dolini pod Poncami se je ob zaključku svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v soboto, 27. marca, zbrala velika množica ljudi, med katero je bila že drugo leto zapored Pihalna godba Moravče. Na prireditvi je PG Moravče sodelovala že drugič, in sicer na povabilo Planiškega komiteja. Za glasbeni program so poskrbeli godbeniki, za vizualnega pa moravske mažoretke, ki jih je mrzel veter dodobra Prepihal. Vsi so seveda navijali za naše tekmovalce, pesti zanje pa je držala tudi skupina navijačev iz Moravč s svojim transparentom. Povabilo za nastop v Planici je za godbenike velika čast in godbeniki so jo prevzeli z veliko odgovornostjo. V Planici je bilo zaradi vetra tekmovanje prekinjeno, zato je bil tudi program PG Moravče kmalu zaključen. Poslovili so se od organizatorjev in jim obljubili, da se naslednje leto srečajo na »PLA-NIŠKI VELIKANKI«. BOŽENA GROBOLJŠEK Revija pevskih zborov občine Domžale V petek, 19. marca, ob 20. Uri, je bil v Osnovni šoli Domžale prvi del revije pevskih zborov naše občine. Zal ne ravno številnemu občinstvu se je Predstavilo šest pevskih zborov, vsak je zapel tri pesmi. Re-v'jo je pod vodstvom zborovodje Staneta Habeta začel moški Pevski zbor Janez Cerar iz Domžal. Ženski pevski zbor društva upokojencev Domžale 2e od ustanovitve vodi Stane Habe. Mešani pevski zbor Šentviški zvon pod vodstvom Karla Le-skovca je zapel pesmi Benjamina Ipavca Slovenska dežela, Slavka Mihelčiča Tam u dolu in Radovana Gobca Iz zemlje gre tresk. Komorni moški zbor LEK prav te dni praznuje 15-letnico delovanja; vodi ga zborovodja Milivoj Šurbek. Mešani pevski zbor Kulturnega društva SVOBODA Mengeš je vodila Nataša Stopar. Zadnji se je z eno Gallusovo pesmijo, Marija Kogoja Kupa življenja in Prekmursko narodno v priredbi Matije Tomca Lepa Vida predstavil Domžalski komorni zbor, ki se pridno pripravlja na državno tekmovanje v Ljubljani. Zaželimo jim uspešen nastop. S. S. Šentviški zvon na pevski reviji v Domžalah z zborovodjem Karlom Leskovcem. postavila jih je po treh različnih mizah in nato prijazno svetovala, kdaj in kakšen pribor, kozarec ali krožnik uporabimo. Če je žlic in vilic več, potem vedno začnite pri skrajni levi in skrajni desni, da ne boste v zadregi. Pri vseh stvareh naj bodo gospodinje praktične, tudi pri kupovanju krožnikov, pribora in kozarcev, kjer cena ne sme biti vedno odločilna, saj je bolje imeti manj kvalitetnih stvari, kot pa veliko nevrednih. Veliko koristnih nasvetov je nadrobila predavateljica, ki je prisluhnila tudi nekaterim vprašanjem in pobudam prisotnih gospodinj, svoje predavanje pa ilustrirala tudi z vprašanji in predlogi s podobnega predavanja na območju Črnega grabna. Vse prisotne je prepričala, da je pomemben del naših prehrambenih navad tudi lepo pogrnjena miza, na kateri z »ljubeznijo« pripravljena hrana veliko bolj tekne. Zato naj bo tudi pri nas od jutri več pozornosti in skrbi namenjene lepo pogrnjeni mizi. V. V. Občni zbor godbe na pihala Domžale V četrtek, 25. marca 1993 ob 20. uri, so imeli godbeniki in godbenice iz Domžal redni občni zbor. Kot na vsakem tovrstnem srečanju tudi godbeniki niso šli mimo poročil blagajnika, tajnika, predsednika in dirigenta godbe. Ugotovili so, da se razne krize v državi poznajo tudi pri delovanju godbe, saj je naročil oziroma povabil za igranje čedalje manj. V nadaljevanju so se pogovorili tudi okrog problematike, ki je prisotna verjetno tudi pri drugih godbah, to je udeležba na vajah. Vendar pa upajo, da se bo tudi to sčasoma uredilo. Večji poudarek so postavili na streho godbenega doma, saj jo je letos nujno potrebno popraviti. Ob tej priliki prosijo vse, ki bi lahko kakorkoli prostovoljno pomagali, naj bo to finančna ali pa tudi kakšna drugačna pomoč, naj to storijo. Glede podrobnejših informacij in pojasnil naj se pisno obrnejo na Godbo na pihala Domžale, Ka-juhova 25, ali pa se osebno zglasijo v godbenem domu vsak ponedeljek ali četrtek od 20. do 22. ure, ko ima godba svojo redno vajo. Ob tej priliki naj še povem, da bo koncert godbe 27. aprila v Volčjem potoku; nanj ste vsi prisrčno vabljeni. Na občnem zboru se je nekaj govorilo tudi o 105. obletnici obstoja, katerega bo imela godba v naslednjem letu. Po končanem občnem zboru so godbeniki nadaljevali pogovore o čim boljši kvaliteti igranja in možnostih za to ob tradicionalni klobasi. GRETA GROŠELJ OBJAVA licitacije najdenih predmetov bo v četrtek, 6. maja 1993 ob 9. uri, na dvorišču Občine Domžale, Ljubljanska 69. Oškodovanci, ki imajo dokazila o lastništvu predmetov, imajo možnost ogleda v sredo, 5. maja 1993 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Seznam najdenih predmetov je izobešen na oglasni deski Občine Domžale v I. nadstropju. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO Srečanje odraslih pevskih zborov Pozdrav pomladi v Moravčah V Moravčah je 26. marca potekal drugi del 33. občinskega srečanja odraslih pevskih zborov. Pred občinstvom, ki je napolnilo dvorano kulturnega doma, se je predstavilo deset zborov: moški pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Tine Kos iz Moravč, dekliški pevski zbor Kulturnega društva Domžale, mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče, moški pevski zbor Lipa Trojane, Moški pevski zbor Radomlje, Oktet bratov Pir-nat (za svoje dolgoletno kakovostno delo je pred kratkim prejel zlato Gallusovo plaketo), moški komorni zbor Mengeški zvon, Stobljanski oktet, moški pevski zbor Kul-turno-umetniškega društva Janko Kersnik Lukovica, dekliški pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Tine Kos Moravče. Vsaka skupina je zapela tri pesmi iz slovenske ljudske ali umetne zakladnice. Zopet se je izkazalo, da Slovenci radi in dobro pojemo. Ob takšni pestrosti zasedb bi težko naredili primerjavo med nastopajočimi, saj se pri vseh opaža prizadevnost in želja, da bi se pokazali v najboljši luči, kar so poslušalci nagradili s hvaležnimi aplavzi. Zbori so se tudi odločili za skladbe, ki od poslušalcev niso zahtevale pretirane zbranosti, zato pa so učinkovale prijetno, razvedrilno, sproščujoče in domače. Ob koncu prireditve je spregovoril Slavko Pišek, predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Domžale. V krajšem nagovoru je čestital vsem zborom in se jim zahvalil za ubrano petje. Med drugim je poudaril: »Pridno, dobro in vestno ste delali prek vsega leta in tako poskrbeli, da v nobenem delu naše občine ni manjkalo slovenske pesmi. V zadovoljstvo mi je ugotovitev, da so zbori na 33. srečanju pokazali lep napredek; to lahko trdim tako za nocojšnjo, moravsko, prireditev in za domžalsko, na kateri je prejšnji teden zapela druga polovica naših zborov. Dovolite mi, da se tistim, ki so verjetno najzaslužnejši za delovanje zborov, še posebej zahvalim.« Potem sta skupaj z Matjažem Repnikom, tajnikom ZKO, podelila priznanja in šopke zborovodjem oziroma umetniškim vodjem ter predsednikom zborov: v moškem pevskem zboru KUD Tine Kos Moravče Miru Capudru in Francu Zajcu, v dekliškem pevskem zboru KD Domžale Karlu Leskovcu in Tatjani Horjak, v mešanem pevskem zboru DU Moravče Alojzu Štefanu in Anici Korošec, v moškem pevskem zboru Lipa Trojane Radu Kapusu in Tonetu Založniku, v moškem pevskem zboru Radomlje Francu Slabetu in Vinku Cenclju, v oktetu bratov Pir-nat Tonetu Juvanu in Alojzu Pirnatu, v moškem komornem zboru Mengeški zvon Janezu Nastranu in Tonetu Hribarju, v Stobljanskem oktetu Jožetu Dolinarju in Dragu Tavčarju, v moškem pevskem zboru KUD Janko Kersnik Lukovica Peregrinu Capudru in Franciju Capudru in v dekliškem pevskem zboru KUD Tine Kos Moravče Milanu Ko-kalju in Barbari Tič, ki je, poleg petja v moravškem dekliškem zboru, tudi uspešno povezovala in napovedovala kulturni program. Besedilo IGOR LIPOVŠEK Moški pevski zbor Radomlje prepeva triindvajset let, že štiri leta ga vodi profesor France Slabe Ob zaključku revije pevskih zborov v Osnovni šoli v Domžalah in v Kulturnem domu v Moravčah so zborovodje in predstavniki zborov prejeli priznanja in zahvale. Slika je iz Moravč. Moški pevski zbor Lipa Trojane z zborovodjem Radom Kapu-som med nastopom na reviji v Moravčah Moravski pevski zbor od ustanovitve vodi Miro Capuder 12 /lamnik Domžale KNJIŽNICA DOMŽALE Tudi letos mednarodni knjižni kviz »Knjige gradijo mostove« - tak je moto letošnjega evropskega knjižnega kviza, v katerega se bo vključila tudi Slovenija. Kviz pripravlja nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen iz Mainza, v Sloveniji pa bo potekala preko mreže splošnoizobraže-valnih knjižnic - vključile pa naj bi se zlasti šolske knjižnice, Zveza bralnih značk in Zveza prijateljev mladine. Najbrž se še spominjate lanskoletnega kviza, ki je bil posvečen Kolumbu in dobi odkritij in je naletel tudi na precejšen odmev v naši občini. V Knjižnici Domžale se že pripravljamo na letošnjo akcijo in upamo, da se bodo vanjo vključile vse osnovne šole. Pričeli smo tudi že z iskanjem sponzorjev, ki naj bi za mlade bralce prispevali še posebne nagrade. Akcija se bo začela ob Evropskem tednu knjige (drugi teden v maju), ko bomo prejeli vprašalnike in druga natančna navodila za poteić kviza. Gradivo bomo razdelili takoj naprej, tako da bi se v reševanje kviza lahko vključile šole še pred koncem šolskega leta. Reševanje poteka do konca avgusta, ko bodo izžrebali glavnega nagrajenca in vse zbrane odgovore posredovali naprej. Zaključna prireditev bo v Ljubljani 17. septembra, na Dan zlatih knjig. Vse rešitve bodo posredovali v center v Mainzu, kjer iz vsake države izžrebajo še po enega nagrajenca; ta bo lahko skupaj s svojim prijateljem potoval v tujino. Sporočilo letošnjega kviza je skrito v tem, da knjige pomagajo graditi mostove in prispevajo k sožitju ter lepšemu medsebojnemu življenju. Branje knjig predstavlja otrokom neizčrpen vir spoznavanja in razumevanja. Večina vprašanj se bo naslonila na najbolj znane in popularne avtorje knjig za otroke, kot sp Andersen, Col-lodi, Dickens, Ende, Kipling, Lindgrenova in Lagerlofova. Naj tale zapis že velja kot povabilo za sodelovanje vsem mladim bralcem, saj bodo z branjem izbranih knjig spoznavali nove svetove in z razmislekom o prijateljstvu in sožitju prispevali svoj delež k spreminjanju sveta, ki je tako zelo iz tira. Pomenilo pa bo tudi popestritev počitniškega branja. CVETA Z. ORAŽEM HVALA Prijetno doživetje Z recitacijo Kajetana Kovica Materi, ki jo je ob Bojanini klavirski spremljavi povedal Andrej, in besedami Tonija Sav-nika, ravnatelja, se je začel prijeten interni nastop učencev Glasbene šole Domžale - oddelek Dob, ki je bila namenjena pregledu dela, obenem pa tudi mamicam, ki so praznovale nekaj dni prej. Sonja je z Malo polko zaple- sala po harmoniki, neutrudni prstki Anje, Ane, Maje, Andreja in Tjaše pa so se sprehodili po klavirju in obrazi njihovih mamic so občudujoče zažareli. Veselo so zaigrala tudi srca staršev pianistov Andreja, Blažke, Tine in Bojane ter harmonikarjev Katarine in Lenarta pa Igorja in Anite, ki so skupaj z drugimi harmonikarji za slovo zaigrali tudi Slakovo Mamici. Posebej glasnega aplavza je bil deležen Andrej Vilar, mladi klarinetist, ki se je uvrstil med najobetavnejše mlade klarinetiste v Sloveniji. To je bilo prijetno popoldne tudi zaradi vas, spoštovani profesorji Glasbene šole Domžale: Laura Medved, Karel Leskovec, Vera Kuster ter Mila Živulovič. V. V. SRŠEN MIHA Kolodvorska 10/a 61234 MENGEŠ teUf ax: 061/737-668 NAJVEČJA IZBIRA KARNIS NA ENEM MESTU NUDIMO VAM: • enotirne in dvotirne AUU karnise, svetlo in temno luksirane (do 6m v kosu) - lesene barok karnise v več barvah • medeninaste karnise: ( baročne, vitraine, .....j -PVC karnise - vei vrst AUJ letev in kotnikov • metersko blago za lahke in dekor zavese - pripadajoči pribor - tipke VSE TO VAM SESTAVIMO V ENO CELOTO OBIŠČITE NAS: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 15. ure torek in četrtek od 8. do 13. in 16 do 18 ure i Ra; D« V Likovnem razstavišču Domžale bo od 7. do 22. maja 1993 na ogled PRODAJNA razstava del oblikovalca PETRA LOVRINA. Predstavil se bo s prikazom poslikanih pa-ravanov in svetlobnih slik, s katerimi sega v bogato zakladnico umetnostne preteklosti. Lovrin obuja nekoč zelo pomembne para- vane - imenovane tudi zaslone ali španske stene - dekorativne elemente, ki izhajajo iz Daljnega Vzhoda, pri čemer gre za unikatno slikanje in preinterpretacijo iz zakladnice različnih stilov ter obdobij. Svetlobne slike so narejene večinoma v tehniki batika, te so obogatene z novo vrednoto - svetlobo. Otvoritev razstave bo v petek, 7. maja, ob 20. uri. V kulturnem programu bo nastopil glasbenik Lado Jakša, o avtorju pa bo spregovoril dr. Cene Avguštin. Vabljeni! Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Vojko Aleksič -avtor nenehnih iskanj V Likovnem razstavišču Domžale se je od 23. marca do 3. aprila s samostojno razstavo domžalskemu občinstvu predstavil akademski slikar Vojko Aleksič. Rodil se je leta 1955 v Postojni, zadnja leta pa živi in ustvarja v Domžalah. Pripada slikarski generaciji, ki je stopila v likovni svet konec sedemdesetih let, saj je diplomiral na AUJ v Ljubljani leta 1978, slikarsko speci-alko pa je opravil pri profesorjih Kiarju Mesku in Štefanu Planincu. Doslej je že večkrat razstavljal samostojno in na skupinskih razstavah, zlasti v Ljubljani, med drugim v Mestni galeriji, Društvu slovenskih likovnih umetnikov, Koncertnem ateljeju in Galeriji Riharda Jakopiča. Na razstavi smo lahko videli slikarski presek njegovega dela, med drugim dve večji platni iz začetka osemdesetih let, ki predstavljata fragmentarno analizo slikovnega polja. Kasneje je delal zlasti na osnovi načela, po katerem prepleta naturalistično in abstraktno formo, vendar v posebnem sozvočju, ki ustvarja enoten prostor. Še posebej so zanimivi poskusi zadnjih dveh let, ko je začel v slike vpletati tudi fotografsko gradivo ter večji ovalni izrezi, brez barve v tonski sivini. Vsekakor so Alek-sičevi slikarski poskusi med kritiki naleteli na poseben odmev in mu odprli možnosti nadaljnjih predstavitev. Zanimivo je, da je Aleksič tudi zelo dejaven glasbenik, ki namerava v prihodnjih projektih združevati na poseben način likovno in glasbeno govorico. Na otvoritvi je njegovo delo predstavil kritik Aleksander Bassin, v programu pa so nastopili Vojkovi prijatelji: glasbenika Stojan Kobal in Janez Volk iz Maribora ter pevec Andrej Trobentar. CVETA Z. ORAŽEM Koncert za pomoč za rakom obolelim otrokom S tem naslovom je Kulturno društvo Ihan v soboto, 14. marca pripravilo dobrodelni koncert. V dve-urnem sporedu različne glasbene zvrsti je nastopila znana družina Novina, ki je tu in tam tudi v naši okolici že nastopala. Oče, ki je vodja ansambla in je pred leti zbolel za rakom in ozdravel, rad nastopa na takšnih koncertih brezplačno. Sredstva, ki so jih zbrali s prispevki udeležencev koncerta in sponzorjev je društvo namenilo za pomoč za rakom bolnim otrokom in opremo bolnice. Brezplačno je v Ihanu nastopila in s prijetno umetniško besedo program dopolnila simpatična televizijska napovedovalka Mojca Bla-žej-Cirej. Prav je, da to pot, ko gre za pomoč našim najmlajšim nesrečnim otrokom, omenimo tudi sponzorje: Market Rape, M bar, Gostilna Magan, Cvetličarna Slov-nik, Pizerija Frakel, Trgovina Čebelica, Vinotoč Lipa, Vinoteka bar-bera, Homar - poslovne storitve in seveda tudi Prašičereja Ihan. Škoda je le, da je najbrž prezgodnja ura, koncert se je začel ob 18. uri, botrovala nekoliko premajhni udeležbi, saj je goste čakalo še nekaj- praznih sedežev. S. S. Slikarska razstava S. Fisherja V razstavnih prostorih ORANŽERIJE v Mengšu je Turistično društvo Mengeš pripravilo likovno razstavo umetnika -samouka, domačina Aleksandra Fisherja. Polna Oranžerija je bila dokaz dobre organiziranosti razstave, kot tudi to, da umetnost živi v tem kraju. Ne morem mimo besed, ki jih je za uvod napisala ga. Smiljana Ma-ver-Škofic, da je umetnost, umetniška ustvarjalnost tista sposobnost, ki je sicer redkeje posejana, a najbližja božanski. Zato se občudovalci, ki spremljajo umetniško ustvarjalnost, strinjajo s to definicijo. Da pa je umetnost povezana v prekrasni sintezi, sta vsem prisotnim dokazali v recitalu dr. Mojca Zaje ob klavirski spremljavi prof. Olge Štele. Umetnik Aleksander Fisher se je rodil v Mengšu leta 1934. Prve stike s slikarstvom je dobil že v Mengšu pri akademiku Frederiku Jeini in Tonetu Šuštarju. Po končanem šolanju je zapustil domovino in odšel v Nemčijo, kjer živi še danes. Mnogo je njegovih postaj v življenju povezanih s slikarstvom v novi domovini, toda pogled v delih nam nazorno odkrivajo notranja trenja in v nekaterih delih občutimo tiho željo po domači grudi. Do sedaj je umetnik imel že 24 skupinskih razstav in 4 samostojne. Njegove tehnike so olje, akril, akvarel, pastel in barvni svinčnik. Razstava je postavljena na ogled v času od 4.-16. 4. 1993. Slikarju želimo, da bi še naprej bilo njegovo delo čim bolj plodovito, da bi rad prihajal v staro domovino in da bi ga nazadnje sprejela širša slovenska javnost. JOŽE VAHTAR A. Fisher: Cerkev v Loki pri Mengšu Domžale /lamnik 13 Na zdravje! Verjetno je na Slovenskem alkoholizem (še vedno) večji problem kot narkomanija, a se o slednji govori veliko, maliganom pa posvečajo pozornost edinole prometni policaji. Opravičil za to imamo pri roki veliko: vinarstvo je naša nacionalna gospodarska panoga; nazdravljajo in praznujejo z vinom, z njim se smejejo, jočejo in dobivajo korajžo, preganjajo in utapljajo žalost, podaljšuje veselje; Martin postaja vse večji svetnik; obilica narodnih (da o narodno-zabavnih sploh ne govorimo) pesmi je napitnic, celo za himno smo si jo vzeli. Izgovori pa so tudi bolj naivni: »En štamperle, da se po-grejem!« »Če sem bil pa takoo-ooo žejen!«, »Če so me pa drugi prisilili!« »Če so mi pa ponudili in zaradi zamere nisem mogel odkloniti!« in podobno. Kje so časi, ko so za dobrodošlico ponudili kruh in sol! Danes pa: »En aperitivček? Ga boš pa ja cuknil, saj je samo nula pet. Saj smo Gorenjci in ga ne bomo stran zlivali - zdaj, ko je že natočen. Pa domač je, naraven. Ne?? Potem pa vsaj dva deci vina ali špricer!? No, po pa vsaj en pir!? Ja, če to ne, ga pa vsaj en kozarček spij, meni v družbo, da ne bom sam pil, to se že spodobi!« Torej pijančevanje ni nekakšna osebnostno-karakterna nemarnost in greh, ampak »go-spodarsko-nacionalno-versko-čustveno« utemeljeno in opravičljivo dejstvo. Podpira ga celo država z dovoljenim propagiranjem; pri tem se ne meni, da so stroški z odpravljanjem socialnih, družinskih, moralnih in zdravstvenih problemov večji od denarja, zbranega z obdavčitvijo alkoholnih pijač. A državo so ljudje ustanovili tudi zato, da bi jih varovala pred lastno nespametnostjo in kratkovidnostjo; da nam natakne uzde tedaj, ko bi nam pretirana samovoljnost škodovala. Tudi zato imamo zakon, ki prepoveduje prezgodnje jutranje točenje alkohola in prepoveduje reklamiranje in točenje alkohola mladoletnikom. Ne slepimo se, da s takim ukrepom lahko iztrebimo alkoholizem; kdor ima trden namen, bo nosil s seboj ploščato steklenico v prsnem žepu in žolnaril naprej. Nekaj pa le dosežemo: z doslednim nadziranjem in upoštevanjem zakonov damo vedeti, da je neko dejanje družbeno nesprejemljivo in zanj vsaj ne iščemo izgovorov in opravičil. Dosežemo tisto Odi-sejevo spoznanje o vabljivosti, a pogubnosti siren. Po drugi plati pa tega zapeljivega opoja le ne more dobiti vsakdo, na vsakem koraku in ob vsakem času (ko pa sta duh in telo tako uklonljiva in priložnost takoj naredi tatu), kar še zlasti velja za mlade. Kratko »zasliševanje« mladoletnih srednješolcev, ki jih učim, je pokazalo, da v naši občini še niso doži- Ob prazniku pomladi Prizadevne vzgojiteljice vrtca dr. Igor na Viru so kar precej časa posvetile pripravam na nastop otrok. Oder v dvorani ni bil podoben odru, prej cvetlični gredi otroških izdelkov. Hišica iz lubja nam je pričarala gozd, kar so potrdile tudi živali, čeprav v otroški velikosti. Predstavile so se tri starostne skupine otrok, od štirih let naprej. Vsaka posebej je bila posrečena, vsaka posebej prav prisrčna. Koliko pesmic se otroci naučijo v vrtcu, pa igric in drugega ročnega dela! Tega sploh ne bi vedeli, če ne bi bili povabljeni v njihovo sredo. Nekaj pesmic pa so zapeli tudi tečajniki angleškega in nemškega jezika, plesalci pa odplesali raspo, pa kavbojsko polko,... šole Mi amigo iz Mengša. Dvorana je bila polna, prepričana sem, ne samo mamic in očijev teh otrok, pač pa tudi drugih, ki so prišli proslavit praznik pomladi. Ob koncu so vse mamice dobile šopek zvončkov ter glinen obesek na usnjeni vrvici. Lepo presenečenje! TATJANA SIVEC STRMŠEK veli, da bi jih v gostinskem lokalu kdo vprašal po starosti ali jim zavrnil postrežbo alkohola. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK Duhovne vaje na sv. Mohorju Že v petek zvečer smo se domžalski roverji in popotnice zbrali v Moravčah ter v kulturnem domu počakali prijatelje iz Kranja, ki so se nam pridružili na duhovni obnovi in pripravi na največji krščanski praznik veliko noč. Moravski župnik nam je omogočil bivanje v domu na Sv. Mohorju, kjer smo prebili konec tedna v tišini in pogovorih. Kuhali smo si sami in vodili gospodinjstvo ter se ob vsakodnevnih opravilih učili spoznavati sami sebe. Kot pravi Henri J. M. Nouwen: »V našem klepetavem svetu, v katerem je beseda izgubila svojo sporočilno moč, nam molk pomaga obdržati duha in srce zasidrano v prihodno- stl- Omogoča nam tudi, da iz molka spregovorimo stvari-teljsko in odrešilno besedo današnjemu svetu,« smo tudi sami izkusili zdravilno moč tišine in razmisleka, ki si ga v sedanjem času kar težko poiščemo. Ni mogoče opisovati, temveč le pričevati. Kako slabi pričevalci smo, pa ve vsak kolikor toliko iskren človek. Vendar to ni nikakršno opravičilo! B. P. ASPERGHILLUS f" NCV© V BLAGOVNICI VELE V kletni etaži poleg oddelka talnih oblog V DC/HŽ4LAH ✓ FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! ✓ RAZVIJANJE FILMOV IN IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ VSEH VRST FILMOV ✓ OKVIRJANJE FOTOGRAFIJ ✓ REPRODUKCIJE STARIH FOTOGRAFIJ ✓ SERVIS FOTOAPARATOV ✓ IZPOSOJANJE FOTOAPARATOV NAŠI GRADOVI Spodnji mengeški grad O nastanku tega gradu je Valvasor v svoji XI. knjigi Slave vojvodine Kranjske zapisal: »Novi grad leži v prijetni ravnini, ravno pod starim gradom, na zračnem prostoru ob Pšati, čez katero je sedanji gospod posestnik postavil lep most. Grad je zgradil okrog leta 1625 ali 1630 gospod Leopold Raumschiissel, potem ko je pregnal nekaj kmečkih posestnikov, in mu dal ime Mansburg... Poleg drugih naprav za kratkočase-nje, ki so tu na razpolago, najdemo tudi lepo urejen vrt, ki v poletnem času mika in vabi oči.« V zvezi z mengeškim gospostvom sta ohranjeni fevdni pismi vojvoda Karla; v letu 1586 je v fevd izročil posest Nikolaju Bonhomu in leta 1590 Leopoldu Raumschiisslu. Od 29. februarja 1952 je ohranjen inventarni zapisnik Jurija Sifrieda pl. iz gradiva za knjigo Mengeš in Trzin skozi čas Hohenvvarta. Iz leta 1655 je ohranjeno kupno pismo med Leopoldom Ra-umschusslom in njegovim sinom Francem Vajkardom, iz leta 1658 pa kupno pismo med bratoma Leopoldom in Erazmom Raumschusslom. Franc Vajkard pl. Raumschiissel je leta 1659 za dediščino, ki jo je prejel v gotovini, očetu Leopoldu pl. Ra-umschusslu vrnil prodano gospostvo. Po Valvasorjevem poročilu je po smrti Leopolda Raumschiissla postala lastnica gradu njegova žena Maksimilijana, rojena baronica Prenckh, ki se je nato poročila s polkovnikom N. Cor-donom. Po njegovi smrti se je Maksi- milijana poročila že tretjič, in sicer z gospodom Francem Ignacijem Savfri-edom. Od njega je grad kupil baron Levenburški (Lovvenberg), ki je gospodaril v Valvasorjevem času. Iz leta 1707 je ohranjeno poročilo, v katerem sta Janez Jožef pl. Lovvenberg in njegova žena Sodinija Izabela potrdila, da je Lovrenc VVolnik poravnal 2200 florintov kupnine, in to po pogodbi iz leta 1 703. V inventarnem zapisniku 11. junija 1741 je omenjen njegov naslednik Franc Anton VVolnik. Potem so bili lastniki Mengša kratko obdobje Lichtenthurni. Jožef Ksaver baron Lichtenthurn je omenjen v zapuščinskem zapisniku 8. julija 1757; v njem so poleg druge posesti posebej popisali vinske in druge sode, suho sadje, posode za zelje in repo, vozove in konjsko opremo. Marija Kristina Lichtenthurn je 11. maja 1758 tožila upnika Josipa Ksa-verja barona Lichtenthurna in prisilnega upravitelja posestva - sekvestra - Pavla pl. Framkenfeldta. Po večkratnih neuspešnih licitacijah je mengeško posest za 8500 florintov kupil Franc Anton baron Mordaks (Mordax). S tem so soglašali tudi upniki Jožeta Ksaverija barona Lichtenthurna. Franc Anton Mardoks p. Porttendorf je 30. avgusta 1 762 Jožefu Ernestu baronu Scarlichu za 7500 florintov prodal gospostvo Mengeš. Plemeniti Framkenfeld je 27. aprila 1 767 potrdil, da mu je Franc Anton Mordaks za mengeško posest poravnal kupnino 5600 florintov v gotovini, 3500 pa v neki drugi deželni veljavi. 5. maja istega leta je Mordoks prosil za prepis. Jožef Ernest grof Scarlichi je 24. aprila 1764 posestvo v Vinski Gorici v župniji Trebnje za posestvo Mengeš po zamenjalni pogodbi prepustil Alojzu Adolfu grofu Auerspergu Turjaškemu. Scarlichi je 4. septembra 1767 prosil, da bi posestvo Mengeš prepisali Alojzu Adolfu baronu Auerspergu. On pa je že 26. septembra 1 767 mengeško posest za 7200 florintov prodal Janezu Krstniku pl. Zitteneku. Dne 4. maja 1774 je Zittenek prosil za prepis posestva na svoje ime, toda tudi on ni bil dolgo lastnik. Z dne 28. aprila 1 784 je ohranjeno potrdilo, da je Valentin Legat Zitteneku izplačal kupnino. Zapuščinski zapisnik Valentina Legata 16. februarja 1 789 obsega popis listin, gotovino, srebrnino, cin, medenino, baker, moško obleko in perilo, posteljnino, namizno perilo, orožje, pohištvo, steklo, vrtno orodje, gospodarsko orodje, sode in lesene posode, shrambe, žito, živino in drugo. Zapuščinski inventarni zapisnik Kor-dule Legat, ki je bil sestavljen 15. julija 1792, je obsegal tudi. knjige. Mengeško posest je že 6. decembra 1791 za 8200 florintov na dražbi kupil deželni svetnik Blažič (Blasicch), ki je bil najugodnejši ponudnik. Na dražbi 12. oktobra 1792 pa je bil najugodnejši ponudnik Bernar Rauber, ki je posest za 3005 florintov kupil za Marijo Rozalijo pl. Zittenek. Ona je znesek 8. decembra istega leta v celoti poravnala; 14. marca 1795 pa je prosila, da naj imetje prepišejo na njeno ime. Marija Rozalija pl. Zittenek je z oporoko 19. februarja 1779 nečakinji Antoniji (Korbischon) zapustila 1000 florintov deželnih obveznic z dne 1. maja 1792 in hišo v Mengšu. Antonija Korbičan je v novembru 1798 prosila za prepis mengeškega imetja na svoje ime. Nato je omenjena lastnica Antonija baronica Apfaltrern, po prisvojilni pogodbi pa je bilo 31. decembra 1803 lastništvo priznano Francu Ksaverju Elsnerju. Od Elsnerja je po pogodbi 15. oktobra 1811 mengeško gospodarstvo za 2570 florintov kupil vitez Bernard Ga-sperini, ki je 7. novembra istega leta Spodnji Staretov - Kancev grad v Mengšu leta 1966 prosil za prepis na svoje ime. V letu 1837 je od Gasperinija grad s posestvom kupil Mihael Stare. Po Valvasorjevi sliki sta bili konec 17. stoletja pod Gobavico med hribom in Pšato, tako kot sedaj, dve zidani nadstropni poslopji. Spodnje je imelo dva pravokotno postavljena trakta z dvema lesenima mostovžema v nadstropju. Trakta ob Pšati sedaj ni več. Stare je v letu 1840 obe stavbi prezi-dal. Podolgovato poslopje prav pod hribom je imelo spodaj majhna štirio-glata okna, zgoraj pa večja. Ohranjen je še tedanji zgoraj polkrožno zaključen portal iz rumenkastega apnenca. Stopnice pred vhodom je dal Stare opremiti s kipi štirih letnih časov, ki so jih izdelali v Prašnikarjevi cementarni v Kamniku. Na kamnitem portalu pri gradu sta začetnici M. S. in letnica 1840. V naslednjem letu pa se je Mihael Stare z družino od Kramarja preselil v grad. Ob zaključku obnovitvenih del je Stare leta 1843 na vhodni strani zgornje stavbe en prostor preuredil v kapelo. Na vhodnem portalu od zunaj je bila za napisom: DEO OMNIPO-TENTI, zgoraj pa so bila volutna krila iz 17. stoletja letnica 1843. Stare je zasadil tudi dva drevoreda: proti cerkvi in proti Pristavi. Oba so po drugi svetovni vojni, ko je bila posest nacionalizirana, posekali. Poslopje ob Pšati je potres leta 1895 tako poškodoval, da so ga morali podreti, iz materiala pa so pozidali sedanji gradič s pravokotno tlorisno zasnovo in prostorno vežo. Spodnji mengeški grad so po priso-jilni listini 14. februarja 1881 vknjižili na ime Antona Stareta v Velikem Mengšu št. 44. Za njim je prav tako po prisojilni listini 11. marca 1937 postal lastnik dr. Leo Stare v Ljubljani, Erjavčeva cesta 16. Nato so na osnovi kupne pogodbe 15. junija 1939 lastninsko pravico v zemljiški knjigi vpisali na Lojzeta Kanca. Nemci so posest vzeli in jo vknjižili na ime Reichsgau Karnten. Po vojni je bila posest podržavljena in so jo 17. maja 1948 v okviru Republiškega kmetijskega gospodarstva Slovenije v Ljubljani dodelili na novo ustanovljenemu Državnemu posestvu Jablje-Mengeš-Križ. 14 /lamnik Domžale Praznovali smo veliko noč... Velika noč, praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih, je največji praznik krščanstva. Kristusovo vstajenje je poroštvo tudi našega vstajenja, ker smo kot kristjani prepričani, da ZAVEST ČLOVEKOVEGA LASTNEGA JAZA preživi telesno smrt. Toliko o veliki noči z verskega stališča, hkrati pa spoštujemo Tebe in Tvoje prepričanje, dragi prijatelj, ki si drugačen. V zadnjem času nas med drugim skrbi neskladje med Slovensko ljudsko stranko, to je kmeti, in Slovenskimi krščan- skimi demokrati, glede na to, da smo SKD v vladi, SLS pa v opoziciji. Ko govorim o neskladju, mislim na neskladnje na republiški ravni, predvsem tam; v domžalski občini so, kolikor vem, ti odnosi urejeni. Bistvo problema je zlasti v tem, da Slovenci skoraj ne znamo biti izvirni in radi posnemamo zahodne demokracije večjih in velikih narodov, kar pa je za naš narod, obremenjen s problemom majhnosti, lahko usodno. Ne bi si namreč smeli privoščiti napetosti med strankama SLS in SKD s skoraj ena- kima programoma. To namreč slabi enotnost slovenskega naroda. Ali bomo znali vstati in dvigniti glavo nad to politično meglo? Morda je prav velikonočni čas priložnost za to, da se nesebično poglobimo v to vprašanje in izsledke posredujemo slovenski javnosti ter vodstvom obojih strank. Velika noč naj za nas in za ves slovenski narod pomeni vstajenje iz naše grešnosti, sebičnosti, zaverovanosti vase in v svoj prav, kajti zavedati se moramo, da živimo z ljudmi, ki so drugačni, in so prav tako dolžni žrtvovati se za potrebe našega naroda in zato vredni našega spoštovanja. Ne bi namreč smeli delati razlike med ljudmi, ki prisegamo na Boga, in tistimi, ki prisegajo na svojo vest. |VAN KEp|C Na cvetno nedeljo pred 49. leti Veliko upanje na skorajšen konec vojne je na pomlad leta 1944 dajalo na stotine zavezniških letal, ki so skoraj vsak dan letela čez naše ozemlje. Navadno so okrog devete ure dopoldne letela proti severu, okrog poldneva pa so se vračala. Večkrat so nad nami grmela tudi ponoči. Težke zavezniške bombnike, rekli smo jih tudi leteče trdnjave, so na poti spremljali in varovali lahki in hitri lovci. Eskadrilam ameriških in angleških bombnikov pa seveda ni prizanašala ne nemška protiletalska obramba in ne hitra nemška letala - lovci. Tako se prenekatero zavezniško letalo ni več vrnilo v svojo letalsko bazo v Italijo. Na cvetno nedeljo, 2. aprila 1944, ob pol enajsti uri do- poldne, je na Vrhu blizu Marti-novčeve domačije pri Sveti Trojici pri Domžalah menda že ob povratku strmoglavilo od nemških lovcev poškodovano ameriško letalo tipa LIBERATOR. Bombnik se je vnel v zraku in se z južne strani zaletel v hrib. Tu blizu vikenda Slavka Zupančiča iz Dolskega rastejo sedaj tri breze. Bombnik se je pri padcu na tla razletel na vse strani in nato zgorel. Korajžni domačini, ki so si ta izjemen dogodek prišli ogledat od blizu, so med razbitinami videli tudi zoglenela trupla, tu in tam pa tudi dele udov. Števila članov posadke, ki je v letalu preminila, seveda niso ugotovili. Po ne povsem zanesljivih podatkih so se štirje člani posadke iz letala spustili s padali. Če je po- ročilo točno, so jih nekje v okolici Litije ujeli Nemci. Njihova usoda je povsem neznana. Nikoli se ni nihče oglasil, najbrž niso preživeli. Če kdo karkoli kaj več ve o tem dogodku, naj, prosimo, sporoči uredništvu SLAMNIK Domžale, Ljubljanska 69 ali po telefonu 711-832. Zanimanje tako domačinov kot turistov za prostor, kjer je na zgornjem robu rebri strmoglavilo zavezniško letalo, je vse večje. Prav bi bilo, da bi prihodnje leto na mestu postavili vsaj skromen spomenik. Za to bi bila najbolj primerna veternica - propeler ali kak drug večji del strmoglavljene leteče trdnjave. Če kdo hrani kaj primernega, naj sporoči uredništvu Slamnika ali pošlje sliko. Na kraju nesreče je Športno rekreativno društvo Sveta Tro-jica-Konfin na cvetno nedeljo, 4. aprila, pripravilo razstavo ostankov tega bombnika in kratek kulturni program. STANE STRAŽAR Mamici moji... ŠPORTNO-REKREATIVNO DRUŠTVO KON-FIN je bilo ustanovljeno 7. novembra, 1992. Člani so na Sv. Trojici 20. marca, 1993 organizirali po Miklavževanju že drugo prireditev v Domu krajanov v Zejah. Ob dnevu žena in materinskem dnevu so pripravili kulturno prireditev z naslovom MAMICI MOJI... Vse žene in matere z naselij Sv. Trojica, Žeje, Dobovlje, Brezovica, Laze, Račni vrh ter Rača so člani društva posebej povabili na prireditev z vabili, ki so jih raznosili mladi člani društva. Pripravljen je bil bogat in pester kulturni program ob prigrizku iz domačih kuhinj članov društva. Ker pa praznik ne mine brez cvetja, so člani društev vsako udeleženko prireditve sprejeli z vrtnico. Trud članov in nastopajočih je bil poplačan z besedami zahvale in pohval, največje zadovoljstvo pa predstavljajo solze sreče v očeh starejših mamic. Zaradi uspele prireditve so se člani ŠRD KONFIN trdno odločili, da bodo življenje bogatili s podobnimi prireditvami tudi v prihodnje. KLEMEN RAVNIKAR Politika in alpinizem Za vsakega politika so najbrž najlepši politični vrhovi. To se najbolj jasno kaže v predvolilni lahkotnosti obljubljanja raja na zemlji in še bolj nazorno pri sestavljanju vladne koalicije. No, tudi toplo in udobno sedalo v parlamentu bi bilo lahko kar lepa prispodoba za politični vrhek. Vsaka podobnost z Malim Vrhkom je seveda zgolj naključna. Po volitvah se je neverjetno naglo razpaslo plezanje na politične vrhove. In koliko jih je bilo šele na novo narejenih in prirejenih! Še sreča, da nas množična javna občila dovolj pogosto spominjajo nanje, drugače bi na marsikateri, predvsem politični vrhek, kaj hitro pozabili. To seveda ne bi bilo dobro ne za že pozabljene volilce, še manj za vedno aktualne davkoplačevalce. Kako priplezati na visoke politične vrhove, zagotovo ni potrebno na dolgo in široko pojasnjevati, saj je treba le zadosti dolgo in vztrajno nabirati politično kondicijo v strankah. Ko pa se nabere dovolj politične moči, ki ti jo podelijo strankarski »veljaki«, se samo pojaviš na volitvah ali tudi ne, nato pa se začne vzpon v ustrezni navezi oz. predvolilni kampanji. Brez nje ne gre, ker pri vzpenjanju na vrh preži na alpinista, par-don, politika, precej takšnih ali drugačnih nevarnosti. Še dobro, da je kljub vsemu omejeno število vrhov, saj bi država lahko prehitro bankrotirala, kot so že nekatere občine, toda to je pravzaprav druga »kriminalna« zgodba. Končno na vrh(k)u! Kako lep je razgled na množice tam bolj ali manj daleč spodaj! Občutek oblasti je blažen. Dan za dnem je tako... Pod vrhom pa milo proseči pogledi ljudi, ki si želijo samo plačo, da bi jim omogočila kolikor toliko normalno življenje. O poslanskih se niti sanjati ne upajo. Oho, med njimi ni opaziti še nekaterih. Uganete katerih? Še to: ne zamerite mi, alpinisti, ker sem se vas nekoliko sposodil, saj vem, da ste vi iz čisto drugega testa. BOGDAN OSOLIN IZ OBMOČNE ORGANIZACIJE ZSSS DOMŽALE Vse več primerov nezadovoljstva Primerov nezadovoljstva delavcev z delodajalci je vedno več tudi v domžalski občini, še posebej v obrti in malem gospodarstvu, kjer je zelo svobodna in radodarna zakonodaja povzročila velik razcvet malih podjetij z majhno odgovornostjo za majhne denarje. Nepopolna zakonodaja, predvsem kazenska in nadzorna omogočata, milo rečeno, zelo domače razlage pravic in dolžnosti novopečenih delodajalcev, ki jih nemoč državnih organov še spodbuja. Največkrat gre za kršitev določil kolektivne pogodbe o plačah, nadomestilih in njihovem izplačilu. V zadnjem času pa tudi o delovnem času, to je delovnem tednu, ki traja od lanskega 29. novembra naprej za delavce pri obrtnikih največ 40 ur tedensko. Po urgencah in vprašanjih sodeč, je bolj malo obrtnikov, ki so se pripravili, eno leto so imeli na razpolago na tako spremenjen polni delovni čas. Zaradi strahu pred izgubo službe pa precej delavcev ne želi konkretnega posredovanja pri uveljavljanju svojih pravic. Inšpekcija za delo, ki je zakonsko pristojna za ukrepanje v takih primerih, pa vsega zaradi preobremenjenosti ne zmore. Pa tudi ustreznega zakona o inšpekciji dela, ki ga ministrstvo za delo, družino in socialno varstvo pri- pravlja že več kot leto dni, še vedno nimamo. Zato bi bilo nujno, da bi delavci za pošteno opravljeno delo bolj smelo zahtevali pošteno plačilo in da se ob težavah ne bi umaknili v anonimnost. JUSTI ARNUŠ urni dele as Za delavce, zaposlene pri obrtnikih, velja od 29. 11. 1992 naprej 40-urni delovni teden. Skladno s 13. členom kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci velja 40-urni tedenski delovni čas za poln delovni čas in delavec uveljavlja pravice iz dela v obsegu, kot jih je sedaj, torej enaka plača, enake pravice do odmora, počitka, dopusta...), 40-urni tedenski delovni čas velja za vse delavce, ki so zaposleni pri obrtnikih, prav tako tudi delavce, ki delajo v gostinstvu, turizmu, avtoprevozništvu, gradbeni obrti. V primeru, da delavec dela več kot 40 ur tedensko, tire za nadurno delo in ima delavec pravico doplačila za nadurno delo. Nadurno delo mora bili odrejeno s pismenim sklepom, tedensko lahko traja največ II) ur. delavcu pa pripada dodatek v višini 30 % od osnovnega osebnega dohodka. Glede na to, da večina pri obrtnikih zaposlenih delavcev še ni sklenila aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v katerem naj se odloči veljavnost 40-umega delovnega časa, velja neposredno določilo 13. člena kolektivne pogodbi' o skrajšanem, to je 40-urnem delovnem času. Taksna odločitev je bila sprejeta v imenu delavcev in delodajalcev s podpisom sedaj veljavne kolektivne pogodbe, s strani sindikata in Obrtne zbornice. Predavanje o Španiji V Potohodcu se je 2. aprila predstavil Vojko Dolinšek iz Mengša. Pripovedoval je o potovanju po osrednji Španiji. Ob diapozitivih Toleda, Madrida, El Escoriala, Granade in palače Al-hambre je pokazal tudi krajši film, ki ga je posnel na poti. |GOR LIPOVŠEK KDO SE ME BO USMILIL? Kramarjevo znamenje Blizu starega Kramarjevega mlina v Presejah, potem je tu pol stoletja obratovala elektrarna in z elektriko oskrbovala Mengeš, nazadnje je vse skupaj pripadalo Komunalnemu podjetju Mengeš, sedanji Obrtnik, že desetletja sameva opuščeno znamenje, ki ni v ponos okolici in ne vaščanom. Če ni lastnika, pri domačinih pa ne volje, da bi ga obnovili, se bo treba kmalu dogovoriti, kdo bo odstranil razvaline. Po ustnem izročilu je tu že pred stopetdesetimi leti stalo razpelo. Sedanje zidano znamenje - na tri strani zaprto kapelico, pa je leta 1894 dal postaviti lastnik valjčnega mlina in žage Julij Stare-Kramar iz Mengša, ki je bil tudi lastnik mengeške pivovarne. To potrjuje tudi slabo viden napis v krogu na zunanji strani zadaj: J. S. 1894. Komaj še vidne freske je naslikal Šubic iz Škofje Loke. Na notranji strani slavoloka je poleg kratkega besedila molitve napis: V pobožen spomin v molitvi JULIUS STARE, rojen 25. prosinca 1875, umrl 15. malega travna 1900. Domačini so pripovedovali, da je dal v znamenje to napisati razočarani oče potem, ko se je njegov sin pri skoku iz drugega nadstropja v Egiptu ubil. Po hudem potresu leta 1895, ki je pognal strah v kosti našim prednikom, so se homški žup-Ijani, kamor sodijo tudi Pre-serje, zaobljubili, da bodo šli vsak velikonočni torek zjutraj v procesiji h Kramarjevemu znamenju sv. Križa in v proš-njih molitvah prosili, da bi jih Bog obvaroval potresa. Ž dovoljenjem škofije je od Zato znamenje domačini še sedaj imenujejo potresno, ime Kramarjevo ali Staretovo znamenje pa je že skoraj pozabljeno. Znamenje bi kazalo obnoviti zaradi njegove pestre zgodovine. Veliko in bogato zasnovano znamenje z nazidkom nad vhodnim slavolokom sodi v vrsto nadstropnih znamenj in je tudi po tem edinstveno daleč naokoli. leta 1919 do druge svetovne vojne pobožnost za odvrnjenje potresov potekala vsak velikonočni ponedeljek popoldne. Če znamenje v vasi sproti vzdržuje en gospodar, bo obnovo te kapelice gotovo zmogla vsa vas. STRAŽAR Domžale /lamnik 15 TRZINSKI PLANINCI BODO OHRANILI SPOMIN NA PROF. TINETA ORLA Jubilej, ki obvezuje Čudovita prireditev in okusno urejena razstava! Čestitamo trzinskim planincem ob jubileju ter odlično pripravljeni razstavi in slavnostni akademiji! Prav, da ste počastili spomin na velikega Slovenca, pedagoga in planinca! To je le nekaj citatov iz spominske vpisne knjige, ki so jo člani PD Onger Trzin odprli na razstavnem prostoru v avli Osnovne šole Trzin, kjer je bila razstava o življenju in delu prof. Tineta Orla, in kjer je potekala večina prireditev ob tednu planinstva v Trzinu. PD Onger Trzin letos praznuje 10. obletnico delovanja, hkrati pa so počastili spomin na svojega sokrajana in prvega častnega člana PD Onger Trzin prof. Tineta Orla, ki bi bil letos praznoval 80 obletnico, njihovo slavje pa se je uvrstilo tudi v praznovanje 100. obletnice organiziranega planinstva na Slovenskem. Po mnenju poznavalcev je profesor Tine Orel, ko je opravljal vidne funkcije v Zavodu za šolstvo Slovenije, Republiškem svetu za šolstvo, in ko je predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani, v izdatni meri prispeval k oblikovanju višje jezikovne kulture več rodov učiteljev na slovenskih šolah, ima pa tudi velike zasluge, da niso namesto lastnih slovenskih učbenikov za posamezne splošne predmete na šolah enostavno prevedli učbenike avtorjev iz drugih republik. Menil je, da bi to pomenilo ne le podcenjeva- nje naših piscev - strokovnjakov, ampak bi bil to tudi resen udarec slovenski nacionalni kulturi in znanosti. Zelo vidne sledi je profesor pustil še zlasti na celjskem območju, kjer je bil vrsto let profesor in ravnatelj celjske gimnazije. Ob pedagoškem delu pa je bil aktiven še na številnih drugih področjih. Zelo pomembno vlogo je odigral na področju kulture. Veliko je prispeval k razvoju celjskih kulturnih ustanov, še zlasti gledališča, dalj časa pa je bil tudi kritik s področja kulture pri Celjskem tedniku in na tamkajšnji radijski postaji. Od leta 1957 do 1963 je urejal Celjski zbornik, pisal je v Turistični vestnik, sodeloval je pri oblikovanju Slovenskega biografskega leksikona, bil pa je tudi sodelavec Jugoslovanskega leksikonografskega zavoda v Zagrebu. Profesor je bil neverjetno marljiv, prav gotovo pa je najbolj znan in zaslužen na področju planinstva, ki se mu je zapisal že z 12. leti. Bil je alpinist, gorski reševalec, kar 17 let predsednik PD Celje. V tem času so člani celjskega društva pod njegovim vodstvom med drugim zgradili 4 planinske postojanke, kot izreden organizator pa je kmalu postal tudi član glavnega odbora PZS. Prevedel je več planinskih knjig, pri vrsti knjig pa je sodeloval kot urednik in mentor. Leta 1948 je prevzel uredniško krmilo najstarejše slovenske revije - Planinskega vestnika, ki ga je urejal celih 30 let. Bil je neumoren spodbujevalec, svetovalec in mentor. Pod njegovim vodstvom je Planinski vestnik postal nekakšna planinska tribuna, povezovalna in navdihovalna publikacija, ki je s svojimi prispevki tudi gradila in usmerjala slovensko planinstvo in alpinizem. Profesor je pisal, vabil in spodbujal številne sodelavce, hkrati pa je poročal, komentiral in opozarjal. Skoraj ni bilo več presenetljivo, da se je otvoritve razstave o profesorju Orlu v Trzinu udeležilo čez 300 ljudi, med katerimi je bilo izredno veliko uglednih planincev, kulturnih, pedagoških in turističnih delavcev z ljubljanskega območja, pa tudi predstavnikov celjske regije - še zlasti njegovih nekdanjih dijakov in sodelavcev. Naj omenimo samo nekaj imen ljudi, ki so prišli na slavnostno otvoritev razstave: predsednik PZS Andrej Brvar, nekdanja predsednika in zdaj častna predsednika PZS dr. Miha Potočnik in Vlasto Kopač, predsednik MDO Ljubljana Peter Lavrič, načelnik KOTG Tone Škarja, dr. Tone VVraber, Gregor Klančnik, Slavko Rajh, Marijan Krišelj, Tone Sazonov-To-nač, Pavle Šegula in drugi. Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Matjaž Kmecl, ki je na svoj prijeten način orisal zgodovino in pomen planinstva za Slovence, spregovoril pa je tudi o prof. Tinetu Orlu in njegovem delu. Program slavnostne akademije so popestrili Kamniški koledniki z izborno slovensko narodno pesmijo in dr. Mojca Zaje, ki je prebrala več odlomkov iz znanih planinskih spisov, med akademijo pa Tine Orel sta hčerka prof. Tineta Orla Tanja Orel-Šturm in predsednik PD Onger Trzin Janez Žnidar podpisala pogodbo, s katero so dediči prof. Orla trzinskim planincem predali planinsko zapuščino prof. Orla. Gre za izjemno zbirko korespondence, spisov in drugih materialov, ki pričajo o koščku naše planinske zgodovine, o povojnem delovanju slovenskih planincev, o utrjevanju temeljev planinske organizacije, o vse večjih uspehih na številnih področjih planinskega delovanja in o tem, kako je profesor spodbujal in vzgajal pri pisanju naše vidne planince in alpiniste, ki so se kasneje pogosto izoblikovali v izvrstne planinske pisce. Del te zbirke, predvsem fotografije, so bile predstavljene tudi na razstavi v avli OS Trzin. Večji del, še zlasti pisna dokumentacija, pa čaka na ustrezno ureditev in arhivira'nje v prostorih PD Onger Trzin. Prav ureditev sobe, ki jo bodo posvetili prof. Tinetu Orlu in odprtje stalne razstave o prof. Orlu v njej, spada med najpomembnejše letošnje naloge članov PD Onger Trzin. MIRO ŠTEBE POGOVARJALI SMO SE Helena Blagne Helena Blagne je ena najpopularnejših pevk na Slovenskem. Ni samo prijetne zunanjosti in polna energije ter življenjske vedrine, zelo pomembno je (tudi) to, da ljubi svoje delo, svoj poklic. Je zelo sproščena in odkritosrčna sogovornica, enoinpolurni razgovor z njo je minil kakor minuta. Glede na njen nastop v Domžalah sem ji postavil nekaj vprašanj. Kdaj ste pravzaprav začeli s svojo kariero in od kod vam ta čudoviti pevski talent, da človeka kar pretrese, ko vas posluša? Svojo kariero sem začela pred šestimi leti, to je pravo, solistično, drugače pa pojem že od malega. Jaz pravim, da se je s tem treba roditi, da si pravi, da si prepričljiv... Pomembna je iskrenost, srce, duša... Moje pesmi ne gredo prej v predvajanje, dokler jih ne zapojem z dušo, da jih čutim, moram jih čutiti. Kakšen občutek imate, ko vas posluša toliko ljudi in kako se počutite takrat, kadar ste sami s seboj? Ali potrebujete dosti priprav, ali vam gre petje bolj ali manj kar samo od rok? Imam zelo lep občutek, predvsem če vidim, da je publika navdušena in ko jo uspem spraviti v smeh ali jok. Takrat vem, da je to tisto pravo...Kadar sem sama s seboj, se počutim zelo dobro. Dosti priprav pred nastopom pa niti ne potrebujem, edinole mogoče s plesno skupino v zadnjem času in tisto standardno opevanje pred nastopom. Kako ocenjujete svoje poslušalstvo? Moje poslušalstvo je zrelejša publika in tudi otroci. Lahko rečem, da mi je zvesto in opažam, da sledijo mojim nastopom, intervjujem, oddajam, jaz vedno trdim, da brez publike nikoli ne bi bila to, kar sem. Hotel sem vas vprašati, kako se počutite, kadar pojete? Imate tudi nekakšen dvojni občutek? Petje je zame do zdaj edina stvar, ki jo želim delati v življenju. Mislim, da druge stvari nikoli ne bi mogla tako dobro delati, ker glasba mi je v krvi. Težko je opisati občutek, kadar pojem. Kadar pojem, ne bi zamenjala nobene stvari na svetu za ta občutek na odru. Kako so vam všeč Domžale in še bolj Domžalčanke in Domžalčani? Ali svoje doživetje v LIFE oziroma klepetu z Domžalčani lahko posebej okarakterizirate? Domžale so mi super všeč, zelo dobra publika; mislim, da so bili ljudje sproščeni, naravni in zelo prijetno mi je bilo tam nastopati. Videla sem tudi, da so mi z aplavzom poplačali moj trud na odru. Kakšna pa je pogostnost vaših nastopov? Večkrat na teden po vsej Sloveniji. Nikoli ne maram, da bi se moj nastop končal z občutkom obiskovalcev, da sem se prišla samo pokazat, temveč hočem ljudem posvetiti čimveč pozornosti, z drugo besedo: da sem veliko na odru. Ali vas popularnost sprošča ali včasih morda tudi utesnjuje? Včasih me tudi utesnjuje, čeprav se človek sčasoma navadi tudi na poglede..., to pa sicer tudi spada zraven. In še čisto osebno vprašanje: svoj nastop v domžalskem LIFE ste imeli na sam veliki petek. Obisk je bil zelo velik, mislim pa, da bi bil še večji, če bi bil vaš nastop na kakšen drug dan, recimo na veliko soboto..., tudi jaz bi vas prišel poslušat... Sicer sem vas pa hotel vprašati, ali ima velika noč za vas kakšen poseben pomen ali jo doživljate kot vsako drugo nedeljo? Veliko noč gotovo ne doživljam tako kakor vsako drugo nedeljo, ker že od nekdaj pri nas doma tradicionalno pripravimo pirhe, se dobimo na kosilu, vsa družina in všeč mi je, da je tako. Mislim, da moramo ljudje imeti take praznike. Prisrčna hvala za razgovor. Pogovarjal se je IVAN KEPIC XXX. SPOMINSKI ŠAHOVSKI TURNIR HERING -ZUPANČIČ Prvi Leon Mazi Šahovsko društvo NAPREDEK je 19. in 20. marca 1993 organiziralo v Domu športnih organizacij v Domžalah jubilejni 30. spominski šahovski turnir HERING - ZUPANČIČ. Franc Hering (1912-1952) iz Preserij in Gilbert Zupančič iz Domžal sta bila šahista, šahovska organizatorja, skratka, šahovska zanesenjaka, ki sta veliko življenjske energije pred drugo vojno in takoj po njej posvetila razvoju šaha na dom-žalsko-kamniškem področju, zato tudi še danes šahovska vzornika predvsem šahistom domžalske in kamniške občine, pa tudi v širšem, slovenskem šahovskem svetu. Ker je letošnji 30. spominski šahovski turnir Hering - Zupančič resnično vreden prave pozornosti, je prav, da se spomnimo vsaj nekaj zanimivosti, ki so zaznamovale dosedanje šahovske dogodke. Samo enkrat je na vseh tridesetih turnirjih manjkal Vide Vavpetič, »starosta« domžalskih šahistov, ki je zmagal na štirih turnirjih. Največkrat pa je na spominskih turnirjih v spomin Heringa in Zupančiča postal zmagovalec Vlado Ivačič, in sicer desetkrat med šestindvajsetimi šahovskimi nastopi. Na vseh turnirjih je skupaj sodelovalo kar 847 šahistov in šahistk. Ko prelistavamo šahovske razpredelnice preteklih turnirjev, žal opazimo, da mnogih šahistov ni več med nami. Ni več zmagovalca 1. turnirja Plavčaka, pa mojstra Milana Longerja, Iva Sonca, Ivana Limbka, Tončka Narada, Lojzeta Ocepka, Milana Osolina, zmagovalca 25. spominskega jubilejnega turnirja. Vedno se jih bomo radi spominjali. Na letošnjem šahovskem turnirju je sodelovalo 31 šahistov in šahistk iz Domžal in okoliških krajev, Kamnika, Ljubljane, Kranja, Jesenic in Na-klega. Po devetih kolih aktivnega šaha po švicarsko-jugoslo-vanski krožni varianti je prvo mesto osvojil FIDE mojster Leon Mazi iz Naklega, ki je zbral 7 točk. Drugo mesto si je priboril mojstrski kandidat Marjan Karnar s 6,5, tretji pa je bil mojstrski kandidat Zdravko Vo-špernik, ki je zbral 6 točk. Šest točk so zbrali še 4. Vladimir Ivačič, 5.-6. sta bila Jeraj Zlatko in Marjan Slak, 7. Vide Vavpetič, 8. Silvo Simončič in 9. Vladimir Lagudin. Šahovski turnir je zelo uspešno vodil Stane Laznik, republiški šahovski sodnik, glavna pokrovitelja turnirja pa sta bila NAPREDEK, po katerem se sedaj tudi imenuje Šahovsko društvo Domžale, in Papirnica Količevo. BOGDAN OSOLIN IZREDNO SPOROČILO MEDDRUŠTVENEGA ODBORA PLANINSKIH DRUŠTEV LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 3. ROKOVNJAŠKI POHOD Meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja sporoča, da bo 3. nočni rokovnjaški pohod v soboto, 22. maja, s startom ob 20. uri pred gostiščem gostinskega podjetja »Trojane« na Trojanah. Letošnji pohod je posvečen 100-letnici Slovenske planinske organizacije in 100-letnici ustanovitve Planinskega društva Kamnik, zato organizator pričakuje množično udeležbo. Pot bo letos vodila po smeri iz Trojan na Špiljk, Rakitovec, čez sedlo Kozjak, Češnjice, Zgornji Tuhinj, Kostavške planine, Pirševega, Vasena, Velike Lasne, Vranje Peči skozi Zgornje Palovče ter za Veliko špico do cilja na kamniškem Starem gradu nad Kamnikom. Prijave sprejemajo do 20. maja: - po telefonu 061/312-553 Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana - pisno na naslov: MDO, Dvoržakova 9, Ljubljana ali - uro pred startom v gostišču Trojane Informacije: - Peter LAVRIČ, telefon 061/722-012 dopoldne ali 061/738-602 popoldne - Nevenka ŽLEBNIK, telefon 061/316-519 popoldne Prijavnina: Udeleženci plačajo prijavnino na startu ob osebni prijavi in znaša 300,00 SIT. Na cilju prejmejo pohodniki spominsko diplomo in žig v pohodniško izkaznico. Pohodniki se pohoda udeležujejo na lastno odgovornost. Pripravljalni odbor Športni objekti - osnova za razvoj Eden osnovnih pogojev za razvoj športa, ne glede na pojavne oblike - panoge, število in vrsta objektov. Razmišljanja nekaterih struktur, da je narava najcenejši objekt, lahko pogojno sprejmemo, vendar glede na splošni družbeni razvoj pri nas in v svetu potrebujemo tudi drugačne objekte. V zadnjem času je čutiti nekako pomanjkanje občutka države in njene uradne politike do vprašanja objektov. Poglejmo, kako je to urejeno v večini zahodnih držav - saj se po njih radi zgledujemo. Država - na vseh nivojih - predvsem pa na lokalni ravni, skrbi za: - sprejemanje programov urbanističnega razvoja, kjer je velik poudarek potrebnim športnim površinam, tako zaprtih kot odprtih objektov - rezervati - z urbanističnimi plani - površin za izgradnjo športnih objektov - planiranje in izgradnja ob- jektov - največkrat večnamenskih - vzdrževanje in upravljanje objektov skupnega (širšega) pomena iz sistemskih sredstev - iz proračuna - sredstva za nujno potreben strokovni kader za vzdrževanje Na kratko povedano, objekti so v skrbi države - tako država omogoča svojim državljanom aktivno uporabo prostega časa in hkratno možnost razvoja organiziranega športa. Kaj pa pri nas, v naši občini? Država je prevzela - po spremembah družbenega sistema in ukinitvi TKS 1989. - osrednji športni park v Domžalah in Dvorano komunalnega centra, ne pa drugih objektov v občini, katerih ni ravno malo. V januarju 1991 sta ŠP in DKC na osnovi koncesijskih pogodb prenesena v upravljanje in vzdrževanje Restavraciji Kepovž d.o.o. in KK Domžale. Športni kolektivi, ki uporabljajo objekte v ŠP in DKC, so dolžni plačevati ne ravno nizke na- jemnine za objekte, katere so sami pomagali zgraditi. V zadnjih 20. letih je bilo veliko sredstev namenjenih ravno izgradnji, vzdrževanju športnih objektov - samo v letih 1985 do 1990 ca. 38% vseh sredstev, ki smo jih za šport sistemsko združevali (na podlagi BOD). Država zagotavlja iz proračuna le del sredstev - v višini amortizacije - za ŠP Domžale in DKC, ostali objekti - ŠP Mengeš, ŠP Radomlje, skakalnice v Ihanu, Moravčah, ŠP Vir, ŠP Dob, večnamenske površine v KS - pa so praktično brez sredstev. In vprašanje - ali naj ostali objekti propadajo? Sedaj, v času priprave proračuna za leto 1993, je potrebno krepko prevetriti nakopičeno problematiko, ki je v občinskih strukturah - na podlagi strankarskih razhajanj, brez občutka za skupne dobrine - prisotna po zamenjavi sistema. Vprašajmo se, ali je vse, kar smo dosegli do sedaj, res tako zanič! RANKO CUKROV 23. TABOR LJUBLJANSKIH PLANINCEV MEDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV LJUBLJANSKEGA OBMOČJA VABI 23. MAJA ob 11. uri NA 23. TABOR LJUBLJANSKIH PLANINCEV pri planinskem domu na Starem gradu nad Kamnikom, posvečen 100-letnici Slovenske planinske organizacije in 100-letnici delovanja Planinskega društva Kamnik. Organizator pripravlja izreden kulturno-zabavni program. Istega dne pa bo na Starem gradu tudi cilj udeležencev 3. nočnega rokovnjaškega pohoda, ki bodo startali dan prej na Trojanah. Pridite jih pozdravit, hkrati pa izkoristite dan za prijeten izlet in prečudovit razgled na Kamniške planine in Julijske Alpe s Starega gradu. 16 /lamnik Domžale 15. obletnica Konjeniškega kluba Krumperk Nekdanji KONJENIŠKI KLUB BIOTEHNIŠKE FAKULTETE KRUMPERK je bil ustanovljen decembra 1978 na pobudo ožje skupine ustanovnih članov (Habe, Cik, Pintar, Banko, Len-ček, slavič in drugi) ob ustanovitvi Konjerejskega centra Krumperk kot kobilarne za vzrejo konj pasme haflinger in hanoveranec pri BF. Klub je takoj zajel širši krog študentov, mladine in odraslih iz Domžal in okolice in rastel z razvojem in izgradnjo centra in jahalnih poligonov, ki so služili tako reji kot športu in šolanju konj ter jahačev. Ob strokovnem vodstvu trenerja in učitelja jahanja g. Matjaža Čika in konjih ter strokovni pomoči KC Krumperk je iz vrst mladine nastala dokaj močna juniorska in kasneje seniorska ekipa. Ta je osvojila številne klubske, republiške in državne naslove, pa tudi dosegla nekaj mednarodnih uspehov in ponesla ugled kluba po nekdanji Jugoslaviji in zamejstvu (glej priložen list). Klub je ob zagnanem delu članov in pomoči sponzorjev iz Ljubljane in okolice, organiziral številna zelo uspela klubska, republiška, državna, pa tudi mednarodna tekmovanja, ki so mu prinesla sloves dobrega organizatorja konjeniških prireditev. Zelo uspešen je bil klub ob sodelovanju s centrom tudi v izgradnji osnovne potrebne infrastrukture. Tako so v petnajstih letih z veliko dela in skromnimi sredstvi ustvarili: jaha-lišča; manež, padok, parkur, pokrito jahalnico, okrepčevalnico, transporter in manjši klubski hlev za sedem konj. Klub je redno skrbel za izobraževanje in rast kvalitete članstva (udeležbo na šolanju v tujini in Lipici) in to bo njegova osnovna naloga tudi v bodoče (nov trener!). Trenutno imajo člani, okoli 100, na razpolago 20 konj za trening in tekmova- nja ter 6 šolskih konj. Poleg doseženih uspehov na področju preskakovanja pa je vse večja želja po uveljavitvi kluba na področju dresure. Mladi rod jahačev, ki prihaja z menjavo generacij, bo moral ob trdem in novem trenerju skrbeti za ohranitev nekdanjega slovesa in nadaljnji razvoj kluba. Nekaj podatkov o sedanjem in preteklem delu ter športnih uspehih kluba. Na centru in klubu redno potekajo začetni, nadaljevalni in individualni tečaji jahanja. Treningi ekipe kluba potekajo 6x tedensko, člani pa so se tudi udeleževali skupnih treningov jahačev v Lipici. Za letos računajo ob domačih tudi na občasno pomoč trenerja gospoda Keferja iz Avstrije. Člani kluba pomagajo tudi pri šolanju konj, testiranju žrebcev in izvedbi seminarjev za rejce na Konjerejskem centru Krumperk. Klub je organiziral vrsto uspelih prireditev, kot je bilo državno prvenstvo 1981, 1984, 1989, republiško prvenstvo 1982, 1985, Tarmac prvenstvo 1986, mednarodno prvenstvo Koroška-Slovenija 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1990. V letu 1993 bo 2. in 4. julija organizator državnega prvenstva na Krumperku. S trdim in strokovnim delom je v obdobju od leta 1980, odkar tekmujemo v disciplini preskakovanja zaprek, klubu uspelo osvojiti vrsto laskavih naslovov, da naštejemo le najpomembnejše leta: republiška prv. mladinci, 1980, 1981, 1982, 1983, 1986, republiška prv. člani: 1984, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, državna prv. mladinci: 1983, 1985, 1986, 1989, 1990, državna prv. člani: 1984, 1985, 1986, 1987, 1989. V letu 1992 smo sodelovali na dvajsetih turnirjih po Slove- niji, vključno z državnim prvenstvom, kar skupaj znese 25 tekmovalnih dni v sezoni, trajajoči od začetka maja do začetka oktobra. Tekmovanj se je udeleževalo 10 naših članov tekmovalcev, ti pa so naslednji: Brojan M. (Dil), Kušar G. (Su-nar), Kušar M. (Oaza), Smolnikar S. (Lasa), Preveč T. (Žožo), Slovnik T. (Feniks), Hiršman M. (VVeibi), Šuštaršič A. (Postos), Bombek R. (Lor) ter Zaviršek R. (Daška). Na državnem prvenstvu smo dosegli ekipno 3. mesto med juniorji (ekipe sta sestavljala Kušar M. in Preveč T) ter 3. mesto v posamični konkurenci med mladimi, ki ga je dosegla Kušar M. na Oazi. Pokal Slovenije v članski konkurenci je osvojil Kušar G. (Su-nas), prav tako pa je bil ta tandem zmagovalec turnirja avto-skok v Gotovljah, kjer je osvojil 1. nagrado - avtomobil. Na turnirju Alpe-Adria v Ljubljani je naš član Čik M., ki je trenutno v Avstriji, tekmuje pa za KK Krumperk, osvojil 2. mesto. Omeniti je potrebno še uspeh Alenke Šuštaršič na mednarodnem študentskem turnirju v Belgiji, kjer je sodelovalo 72 tekmovalcev iz 20 držav, saj je zasedla 3. mesto v preskoku zaprek, 6. mesto v dresurnem jahanju, kar ji je prineslo odlično 1. mesto v kombinaciji. Barve KK Krumperk v letošnji sezoni pa bodo zastopali nasledni tekmovalci. Seniorji: Kušar G., Smolnikar S., Kušar M., Šušter-šič A. in Slavič A. Juniorji: Preveč T., Hiršman M. Tekmovalci z mladimi konji: Preveč T. (Lora), Bombek R. (Dan, Pief), Smolnikar S. (Satja), Slovnik T. (Rebeka, Feniks). V upanju na dobro sodelovanje in pomoč naših sponzorjev, občine in republiških institucij z optimizmom gledamo v sezono 1993 in vas vabimo na naše prireditve. Prof. dr. FRANC HABE MOTOCIKLIST GREGOR GOREČ Cilj: Evropsko prvenstvo Ko berete te vrstice, je za Gregorjem Gorčem, najuspešnejšim slovenskim motociklistom v zadnjih nekaj letih, že prva dirka za evropsko prvenstvo, ki je njegov glavni cilj letošnje sezone. Želi pa si jo začeti tako, kot je lansko končal, s točkami za EP. Skromen športnik, doma iz Preserij pri Radomljah, član AMD Kamnik (Color FE-GO team), mora tudi za poslovno plat športne dejavnosti skrbeti sam, zato mu ob osemurnem delavniku velikokrat preprosto zmanjkuje časa. Kljub temu optimistično pričakuje start v novo sezono. S treningi na novi Hondi 125 RS, ki mu jo je tako kot vedno dobro pripravil mehanik g. Franc Žabnikar, je zdaj s štirimi naslovi državnega prvaka že izkušen dirkač zelo zadovoljen. Ob podpori domačih, ki so mu vedno stali ob strani, bodo seveda imeli velik delež številni sponzorji Color, FE-GO, Adria Caravan, Zavarovalnica Triglav, Tosama, Viktor, Kovinostrugar-stvo Jež, Etis, Meso Kamnik in CIM Dob. Z njimi si je izpolnil glavno željo nastopiti na vseh dirkah za evropsko prvenstvo. Še en izjemno uspešen motociklist Silvo Ha-bat iz Trzina bo tako kot Goreč že drugo leto zapored vozil za društvo preko naše občinske meje. Dirkač, ki je osvajal naslove državnega prvaka v razredu do 250ccm in kot prvi Slovenec vozil na dirkah za svetovno prvenstvo v razredu do 500ccm, je svoj jekleni konjiček že postavil v kot, dirkaška žilica pa ga je lani znova premamila, letos bo nastopal s 750-kubičnim kavvasakijem v razredu super baike. Ljubitelje motociklizma vabimo na ogled prve dirke za državno prvenstvo, ki bo hkrati tudi GREGOR GOREČ z mehanikom FRANCOM ŽABNIKAR JEM mednarodna, v organizaciji AMD Domžale 9. maja na letališču Portorož. Na letos edini dirki v Sloveniji se nam znova obeta pravi praznik slovenskega motociklizma. MIRAN KOKALJ Radomlje in bodv building V prejšnji številki je zmanjkalo prostora. Zato fotografijo s treninga BODY BUILDINGA objavljamo tokrat. Če se jim želi kdo v skrbi za lepo in zdravo telo priključiti, naj se oglasi v ponedeljek, sredo ali petek na odru kulturnega doma v Radomljah. IGOR LIPOVSEK Bravo, Bojana Lavrenčič! »Veličina nekega naroda se lahko meri po njegovem odnosu do najšibkejših prebivalcev,« je nekoč dejal nekdanji ameriški predsednik John Ken-nedv. Zato je družina Kennedv za lažje in težko duševno priza- Schladmingu, ki je bila med 20. in 27. marcem, se je udeležila tudi reprezentanca naše mlade države. Sestavljalo jo je dvanajst športnikov in devet spremljevalcev ter trenerjev. Čeprav majhna ekipa, smo Slo- Bojana z mentorico Bronko dete člane družbe ustanovila posebno gibanje, imenovano Special Olvmpics - posebno olimpijado. Dosedaj so jo vsake štiri leta pripravljali v ZDA, letos pa so jo prvič priredili v Evropi. Ideja iger je osvojila svet in združuje prizadete športnike, strokovnjake in prostovoljce. Danes je v gibanje vključenih že 130 držav z več kot 22 milijoni športnikov. Olimpijade v avstrijskem venijo uspešno predstavili in spoznali mnogo novih prijateljev z vsega sveta. Slovenijo je zastopala tudi mala občanka Domžal, Bojana Lavrenčič, iz Osnovne šole Roje. Ob skrbnem treningu v okviru šole v naravi na Pokljuki, treh dneh skupnih priprav reprezentance v Črni na Koroškem in individualnih pripravah v Ratečah in na Pokljuki se je Bojana razvila v uspešno tek- movalko. Na olimpijadi je tekmovala v teku na 1000 m, kjer je osvojila četrto mesto, v teku na 500m pa je osvojila odlično drugo mesto in z njim srebrno medaljo. To je uspeh, ki smo si ga lahko le želeli. Še posebno so bili tega uspeha veseli Boja-nini sošolci, učenci osnovne šole Roje. Ob vrnitvi domov so nama pripravili nepozaben sprejem, poln iskrenih in prisrčnih čestitk. Čakala naju je velika torta, ki jo je podaril domžalski Napredek. Slovenska reprezentanca je na olimpijadi osvojila skupno kar 18 medalj, 5 zlatih, 11 srebrnih in 2 bronasti. Po številu medalj smo med 63 državami zasedli visoko 12. mesto. S tem, ko se je Slovenija vključila v gibanje Special Olympics, so tudi pri nas začeli z organiziranjem vsakoletnih zimskih in letnih iger. Redno in uspešno se jih udeležuje tudi naša šola in smo osvojili že kar nekaj medalj. In tudi v prihodnje se bomo borili in se poskušali PRIDRUŽITI ZMAGOVALCEM VSEGA SVETA, kot je naše geslo. Vendar pri naših zmagah ne gre za velike rezultate in bleščeče kolajne, zmagovalec je vsak, ki doseže svoj cilj in s tem potrdi sebe in svoje sposobnosti, pa čeprav so te še tako majhne. 22. APRIL - DAN TABORNIKOV Z naravo k človeku! Kot je bilo zapisano v Slamniku nekaj številk nazaj, domžalski taborniki v letošnjem letu praznujemo 40-letnico svojega obstoja. Najbolj primeren dan za proslavitev tega jubileja se nam je zdel ravno 22. april, ko imamo vsi taborniki svoj praznik, saj je to Dan tabornikov. Ob tej priliki bomo v domžalskem razstavišču pri Vele pripravili tudi taborniško razstavo. Otvoritev razstave bo v četrtek, 22. aprila 1993 ob 18. uri. Razstava bo odprta od 12. do 19. ure, vsak dan do 29. aprila 1993. Na razstavi boste lahko videli marsikaj, med drugim pagodo, kanu, taborniško abecedo... Tisti, ki vas vse to zanima, pridite pogledat, saj bosta ves teden na razstavi prisotna vsaj dva tabornika, ki vam bosta rada razložila oziroma odgovorila na vsako vaše vprašanje. Razstavili bomo tudi nekaj starejših slik, ki izhajajo še iz začetkov razvijanja taborništva v Domžalah. V soboto, 24. aprila 1993, pa bomo na Krumperku organizirali Cerarjev memorial. To taborniško tekmovanje se imenuje po pokojnemu Janezu Cerarju, ki je med svojim aktivnim delovanjem veliko prispeval, da smo danes to, kar smo. Roman Kovačič, državni prvak v body buildingu Ihančan Roman Kovačič, rojen leta 7966, je pred 6. leti začel trenirati body bilding. Takrat je zelo veliko mladih v naši občini treniralo ta šport. Roman Kovačič je lansko leto v novembru šel v Maribor na državno prvenstvo in v pol težki kategoriji osvojil prvo mesto ter postal državni prvak. V juniju bo šel v Švico na evropsko prvenstvo. Za to prvenstvo ga pripravlja priznani trener iz Ljubljane Borut Šemrl v športnem klubu Krpan Ljubljana. Roman trenira zaporedoma tri dni in en dan počiva in tako naprej. Zanimivo je to, da je Roman kot tekmovalec v Mariboru lansko leto prvič nastopal in postal državni prvak v svoji kategoriji. Do junija moramo sedaj pustiti močnega fanta iz Ihana pri miru, da bo pridno treniral za evropsko prvenstvo v Švici. DARE FLIS Cerarjev memorial je namenjen tabornikom iz vse občine. Popoldne bo tudi zaprisega vseh tabornikov skupaj z njihovimi vodniki. Ko se bo zvečerilo, pa bomo prižgali taborniški ogenj in ob njem zapeli kakšno od mnogih taborniških pesmi. Skoraj gotovo pa ne bo manjkal tudi Rim šim šim, saj je postala naša že kar tradicionalna igra. Če vas zanima, kako bo vse skupaj potekalo, vas vljudno vabimo, da nas pridete pogledat in skupaj z nami zapojete ob ognju. GRETA GROŠELJ 14. TEK BELINKE Domžalčani uspešni Hladno in deževno vreme je oviralo organizatorje 14. teka BELINKE, niso pa ga mogli preprečiti. Na dober kilometer dolgi progi so se pomerili najmlajši, starejše pa je čakala deset kilometrov dolga pot. Člani Atletskega kluba Domžale, ki je tokrat nastopil pod pokroviteljstvom CENTRO-VODA iz Ljubljane, so bili uspešni. Zmagali so med mlajšimi in starejšimi pionirkami, kjer sta prvi mesti osvojili KARMEN REPNIK in BOJANA VOJSKA, najboljši med starejšimi pionirji je bil BOŠTJAN BER-NOT, zlati medalji pa sta dobili tudi VERONIKA BOHINC in ŠPELA KRŽAN. Organizatorji so se potrudili. Ob toplem čaju, pokalih in medaljah ter praktičnih darilih so vsem udeležencem podarili tudi pirhe. v. V. Domžale /lamnik 17 ATLETSKI DAN V DOMŽALAH Spet za Dnevnikove pokale Atletski klub Domžale že vrsto let organizira in izvaja različna atletska tekmovanja, od katerih so najbolj znani KROSI, republiška prvenstva tekačev na daljših progah, ki so se lansko leto preselila na progo ob Kamniški Bistrici v Športnem parku Domžale. Tudi letos ne bo nič drugače. V soboto, 24. aprila 1993, bo v naši občini tradicionalni osmi kros za Dnevnikove pokale, v katerem se bodo tekmovalci, razporejeni v osemnajst starostnih kategorij, pomerili na progah od 1000 do 5000 metrov. Letošnji KROS bo pripravljen kot odprto prvenstvo Slovenije, žal pa bo prekinjena tradicija slovenskega prvenstva za osnovno in srednješolsko mladino. Zmagovalci bodo prejeli pokale DNEVNIKA, prvi trije v posameznih kategorijah pa tudi medalje. Osmi Dnevnikov kros je prva od večjih prireditev, ki jih bo v letošnjem letu, ko praznuje petnajstletnico uspešnega dela, organiziral Atletski klub Domžale. Organizatorjem želimo lepo vreme, tekmovalcem pa veliko športne sreče in prijetno bivanje v naši občini! Izlet domžalskih tabornikov v Prago V četrtek, 25. 3.1993, smo se zbrali pred Vele in se odpravili na dolgo vožnjo proti češki prestolnici Pragi. Pot nas je peljala čez mejni prehod Šentilj, preko Dunaja, ki je tudi ponoči, v svoji osvetljeni podobi veličasten. Ustavili smo se najprej v Brnu, kjer smo si privoščili obvezno jutranjo kavico, pridružila pa se nam je tudi vodička. Nato smo se odpeljali proti Uspešen nastop mlade strelke SD Domžale SZESZARD - Slovenska strelska reprezentanca je uspešno nastopila na mednarodnem tekmovanju v streljanju z zračnim orožjem, kjer so nastopili tekmovalci iz 11 držav. Članica državne reprezentance je bila tudi mlada strelka SD Domžale Andreja Ložar ter odlično opravila svoj prvi reprezentančni nastop na velikem mednarodnem tekmovanju, če ne bi bilo težav (najprej z okvaro puške nato pa še štirje streli pred koncem tekmovanja na avtomatu za prenos tarč), bi po vsej verjetnosti tekmovala v finalu med osmimi strelkami. Z rezultatom 386 krogov od 400 možnih si je zagotovila mesto stalne reprezentantke za tekmovanja na svetovnih strelskih pokalih v letošnjem letu. Vrhunec letošnje strelske sezone pa bo vsekakor Evropsko prvenstvo avgusta meseca v Brnu na Češkem. Soliden nastop bratov Kovic na G ran prixu Slovaške NITRA: Strelska zveza Slovaške je od 4. do 8. marca izvedla tradicionalno mednarodno strelsko tekmovanje za pokal Gran Prix Slovaške, na katerem je sodelovalo preko 300 strelcev iz petih držav. V okviru mladinske reprezentance Slovenije sta se tekmovanja udeležila tudi mlada strelca iz Strelske družine Domžale brata Simon in Gregor Ko- vic. Veliko presenečenje je pripravil mlajši brat Gregor, saj je z rezultatom 575 krogov zasedel četrto mesto in premagal starejšega brata Simona (567 krogov). Zahvaljujemo se pokroviteljem udeležbe na mednarodnih tekmovanjih: XY d.o.o Domžale, ELCO Ljubljana, PETROL Ljubljana in ZTKO Občine Domžale. MK novim doživetjem v novi evropski državici Češki, ki je šele pred kratkim postala samostojna. Naslednji postanek smo imeli v Pragi; tu smo si ogledali Narodno galerijo, Karlov most, Hradčane, Zlato uličico, kjer je v hiši št. 22 nekaj časa prebival Franz Kafka, Karlov trg. Proti večeru smo se pa še z avtobusom nekaj časa vozili po Pragi, gospa vodička pa nam je še marsikaj povedala o Pragi. Zvečer smo se nastanili v krasnem hotelu, kjer smo praznovali še dva rojstna dneva - Nine in Boškota, vendar smo šli zaradi preutrujenosti kmalu spat. Naslednje jutro smo takoj po zajtrku nadaljevali pot proti kraju Karlovv Vary. To so čudovite toplice. Popoldne smo si ogledali mesto in nekaj malega tudi kupili. Zvečer pa smo si privoščili obisk tamkajšnjega Casina. Nekateri so imeli malo več sreče, nekateri malo manj, nekateri sploh nič, največ pa kot ponavadi naš Miha, saj si je z zadetkom nekoliko popravil svoje finančno stanje. Naslednje jutro smo spakirali v avtobus vse svoje stvari. Nekateri so kupili nekaj, drugi pa nič, saj tudi Češka ni več tisto, kar je bila včasih. Vožnja proti domu je bila veliko manj pri- Košarka - končana trim liga 92/93 S finalnima tekmama za 3. oziroma 1. mesto so košarkarji končali tekmovanje v letošnji TRIM ligi. ZTKO Domžale je pripravila - že deseto leto zapored - tekmovanje za Prijatelje košarke, ki hočejo storiti nekaj za svoje zdravje in dobro počutje, vendar to primerno organizirano. K sodelovanju se je prijavilo 14 ekip; te je organizator po žrebanju razdelil v dve skupini, kjer so igrali po dvokrožnem liga sistemu. Tekmovanje v dvorani KC Domžale se je prišelo prve dni decembra 1992 in s finalom 1. 4. 1993 končalo - za rekreacijo kar dolgotrajno. Zanimive igre, predvsem pa druženje s kolegi - veliko jih je pred leti |gralo v ekipah slovenskih ligašev (največ pri KK Domžale/Helios) - so 'grali v poznih večernih urah. Kljub poznim uram ni bilo problemov 2 abstinenco, kar kaže, da glavni cilj ni le zmaga, čeprav je bistvo športa ~ tudi v rekreaciji in drugeče - zmagati v pošteni igri. Po zaključnem predtekmovanju v skupinah so se štiri ekipe, prvi dve iz vsake skupine, pomerile v finalnem delu. In kdo oziroma kako je igral v finalnem delu: - polfinale Zlatorog bar : zlatarstvo banič 69:58 proline - uni : gama & mr 56:54 ~ finale *a 3. mesto-ZLATARSTVO BANIČ : GAMA & MR 45:43 *a 1. mesto - PROLINE - uni : ZLATOROG BAR 54:36 končna lestvica: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. PROLINE - UNI ZLATOROG BAR ZLATARSTVO BANIČ GAMMA & MR DIPLOMATI KAVARNA VERONIKA 14 14 14 14 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 14 12 10 9 8 7 7 6 4 4 3 2 1 1 VETERANI BELINKA BRODWAY HELIOS BELINKA - VET 12 3 9 TNT 12 2 10 CIM 12 1 11 ALKOTEAM 12 1 11 Najboljše ekipe so ob koncu prejele lične pokale, igralci prvih treh ekip Pa tudi medalje, ki jih je podelil sekretar ZTKO Domžale, organizator TRIM lige. Ob koncu še nekaj besed sodelujočih: VRHOVNIK Filip - kapetan zmagovalne ekipe: Rad sodelujem v tovrstnih tekmovanjih, ker imam rad košarko, to dinamično igro, saj me je zastrupila že v rosni mladosti. Kot bivši igralec KK Domžale/Helios se rad srečam s svojimi nekdanjimi soigralci in tekmeci. Prijetno je zopet stopiti pod koše in čutiti vso draž te zanimive igre, zato mi ni žal časa, pa tudi kakšne »bunke«. Tovrstna tekmovanja so potrebna, saj tako sklepamo nova poznanstva in vzdržujemo stara. Tudi v prihodnje bom sodeloval - prijetno je. BANIČ Janez - sponzor ekipe ZLATARSTVO BANIČ iz Kamnika: Sam sicer nisem nikdar aktivno igral, kar pa ne pomeni, da košarke ne maram. Nasprotno, malo katero tekmo zamudim, zato sem rad prisluhnil fantom, ki so prišli s prošnjo za sodelovanje. Košarke res nisem igral, s športom, vrhunskim, pa sem bil več let povezan, vendar v popolnoma drugem, prav tako dinamičnem. Aktivno sem sodeloval v avto športu, kjer sem v sodelovanju s kolegom Kuzmičem osvojil več naslovov republiškega in državnega prvaka v avto realy-ju. Glede na tempo življenja ali pa ravno zaradi tega je ljudem potrebno nuditi organizirano športno-rekreativno dejavnost, saj ta človeka sprošča in ohranja še dolgo aktivnega tudi na drugih področjih. Lepo je biti med športniki, zato bom tudi v prihodnje sodeloval - zakaj pa ne. RANKO CUKROV Tudi prihodnjo sezono Domžalčani v mednarodni areni Košarkarji Heliosa so 10. aprila na domačem parketu igrali odločujočo 5. tekmo proti Rogaški. Po podaljšku so goste uspeli premagati z 89:88. Z zmago so se uvrstili v evropsko tekmovanje Pokal Radivoja Korača. IGOR LIPOVŠEK jetna kot tista pred dvema dnevoma, saj smo v Avstriji naleteli na nekoliko večji snežni zamet. Vendar pa smo tudi to uspešno prestali. Skratka, potovanje je bilo zanimivo in prijetno. Videli in obiskali smo mnogo znamenitosti, med drugim smo se starejši in malo mlajši taborniki med seboj bolje spoznali. Obenem smo se odločili, da si bomo taka in podobna potovanja organizirali še kdaj, saj res veliko pripomorejo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju, pa še poučna so in zanimiva. Poudariti moram še, da smo bili vsi prijetno presenečeni nad potrpežljivostjo in prijaznostjo našega voznika. GRETA GROŠELJ ČASTNA IZJAVA VOZNIKA Vozni* sem in zavedam se tragedij, ki se dogajajo na naših cestah. Preveč ljudi in predvsem preveč otrok zgubi iivljenje v prometnih nesrečah. Številni so tudi tisti, ki preiivijo, a ostanejo trajni invalidi. Vem, da lahko tudi sam prispevam k temu, da bodo naše ceste varnejše in prijaznejše. Za to sem prijavljen nekaj storiti. Najmanj, kar lahko naredim, je to, da sem vsakokrat, ko sedem za volan, trezen, da si pripnem varnostni pas, prilgem luči in svojo hitrost prilagodim razmeram na cesti. Z drobnimi pozornostmi, ki jih izkaiem soudeležencem v prometu, pa lahko prispevam nekaj tudi k boljšemu in varnejšemu počutju nas vseh. Tudi v okolju, v katerem i\vim in delam, bom v okviru možnosti, ki mi jih daje moj družbeni položaj, spodbujal aktivnosti za večjo varnost prometa. S podpisom Častne izjave voznika svojo pripravljenost tudi javno razglašam. Podpis Kraj, datum: Svet za preventivo h vzgojo v cestnem prometu Rapubtke SJovgr^e Vsem dopisnikom Slamnika Zahvaljujemo se vam za sodelovanj« in vas obveščamo, da sprejemamo le članke v tipkopisu. Članki ne Brez razumevanja okolja bi bilo težko... Šola v vsakem kraju pomeni veliko, je center, kjer se vsak dan zbere veliko število otrok, iz nje prihajajo pobude, spodbude. Pedagoški delavci smo srečni, če potrka tudi kdo od krajanov, ki ni oče ali mati naših učencev na vrata šole in povpraša, kako živimo in kaj delamo. Pri nas se je to zgodilo jeseni, ko je na vrata potrkal poslanec g. Grad. Razložila sem mu predvsem gospodarske načrte šole in prosila za podporo na seji skupščine, ko se bo razpravljalo o sredstvih za vzdrževanje šole v letu 1993. Tudi sicer nismo sami. Naš pokrovitelj, tovarna HELIOS Domžale, nam je v letu 1992 podarila celotno količino premaza za vsa okna na šoli. V aprilu letos nam je tovarna HLC iz Mengša podarila večjo količino politlaka, da bomo lahko vzorno uredili šolski zelenjavni vrt. Večkrat nam Universale iz Domžal podari večje količine zanje odpadnega materiala, za nas pa je to uporaben material. NAPREDEK Domžale nam večkrat stoji ob strani z raznimi dobrotami. Praznično pričakovanje novega leta pa so nam že drugo leto zapored pričarali mladi fantje TRIO ZVONČEK. Otroci jih niso izpustili iz šole, še in še bi jih poslušali, tako so jih navdušili. Še si želimo takih srečanj. Vsem našim zunanjim sodelavcem se zahvaljujemo za vso pomoč in za sodelovanje. Ravnateljica OŠ Roje: EMA ŠKERJANC-OGOREVC 18 /lamnik Domžale PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO Množično kot še nikoli »Preživite prijeten dan z nami!« so na lični čestitki, ki je je bila ob rdečem nageljčku in toplem stisku roke fantov v narodnih nošah deležna vsaka obiskovalka letošnje prireditve PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, zaželeli organizatorji, ki so se razveselili prav vsakogar, ki se je v nedeljo, 21. marca 1993 povzpel na ta najvišji vrh naše občine. Nikomur od približno devet tisoč obiskovalcev, organizatorji so udeležbo ocenili glede na tri tisoč nageljčkov, ln materinstva za družbo in družino je znani basist Franc lavornik ob klavirski spremljavi Tomaža Habeta zapel odlomek iz Mozartove Figarove svatbe, Ipavčevega Meniha ter Gerbi-čevo Pojdem na prejo. To je nekaj misli, iztrganih iz zelo zanimivega predavanja. Da je to res, priča veliko vprašanj, ki so sledila. Nekatera so se nanašala na predavanje samo, drugo na pisateljevanje dr. Rebule... Zanimivo je bilo vprašanje o poti g. Rebule kot kristjana: v krščanstvo je stopil z razbito glavo, kot pravi sam, po strašnih življenjskih preizkušnjah. Po neki spovedi ob misijonu je kot po divji plovbi stopil na celino, vso v novem ozračju, v sinjim' neba. Zanj je krščanstvo najbolj zanimivo od vsega sveta. Zaupal nam je, da piše novo knjigo, roman, o primorski usodi z likom pesnika Srečka Kosovela, ki je človek absolutne vrednote. O Pavlu Zidarju pravi, da sta bila prijatelja, sicer pa meni, da je največji slovenski talent po vojni, čeprav je naredil življenjsko napako - pustil je službo in se popolnoma predal pisateljevanju, kar pa je za sabo potegnilo veliko garanja in odrekanja. Dr. Alojz Rebula med predavanjem v družbi predsednika SKD Mengeš, Jožeta Pajniča in povezovalke večera Tatjane Strmškove. Pisatelj Alojz Rebula, katerega marsikdo izmed nas pozna po njegovih delih, primernih za I^zmisTek, je spregovoril o temi £*ka\ ostajam kristjan. »Kristjan ostajam, ker sem kristjan, ker želim biti kristjan, teleti biti kristjan pa je milost, vera je dar, milost.« Razumski razlogi za Rebu-"no vero: Kristus sam je neizmerno izviren že v svoji živ-Ijenjski usodi - od jasli do " kot odnos do Boga. Cerkvi ni nič moglo vzeti njegovi svetosti, ki se ni nehala vse do danes. , Bolj ko človek spoznava bedo tega življenja in bedo 28odovine, planeta, bolj zna ceniti velikanski dar vere. Bog se ne da zasmehovati, 2 Bogom se ne da igrati. Veliko je bilo vprašanj in mnenj. Vendar na žalost je tako, da je vsake stvari enkrat konec. Ta večer smo zaključili s pismom akademiku Antonu Trstenjaku, ki je ravno te dni preživljal v ljubljanski bolnišnici. Kot vemo, je lansko leto ob istem času predaval na temo Materam čast. Želel f smo mu čimprejšnje okrevanje! Čisto za konec pa smo še enkrat prisluhnili glasbenima umetnikoma Francu Javorniku in Tomažu Habetu. Narodni Kje so tiste stezice in En hribček bom kupil sta nas popolnoma prevzeli. Pridne mengeške gospodinje pa so poskrbele tudi za potešitev želja po dobrem. Spekle so krofe, potice, piškote. ... Skratka, sklenili smo, da se ob letu osorej vidimo na istem kraju, le predavatelj oz. gost večera bo drug. Hvala g. Alojzu Rebuli, da je prišel v Mengeš! Bilo je zelo prijetno! TATJANA SIVEC STRMŠEK Na sliki je poleg okrajnega glavarja Ogrina iz Kamnika več županov in znanih osebnosti iz Mengša, Jarš, Homca, Radomelj in okolice. Slika je nastala med leti 1930 in 1940. Če kdo ve točnejši datum in ob kakšni priložnosti je slika nastala naj prosimo sporoči uredništvu Slamnika ZA SREČNE IN VESELE OTROKE Skrb in tisoč drobnih stvari Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik že leta uspešno razrešuje problematiko na območju obeh občin. V njegovem okviru se družine s podobnimi težavami spoznavajo in pod strokovnim vodenjem zveze društev tudi usposabljajo za uresničevanje zahtevnih nalog. Za njihovo delo je pomembna tesna povezanost, pripravljenost in skupinsko delo, katerega moto je: skrb in tisoč drobnih stvari za srečne in vesele otroke. Društvo, ki ga je doslej vodila Alenka Novak, po svoji uspešnosti spada v sam vrh 46 društev v naši državi. Njihova uspešnost je rezultat dobrega dela posameznih sekcij, ki vsaka na svojem področju skušajo pomagati staršem in družinam duševno prizadetih otrok. Največ skrbi namenjajo vključevanju mladih družin v redne oblike usposabljanja, ki jih pripravlja zveza društev, predavanja organizirajo tudi sami, obenem pa se pri svojem delu tesno povezujejo tudi z drugimi društvi. Atletska sekcija, ki jo vodita Ela Košir (ta je za svoje delo prejela tudi knjižno nagrado) in Marija Vreš zagotavlja redno vadbo duševno prizadetih v društvu, njihovo sodelovanje na različnih tekmah. Že v letošnjem letu pa bo pripravilo tudi športne igre odraslih duševno prizadetih oseb Gorenjske v naši občini. Društvo za svoje člane pripravlja plavanje, družine odhajajo skupaj na pohode in izlete, najraje pa se Ustanovni občni zbor kluba Potohodec , Prek trideset popotnikov 'n ljubiteljev geografskih in duhovnih širjav se je 19. ■^arca zbralo v domžalski knjižnici, da bi klub Potohodec. ustanovilo Aleš Sazonov, ki je vodil iniciativni odbor za ustanovitev, je v kratkem nagovoru povedal, da je temeljni namen kluba srečevanje popotnikov in izmenjava njihovih izkušenj z obiskov domovine in tujine. Potohodec bo organiziral redna mesečna srečanja in pripravljal predavanja o domačih in tujih krajih ter ljudeh; o njih bo obveščal v radiu, časopisih in s plakati, redni člani pa bodo obveščeni tudi po pošti. V prihodnosti si bo klub prizadeval za izvedbo izletov in pridobitev svojih prostorov. Zanimivo, da ni bilo nikakršne razprave o predlogu programa, statuta in članov odbora Potohodca. Zato je bil klub v nekaj minutah ustanovljen, program, statut in odbor pa soglasno potrjeni in izvoljeni. Prvi predsednik je postal Aleš Sazonov. Po uradnih formalnostih so udeleženci poslušali še predavanje o popotovanju po petih grških otokih in si ogledali 110 diapozitivov. Na koncu so imeli med sproščenim pogovorom, priložnost pomočiti jezik tudi v grško nacionalno pijačo »uzo«. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK spominjajo vsakoletnih piknikov, kjer se jih skupaj zbere kar nekaj sto. Dominiku Krtu in njegovemu ansamblu, ki so njihovi stalni gostje, iskrena hvala. Njihovi mladi člani so tudi lani zaplesali v diskoteki ŠPORN, letos bi radi obiskali tudi LIFE, obiskali so mengeško MARELO in se odpeljali z avtobusom v Lipico. Kar 24 njihovih otrok je uživalo v društvenem taborjenju v Peti-šovcih, 14 jih je skupaj s starši letovalo v Topolščici, so pa tudi redni gostje letovanj, ki fh pripravlja zveza. Danilo Petere že vrsto let uspešno vodi četico tabornikov. Zahvaljujejo se tudi KARITASU za štiri podarjena kolesa, Rdečemu križu za pomoč, vsem tesnim sodelavcem: VVZ Kamnik, OŠ Roje in »27. julij«, centroma za socialno delo obeh občin, Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš, Domu počitka Mengeš ter vsem, ki jim pomagajo. V razpravi so pohvalili dosedanje delo društva, številne majhne in velike akcije v prid Otrok in mladostnikov, ki se sleherne pozornosti razveselijo, se dosedanji predsednici zahvalili in sprejeli pester program, ki ga bodo sproti dopolnjevali. Ugotovili so, da delež pomoči države društvom pada, da je celostna skrb za drugačne otroke in starejše osebe premajhna, da država pozablja, da družbo cenimo po tem, kakšen odnos ima do drugačnih. Člani društva so podprli prizadevanja INCE Mengeš, da zahteva s strani Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik podpisan dogovor o sofinanciranju adaptacijskih del pri centru. V njem so tudi občani iz občine Kamnik, zato je nerazumljivo, da se podpisana obveznost ne plača. Obema izvršnima svetoma bodo tudi predlagali, da ocenita celovito skrb za duševno prizadeto populacijo ter možnosti nadaljnjega razvoja vseh oblik usposabljanja prizadetih v obeh občinah. Skrb za duševno prizadete in njihove družine od rojstva do smrti bo še naprej usmerjala delo društva, ki ga bo vodila Pavla Kališnik, kot podpredsednica pa ji bo pomagala Kati Martinjak. Pomlad je čas želja, da bi nekaj storili zase in tudi za druge, je bilo napisano na steni prostora, v katerem ie bil občni zbor. Starši in sorodniki naših duševno prizadetih otrok (razmišljajo tudi o primernosti dosedanjega imena društva) to dobro vedo, smo se pripravljeni tudi mi zamisliti in v primeru potrebe prispevati delček v skupno skrb za drugačne? VERA VOJSKA Arheološke najdbe Zemljišče, kjer bo stal prizidek Osnovne šole Mengeš pod Cobavico, so v marcu raziskali arheologi in našli več arheoloških ostalin antičnega Mengša. Od 19. do 22. aprila pa so arheologi izkopavali na Gradišču nad Lukovico. Arheolog Milan Sagadin, ki se je na Gradišču mudil zaradi podrtega zidu na severni strani cerkve, je povsem slučajno ob cesti pod rezervoarji za vodo odkril ostanke prazgodovinske gomile. Našli in izkopali so dva prazgodovinska skeleta. Podrobnejše poročilo o izkopavanjih v Mengšu in na Gradišču je za naslednjo številko Slamnika obljubil gospod Milan Sagadin, sodelavec Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, ki je omenjeni izkopavanji tudi vodil. STRAŽAR Prijetna kulturna prireditev ob materinskem dnevu na Osnovni šoli na Brdu pri Lukovici V ponedeljek 22. marca je bila ob 16. uri prijetna kulturna prireditev na osn. šoli Janko Kersnik Brdo. Posvečena je bila materam. Pod prvo točko so nastopili učenci OŠ Janko Kersnik Brdo z igrico Žogica Nogica. Potem je nastopil ansambel Pogačar z narodno zabavno glasbo, nato je še na flavto zaigral Jure Kastelic in v orkestru so zaigrali flavtisti 2. r. gospe Perove. Program so popestrili igralka Mladinskega gledališča Olga Kacjan, ki je uprizorila pesem Daneta Zajca »O trobenti« s svojo trobento, ki jo vozi vedno s seboj v avtu. Z igral- cem Janezom Škofom sta zapela še nekaj Danetovih pesmi. Janez Škof je spremljal na harmoniko. S svojo talentirano igralsko žilico je bil izredno prepričljiv z Danetovimi pijanskimi pesmimi. Na koncu je še slikarko Vidko predstavil likovni kritik dr. Mirko Juteršek. Povedal je o njeni značilni drugačnosti, njenem posebnem odnosu do ljudi in njeni tenkočutni nežnosti v osebnem prelivanju barv. Za konec je Vidka recitirala Zajčevo pesem »Materi«. Gospa ravnateljica pa nas je pospremila na razstavo akvarelov likovnice Vide Cerar-Boga-taj, kjer so gospodinjski krožek z g. Rodetovo skrbno pripravili obložene kruhke s čajem. Vida pa je svoje drage umetnike po prireditvi popeljala še v njen topel dom, kjer sta jih s Cirilom počastila z zakusko in raznovrstnim pecivom, ki ga je Vidka sama napekla. Sodelovali so: Grafika 2000 iz Doba Napredek Domžale Cvetličarna Omers I. iz Domžal CIBOS iz Šentvida pri Lukovici »Takih prireditev, srečanj in sodelovanj si še želimo« je zapisala v knjigo vtisov g. Stana Stopar Vidi Bogataj. B. C. N. 1 S C. rt«™* 20 /lamnik Obvestila Mali oglasi INSTRUIRAM angleščino, italijanščino in nemščino. Telefon: 722-281 PREVAJAM iz nemščine v slovenščino in obratno vse vrste besedil ter nudim instrukcije za osnovno in srednjo šolo. Telefon: (061) 737-027, zvečer NA VAŠEM domu Domžalah takoj potrebujemo dopoldansko varstvo za 18 mesečnega fantka. Telefon: 712-364. PRODAM in dostavim vrtno zemljo. Telefon: 737-030 SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n.h. (v bližini Kemisa) telefon, 723-324, 727-897, odprto od 10. do 12. in ob 15. do 17. ure. Po konkurenčnih cenah vam napeljemo centralne in vodovodne inštalacije. Telefon: 832-942 KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na PREDAVANJE in pogovor z naslovom MED VRHOVI IN PREPADI LJUBEZNI Predavatelj: s. Vida Žabot Prireditev bo v Kulturnem domu na MOČILNIKU v Dobu v soboto, 22. 5. 93, ob 20. url SKD INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. RTV servis, Nakrst, Bukovčeva 23a, Vir - popravilo TV aparatov, montaža in popravilo antenskih sistemov Telefon: 713-849 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. IŠČEM samostojno kvalificirano ali priučeno šiviljo. Teleton: 723-028. POMAGAM pri težavah osnovnošolske in srednješolske angleščine. Telefon: 722-266 Romana NAŠLA SEM ZLAT PRSTAN. KDOR GA POGREŠA, NAJ POKLIČE 712-929. POPRAVLJAM vso usnjeno galanterijo. Telefon: 738-583. PONOVNO ODPRT FRIZERSKI SALON »M« Marija Ambrož, Ljubljanska 80, Domžale Telefon: 714-451 Odprto: torek od 12. do 20. ure sreda od 7. do 15. ure četrtek od 12. do 20. ure petek od 12. do 20. ure sobota od 7. do 12. ure Iščem frizersko pomočnico ali pripravnico. Trgovina z gradbenim materialom STOBd.O.O. Domžale, Ljubljanska 51 Tel. 711-415 Akcijska prodaja gradbenega materiala od 15.4. do 30.5. 1993 Med akcijo nudimo cenjenim kupcem nižje cene in možnost plačila na 3 čeke. Ugodno: marmor, okenske police, hidro in termo izolacije, opečni izdelki, cement, apno, maltit, bet. železo, armaturne mreže, ploščice keramiks, peči za centralno ogrevanje, cevni radiatorji in drugo. kaainlk tLcTS —___<^ Usnjena konfekcija Usnjarska 8, Kamnik objavlja več prostih delovnih mest ŠIVILJE za šivanje usnjene konfekcije 'Cenjene ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov N.N. d.o.o., Usnjarska 8, 61240 Kamnik. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. št. (061) 817-211. O izbiri vas bomo obvestili v osmih dneh od poteka razpisa. NISSAN SERVIS Milan K R U L C C. Heroja Vasja 8, 61252 Moravče Telefon: 061 731 143, Telefax: 061 731 143 * ugodni kreditni pogoji za nakup vozil NISSAN % ob nakupu novega vozila-lepo darilo * dodatna oprema in rezervni deli * prodaja gum GOOD YEAR * pooblaščen servis S4VI daa Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b; 61230 Domžale tel.: (061) 721-730 tel./fax: 713-288 PO KONKURENČNIH CENAH VAM NUDIMO: CEMENT, CEMENT beli PC 525, maltit, apno OPEKA: modularni blok, zidak, porolit Armaturne mreže vseh vrst, železo betonsko Schidel dimnik, keramične ploščice KERAMIX IZOLACIJE: stiropor, lendapor, novoterm, hidro izolacije, kombi plošče NOVO: izolacijski omet za fasade THERMOPUTZ Parket lamelni, lak za parket, lepila Kritina: BRAMAC vseh vrst, BOBROVEC, salonit plošče, prozorne EVAL plošče Termo folija za tople grede... V ČASU OD 15. 5. do 15. 6.1993 pripravljamo prodajno akcijo z dodatnim popustom do 10%! SE PRIPOROČAMO! DELOVNI ČAS 7-19 h 7-13 h sobota mobitel Telefon (061) 713-067, popoldne Muči vas revmatizem, mišična obolenja, imate visok krvni pritisk ali slabo prekrvavitev telesa. Za toplice ni časa in denarja Strokovni nasvet (razgovor, merjenje vitalnih funkcij) in VODNA MASAŽA VAM NA VAŠEM DOMU NUDI MEDICINSKA SESTRA Telefon: 813-604, vsak dan po 19. uri. KINO Domžale vas vabi na ogled filmov: 16. 4. 1993 PREMIERA: PEKLENSKI VAL (POINT BREAK) Ameriška kriminalka Odličen film tega žanra je režiserka Kathrvn Bigelaw (BLUE STEEL) posvetila mojstru akcije Johnu Millinsu. Privlačna igralska zasedba in izvrstni posnetki surfanja in skakanja s padalom pa dajejo filmu še dodatni čar. V glavni vlogi: Patrick Swayze, Keanu Reeves, Gary Busey. 22. 4. 1993 REVIJA OSKARJEVCEV: NEOPROŠČENO (UNFORGIVEN) vvestern Clint Eastvvood je končno dočakal tudi oskarja, katerega bi si s svojim do sedaj plodnim delom zaslužil že prej. Film odlikuje odlična kamera in svojski pristop do tematike tega, kot kaže, priljubljenega filmskega žanra. V glavni vlogi: Clint Eastvvood, Gene Hackman (oskar 93 za stransko vlogo), Morgan Freman. 29. 4. 1993 REVIJA OSKARJEVCEV: VONJ PO ŽENSKI (SCENT OF A WO-MAN) humoristična melodrama Al Pacino je za odlično igro upokojenega slepega podpolkovnika Franka Sladea prejel oskarja 93 za glavno moško vlogo. Izvrsten pa je tudi Chris O'Donell kot neprostovoljni spremljevalec zagrenjenega podpolkovnika na njegovem novem pohajkovanju po New Yorku. Režija: Martin Brest 6. 5. 1993 PREMIERA: OBLEGANI (UNDER SIECE) akcijski thriller Ta ameriška uspešnica, in tudi evropska, je menda kriva, da tretjega dela filrfia DIE HARD (UMRI POKONČNO) niso posneli. Steven Seagal je v vlogi ladijskega kuharja, ki to sploh ni in z levo roko obračuna s teroristi, tako dober, da so sklenili avtorji filma DIE HARD malo počakati. ' V glavni vlogi: Steven Seagal, Tommy Lee Jones. V KINU NISI NIKOLI SAM TKodd Šaranovičeva 26a, Vir, 61230 Domžale VAM NUDI BOGATO IZBIRO MODNE KOLEKCIJE POMLAD-POLETJE ZA ODRASLE IN ZA VAŠE MALČKE, ZA MOŠKE IN ŽENSKE. DAJEMO VAM ŠIROKE MOŽNOSTI ZA OSEBEN PRISTOP V OBLAČENJU. KOLEKCIJA JE OBLIKOVANA TAKO, DA SO VSI BARVNI ODTENKI IN MATERIALI MED SEBOJ USKLAJENI, ZATO LAHKO POSAMEZNE KOSE OBLAČIL MED SEBOJ POUUBNO SESTAVLJAMO V POVSEM INDIVIDUALNO CELOTO. V KAKOVOST NAŠEGA OBLAČENJA SE PREPRIČAJTE SAMI, OBIŠČITE NAS. Vljudno vabljeni! Sporočila /lamnik 21 DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE PRODAJA Korita iz plastike: PVC KORITA - DOLŽINA 2,40 m cena 100,00 SIT PVC KORITA - DOLŽINA 6,78 m cena 200,00 SIT Prodaja bo v torek, 4. 5. 1993 ob 10. uri v sejni sobi doma. Davek od prodanih korit plača kupec na podlagi zakona o obdavčenju proizvodov in storitev. PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA IN ČLANI IZVRŠNEGA SVETA, KI NEPOKLICNO OPRAVLJAJO FUNKCIJO, SO VAM NA RAZPOLAGO NA SEDEŽU OBČINE DOMŽALE, SOBA 38/1: PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MATJAŽ KARLOVŠEK torek od 7.00 do 8.00 dipl. ing. gr. sreda od 14.00 do 15.00 zadolžen za: krajinarstvo, urejanje prostora mestnih in vaških naselij in stanovanjsko dejavnost ČLANI IZVRŠNEGA SVETA BORIS GRABRIJAN zadolžen za: kmetijstvo sreda od 13.00 do 15.00 FRANC HERLE zadolžen za: obrt in podjetništvo STANISLAV OCEPEK zadolžen za: inovativnost, aplikativni razvoj in raziskave STANE ORAŽEM zadolžen za: varstvo okolja JANEZ PER zadolžen za: turizem in razvoj podeželja MILAN PIRMAN zadolžen za: temeljne in širše samoupravne lokalne skupnosti torek od 8.00 do 10.00 torek od 15.00 do 17.00 sreda od 12.00 do 14.00 sreda od 13.00 do 15.00 sreda od 13.00 do 14.00 torek od 19.00 ure dalje ANTON PRESKAR zadolžen za: komunalno-cestno-energetsko četrtek od 7.00 do 7.45 dejavnost in javne zavode V PRIMERU ODSOTNOSTI DAJE INFORMACIJE TAJNIŠTVO IZVRŠNEGA SVETA Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Sekretariat za družbene dejavnosti RAZPIS za vzdrževanje in obnovo športnih objektov v občini, ki se sofinancirajo iz sredstev občinskega proračuna. Na razpis se lahko prijavijo lastniki in upravljala športnih objektov (Športne organizacije, Krajevne skupnosti), ki so namenjeni za izvajanje treningov in organiziranje športnih prireditev. Vsaka prijava mora vsebovati: - naslov prijavitelja ter športnega objekta, - opis programa ter športnih prireditev v letu 1993, ki so ali bodo potekale v športnem objektu, - program vzdrževalnih in obnovitvenih del v letu 1993 ter načrti obnove v prihodnjih letih, - finančno konstrukcijo vzdrževalnih del in obnovitvenih del za leto 1993 (lastna sredstva, prostovoljni prispevki, pričakovan delež občinskega proračuna itd.). III. Prijavitelji vzdrževalnih del in obnovitvenih del na strokovnih objektih naj svoje prijave pošljejo na naslov: SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE. Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi v časopisu. RQWX® PRODAJA VOZIL - komplet servisiranje - popravila karamboliranih avtomobilov - prodaja rezervnih delov PEUGEOT POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT PRODAJA IN SERVIS VOZIL ® TOYOTA JANEZ RODE Rova 3 a, 61235 Radomlje tel.: 061/727-010, Fax.: 727-319 NOVA TRGOVINA IN POOBLAŠČENI SERVIS v Spodnjih Jaršah, Jarška 11 PRODAJAMO vse vrste avtomobilov znamke TOYOTA in rezervne dele za TOYOTO in ZASTAVA - tovorni program OPRAVLJAMO servis vseh avtomobilov TOYOTA in vseh drugih vrst: ZASTAVA, VVV-GOLF, MERCEDES osebnih in tovornih avtomobilov ter kombijev PRODAJAMO TUDI vse vrste lepljenih vetrobranskih in drugih stekel za vse znamke in tipe osebnih in tovornih avtomobilov v zastopstvu avstrijske firme AWS, Dunaj in TAO AVTOSTEKLA Maribor telefon: 721-295 in 711 -OOO telefax: 713-000 AVTO - TOM, d. o. o. AVTOKLINIKA LOVŠE NA VEČER PRED 1. MAJEM BO V GRADIŠČU NAD LUKOVICO TURISTIČNO DRUŠTVO ORGANIZIRALO DRUŽABEN VEČER S KRESOM! VABIMO VSE SOSEDE, TJA DO DOMŽAL, PA ŽELEZNE KONJIČKE PUSTITE VSAJ V LUKOVICI IN MALO REKREACIJE SI PRIVOŠČITE DO GRADIŠKEGA HRIBA!!! TURISTIČNO DRUŠTVO GRADIŠČE YOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU LJUBLJANA VABI NA JAVNO PREDAVANJE predaval bo Učitelj iz Indije: PARAMHANSASVVAMIMAHESHVVARANANDA Predavanje bo v četrtek, 29.4.1993 ob 19. uri, v dvorani KINA ŠIŠKA v Ljubljani. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Občinski odbor Domžale Ljubljanska 70/1, p.p. 88, 61230 Domžale OBJAVA Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Domžale išče osebo za tajniška dela stranke za 12 ur tedensko. Delo je dvakrat po štiri ure dopoldne in enkrat štiri ure popoldne. Prednost pri izbiri imajo člani stranke. Pogodba o delu bo sklenjena za eno leto z možnostjo podaljševanja. Rok za oddajo vloge je 14 dni po objavi v Slamniku. Vloge pošljite na p.p. 88 Domžale. OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK Starši, ki želite svoje otroke v letu 1993 vključiti v vrtce Vzgojno varstvenega zavoda Domžale in še nimate vložene prošnje za sprejem, oddajte prošnje do 1. 5. 1993 na upravo VVZ Domžale, Savska 3. WZ Domžale sestavljajo vsi vrtci v domžalski občini, razen vrtca v Moravčah in vrtca Dominik Savio Karitas v Domžalah. Otroke bomo sprejeli s 1. julijem. UPRAVA VVZ Vsi srednješolci, študentje, taborniki, vojaki, skavti, športniki, kulturniki, odrasli in manj odrasli vljudno vabljeni na: KULTALTER večer v O. Š. DOMŽALE 30. 4. 1993 ob 20. uri. (skeči, glasba, igra, recitacije in nakazovanje alternativnih križpotij) Organizira: ITVAKS&Co. Prost vstop! V spomin Francu Šporarju V 82. letu starosti je v Domžalah umrl nosilec Partizanske spomenice 1941 Franc Šporar, čigar življenjska pot se je pričela na Dolenjskem v revni družini in ga že v letu 1941 pripeljala v vrste Osvobodilne fronte. Meseca maja 1942 je stopil v NOV. Bil je komandir voda Krške čete, komandir bolniške čete in centralne bolnice v Rogu, komandant bataljona IX. brigade, komandant mesta Trebnje in mesta Črnomelj ter odposlanec na Kočevskem zboru. V bojih je bil večkrat ranjen, po osvoboditvi pa je opravljal razne vojaške dolžnosti in jesen svojega življenja preživel med nami v Domžalah, kjer je aktivno delal v občinski organizaciji vojaških vojnih invalidov in Zvezi borcev NOB. Z njegovo smrtjo je nastala velika praznina v vrstah borcev, spominjali se ga bodo kot človeka, borca in moža, ki je'vsa svoja mlada leta žrtvoval boju za svobodo domovine. Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Šestnajstega aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric Franc Čebela - Branko z Desna Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi 22 /lamnik Domžale •» ZAHVALA Po delu in trpljenju v bolezni je nas in svoj dom, ki ga je neizmerno ljubil, v oseminsedemdesetem letu starosti zapustil dragi mož in stari ata Alojz Boltežar iz Mengša Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sozalja, darovano cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala družinama Zabret in Černivec za denarno pomoč. Hvala pevcem zbora »ZVON« in g. Stoparju za zaigrano TIŠINO ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, vnuka Petra in Corazd Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazrem s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je umrl naš dragi mož, ati, stari ata, stric in svak Franc Grčar iz Mengša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše in cerkev, za izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru Zvon za zapete žalostinke in praporščakom Gasilskega društva Mengeš. Vsem še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: vsi njegovi Trud in trpljenje bilo je tvoje življenje, srce je dalo otrokom vse, kar je imelo, niti bilke zase ni poželo. ZAHVALA V Domu počitka v Mengšu je v triinosemdese-tem letu starosti po hudem trpljenju umrla naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Angela U ran kar roj. Šmejc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku iz Domžal za lep govor in pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat za odpete žalostinke, osebju v Domu počitka Mengeš za skrbno nego. Iskrena hvala g. Rezki Jesihar in g. Mici Peterka za njuno pomoč, skrb in tolažbo. Hvala tudi praporščakom Društva upokojencev ter podjetju Induplati Jarše, katerega upokojenka je bila. Vsem še enkrat iskrena hvala I Vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le mirno k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 46. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Marija Razpotnik roj. Podbevsek, iz Loga 8 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Mojci Zaje, medicinski sestri Nadi Smrkolj iz Šentožbolta za obiske na domu, vsem zdravnikom in sestram nevrokirurgije iz UKC Ljubljana ter vsem, ki so kakorkoli pomagali ob njeni težki in dolgi bolezni. Iskrena hvala gospodoma župnikoma Jožetu Vrtovšku in Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala cerkvenim pevcem šentožboltske fare in Cirilu Smrkolju za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter darovanje v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni V SPOMIN Mariji Volavšek iz Doba, 26. 3. 1992-26. 3. 1993 Solze so še niso posušile iz oči, a vendar minilo je že leto dni, kar te več med nami ni. Draga mama, počivaj - mirno spi! Spomin na Tebe med nami še živi. Vsi Tvoji ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in teta Marija Loboda roj. Loboda iz Štude pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede, godbi za koračnice in pevcem za poslovilne pesmi. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Domžale in UKC za zdravniško oskrbo in pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V devetinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric Franc Ložar, Pengavov Francelj iz Ihana Ob nepričakovani izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter nam bili v težkih trenutkih ob strani. Zahvaljujemo se dr. Zajčevi iz ZD v Domžalah in osebju CIT v KC Ljubljana, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Za poslednje slovo se zahvaljujemo članom Gasilskega društva iz Ihana, delovnemu kolektivu Farma - ihan, pevskemu zboru za pesmi, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za lep obred in gospe Joži Hribar za pomoč. Ostal nam bo v trajnem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA V sedemdesetem letu nas je zapustil dragi oče, ded, tast in brat Peter Macerl s Trojan št. 2 Hvaležni smo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam bili v težkih dneh bolezni v oporo in pomoč. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale, sosedom Keršičevim in Urankarjevim, Gasilskemu društvu Trojane, g. Ivanu Novaku za poslovilne besede, zboru Lipa in župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama Ivanka Šubelj rojena Mišvelj Vsem, ki so jo poznali in spoštovali, jo imeli radi ter jo spremili na zadnji poti - iskrena hvala. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za sožalje, cvetje, sveče in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem ZVON iz Mengša za zapete poslovilne pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Tako je z mano: do globin sem dan in noč dojel - lepoto in neurja. Raz mene je spinala ostra burja navlako staro: zdaj sem partizan. Matej Bor ZAHVALA Ob nenadni, mnogo prerani'in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, ata in brata Franca Trampuža-Štefana se iskreno zahvaljujemo za sočutne besede, cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti vsem sorodnikom, prijateljem, soborcem, sosedom in znancem. Še posebej se zahvaljujemo za teple besede slovesa govornikom organizacij ZVVI in ZB NOV,.SDP ter ZRVS. Hvala tudi praporščakom Šercerjeve brigade in I. bat. VOS, ZB NOV in Gasilskemu društvu Mengeš za spremstvo ter Mengeški godbi, pevskemu zboru Zvon in g. Franciju Stoparju za poslovilne pesmi. Žena Ančka in sinova Mirjan in Marko z družinama Zaspala si mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to želimo ti vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame Antonije Lenček, Makselnove mame iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše, za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za poslovilni obred in cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni! Prezgodaj se ti izteklo je življenje, smrt prekinila je zemeljsko trpljenje, saj verovala v večno si življenje. Solza, ki ob tej misli spolzi po licu, nam pove, da smo s teboj. V mislih in v srcih naših še živiš, naj ti bo lahka zemlja, v kateri zdaj za vedno spiš. V SPOMIN Šestindvajsetega aprila minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba hčerka, mamica, sestra in teta Anica Urban rojena Slapar iz Vira Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Uroš, odšel si in nam pustil neizmerno bolečino in svoj nasmeh, s katerim si odprl vsa vrata in vsa srca. Zdaj bo ta tvoj nasmeh vedno ostal v nas. V devetnajstem letu je tragično umrl Uroš Zaje iz Male Loke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in številnim mladim prijateljem, ki so ga z belim cvetjem spremljali na zadnji poti. Zahvala mladim pšaškim gasilcem in odraslim, prav tako gasilcem drugih društev. Hvala mlademu pevskemu zboru Šentjakob - Podgorica in vsem govornikom za poslovilne besede. Hvala g. župniku za pogrebni obred in vsem za številna osebna in pisna sožalja ter veliko prekrasnega cvetja in sveč. Hvala vsem, ki ste Uroša imeli radi in ga še imate. Žalujoči domači ZAHVALA V triinšestdesetem letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in babica Genovefa Burgar rojena Kvviatkovski s Preserij pri Radomljah Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni • ..... To zadnji dom je tvoj in zadnji prag in zadnje duri so in zadnji ključ... (A. Gradnik) Zapustil nas je naš dragi Anton Kotar ■ s Tumš Zahvaljujemo se dr. Pevcu za skrb v najtežjih urah življenja. Hvala vsem, Ki ste s svojo pozornostjo, s cvetjem in svojo prisotnostjo na njegovi poslednji poti pokazali, da ste ga spoštovali in ga imeli radi. Bolečina se zdi manjša, če čutiš, da jo kdo deli s teboj. Hvala vam! Vsi njegovi Domžale /lomnik 23 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice Marije Breznik iz Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Mojci Zaje in sestri Bredi Kavka iz Zdravstvenega doma Domžale, Oktetu bratov Pirnat za zapete pesmi, KS Vir, Krajevni organizaciji ZB in RK Vir ter gospodu župniku iz Doba za pogrebno mašo ter poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni! Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več. V SPOMIN Devetega aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš nepozabni mož, oče dedek in brat Franc Gabršek iz Podgorice pri Pečah Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Sončece zlato izza gore zelene vstalo je, biserne žarke na zemljo spečo poslalo je. Prvi žarek poslalo je, drugi žarek poslalo je, tretji žarek se Iztoka dramit napotil je: Smuknil na grobek beli je -ali se zmotil je, ni ga prebudil globoko on spi, tudi mamina solza ga prebudila ni! V SPOMIN Dvaindvajsetega aprila mineva pet let, odkar nas je mnogo, mnogo prerano zapustil naš ljubljeni sin in nečak Iztok VVeindorfer iz Domžal Z ljubeznijo v srcu se te spominjamo, naš dragi Iztok. Vsi tvoji Tam kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve kako boli, ko zavemo se, da te več ni. V SPOMIN Marca je minilo žalostno leto, ko si nenadoma in brez slovesa odšel od naju dragi Franc Bombek iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spomnite in postojite ob njegovem zgodnjem grobu. Vlasta, Majda Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. V domu mojem je praznina in v srcu bolečina. V SPOMIN V prvih majskih dneh mineva žalostno leto, odkar me je zapustil dragi mož Janez Pestotnik z Vira Iskreno se zahvaljujem vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Žena Ivanka Lepo je podati roko, če veš, da sprejel jo bo nekdo, ki te vodil bo, ki te ljubil bo. A težko je takrat, če podaš jo zadnjikrat, ko poslavljaš od nekoga se, ki ti pomeni vse. ZAHVALA 28. februarja 1993 nas je v devetinsedemdesetem letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Miha Štrukelj, st. iz Doba Vsem, ki stega v življenju spoštovali in ga imeli radi, ga tako številčno spremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, iskrena hvala. Hvala dr. Svoljšku za skrb in pomoč, Društvu upokojencev ter podjetju TOSAMA za pozornost in spremstvo. Iskrena hvala g. župniku za pogrebno slovesnost, g. Juteršku in ge. Kuharjevi za poslovilne besede ter oktetu TOSAMA za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V devetinsedemdesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi, oče brat in stric I Franc Vesel um Novakov ata A» iz Češnjic pri Moravčah Ob smrti našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za maše in obnovitev cerkve. Hvala kolektivu mizarske delavnice Moravče, dr. Hacetu za lajšanje bolečin in patronažni sestri Bronki, župnikoma za pogrebni obred, še posebno nečaku župniku Ladu, pevcem in pogrebni ekipi. Vsi njegovi V SPOMIN Ivan Slabič Minilo je obdobje desetih pomladi, kar se je za Tebe ustavilo zemeljsko življenje. Za nas pa se nadaljuje Tvoja začrtana pot z najlepšimi spomini nate. Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Vsi Tvoji! Delo, skrb, trpljenje, to tvoje je bilo življenje ZAHVALA Poslovili smo se od našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Šporarja iz Domžal, Radio c. 7, - spomeničarja iz leta 1941 in Kočevskega odposlanca Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku g. Grilju za poslovilne besede, dr. Farkašu za zdravljenje, pevcem in trobentaču za poslovilno Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvalal Domžale, Ljubljana, Otočec pri Novem mestu Žalujoči: žena Marija, sin Rajko in drugo sorodstvo ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric Slavko Jančar iz Domžal, Prešernova 28, upokojenec Sava Kranj Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in vso pozornost. Iskrena hvala g. župniku za cerkveni obred, pevcem Okteta bratov Pirnat, g. Stoparju za zaigrano žalostinko, dr. Lombarju in zdravstvenemu osebju za medicinsko pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Umrl je moj dragi mož Franc Šimenc iz Mengša, Pristava 7 Iskreno se zahvaljujem g. dr. Hacetu in patronažni sestri ge. Ivici Kraljevi, sosedu g. Stanetu Šimencu za pomoč, g. Janezu Zibelniku za poslovilne besede in g. župniku Zelniku za pogrebni obred in vsem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje. Hvala g. Ervinu A. Schvvarzbartlu za pisno sožalje, pevcem zbora ZVON za zapete pesmi ter vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Julka Šimenc Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa si odšel v večni dom. V domu našem je praznina, a v srcu bolečina. ZAHVALA Umrl je naš dragi mož, ati, dedek, pradedek in stric Janko Kveder Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Perčiču za pogrebni obred in dr. Martinu Farkašu za ves trud in skrb med njegovo boleznijo. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti očeta Janeza Potočnika z Nove Štifte, Tirosek 18 se najtopleje zahvaljujem vsem nekdanjim sodelavcem iz Tosame, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in spremstvo na zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujem oktetu Tosama za čustveno zapete žalostinke. Sin Avgust v imenu vseh sorodnikov ZAHVALA Ostala je žalost, bolečina in praznina, ker nas je 21. marca 1993 nenadoma v petinšestdesetem letu starosti zapustil Srečko Goropečnik Feliksov Srečko, mlinar iz Bišč Vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti - iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem, poslovnim partnerjem in sodelavcem za pisno in ustno izraženo sožalje, za obilo darovanega cvetja, za sveče, darove za svete maše in darove za cerkev. Zahvalo izrekamo Krajevni skupnosti Ihan, Čebelarski družini Domžale in OZB Ihan. Iz srca smo hvaležni narodnim nošam oz. Hortikulturnemu društvu Ihan za lep sprevod in gospodu Križaju za prelep govor. Hvala vsem lovskim družinam, posebno še Lovski družini Pšata - lovcem, ki so ga tako lepo z lovskim obredom in govorom gospoda Iva Kralja pospremili k zadnjemu počitku. Hvala ključarju g. Čiču, g. Andreju Zajcu in g. Ivanu Kepicu za poslovilne besede. Zahvala velja tudi ge. Joži Hribar. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in govor, ihan-skim pevcem za sočutno zapete pesmi ter zaigrano Tišino. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Predstavniki občine Domžale so na forumu v četrtek, 25. marca 1993, ob 13. uri v Hali B v I. nadstropju na Ljubljanskem sejmu Alpe-Adria govorili o kulturnem turizmu v naši občini in poudarili precejšnje možnosti za nadaljnji razvoj v neposredni bližini Ljubljane. Forum sta začela Tomaž Bole, (desno) direktor Gallus Carniilus d.o.o. Lukovica, ki je poskrbel za organizacijo, in predsednik Skupščine občine Domžale mag. Ervin Anton Schvvarzbartl (levo), ki je udeležence pozdravil Občina Domžale na sejmu Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (slika zgoraj) FORUM - med predstavitvijo Občine Domžale na sejmu Alpe Adria (slika levo) S svojimi glasbenimi nastopi pa so sodelovali: Zoran Zorko, Tanja Zajc-Zupan, Stobljanski oktet in harmonikarice iz Mengša Ob predstavitvi občine Domžale na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani bi se rad zahvalil vsem, ki so s svojim sodelovanjem, sponzorstvom in delom prispevali k njeni uspešni promociji. Največji delež pa so prispevali: Obrtna zbornica Domžale Slovenska hiša - Oton Svetlin iz Radomelj Pivnica in Pivovarna Adam Ravbar Domžale Gostilna Šporn Radomlje Napredek Domžale Mesarstvo Kmetic Trzin Cvetličarna Ksenija Kos Domžale Veronika Starin, Izdelovanje gorenjskih cekarjev, Bišče Melodija Mengeš Cirila Ules Mengeš - izdelovanje narodnih noš Tomaž Likar, izdelovanje nahrbtnikov, Domžale Vzreja prepelic in proizvodnja jajc Rener Domžale Gallus Carniolus, Tomaž Bole, Lukovica Slamnikarstvo Kolar Mengeš Stane Stražar, Domžale Franc Herle Sejem bil je živ. Stobljanski oktet na domžalskem ozemlju na sejmu Alpe Adria v Ljubljani 25. marca (vse foto RADO GOSTIČ) Epigrami Vele-panoji v mini-deželi (tudi v Domžalah) Iz žuljev malega človeka - se rodili, več mesecev glasove so lovili, zdaj prazni štiri leta bodo nas strašili. Uboga slovenska zemlja Kaj požreti mora - da tako se reče, kaj v potoke, v reke vse odteče, za zanamce vest nas nič ne peče. Očistimo okolico • Kupiti grablje, metlo, ni kaj draga stvar le z malo dobre volje - sebi, drugim v dar. Očistiti okolico ni vedno - le denar. FRANCE CERAR Iz pesmi pomladno razmišljanje Al' če nesreča kjer nastane, pri roki brž je policaj, če »ostanke« le grobar prevzame, v življenje ni poti nazaj. V življenju človek ne pozabi zamisli, da prav kmalu vsi, imetja si preveč ne grabi, s sveta brez vsega bomo šli. SAŠA Gledam sina, kot bi sebe gledal ko sem star bil svojih petnajst let. Kretnje moje, gibi vsi enaki, sočne kletve in porog, ne zmeni se za moj nasvet. Sam dognati hoče vse, razdira in ponovno zlaga. Naj bom hud in jezen, kot na mene je nekoč bil oče?! ZLATKA LEVSTEK Žitni bilki Pobahala se je žitna bilka sosedi: »jaz nosim glavo bolj pokonci kakor ti!« »To ni nič čudnega, tvoja glava je prazna, brez zrnja,« odgovori soseda. NAPREDEK Vabimo na tradicionalni Napredkov cvetlični sejem pred blagovnico Vele - do konca aprila 1993. Lončnice za balkone, terase in sobe. Cvetlični lonci vseh vrst. Zemlja, vrtno orodje, travne plošče, pralne plošče, robniki in vrsta drugih predmetov, ki jih rabimo za spomladansko ureditev vrta in doma. Sejemske cene, velika izbira, strokovno svetovanje. Novo v blagovnici Vele Spomladanska otroška, ženska in moška konfekcija. Zelo lepo založen otroški oddelek in oddelek igrač. Bogata ponudba koles. Na vseh oddelkih bogata izbira domačega in uvoženega blaga po konkurenčnih cenah. SPORT Napredek Velika izbira vrtnih garnitur, camp opreme, športnih koles, pribora za ribiče in lovce, športne konfekcije, tenis loparjev itd. Šport Napredek - na 600 m2 - vse za šport in rekreacijo. V trgovini Sllpet N imamo prodajni program za mlade priznanih italijanskih blagovnih znamk VVam-pum in Gimnazium: kavbojke, bluze, puloverji, vetrovke. Cene so ugodne. Sliper N - moda za mladino V Napredkovih trgovinah so nizke cene, plačila s čeki, popusti, ugodni kreditni pogoji - le 13 /o pologa. Napredkov diskont v Zgornjih Jaršah Bogata ponudba živilskega blaga in pijač na 3.000 m2. Nizke diskontne cene. Veliko in lepo urejeno parkirišče. Pivo po najnižjih cenah. Tisti, ki kupuje v Napredkovem diskontu, prihrani veliko časa in denarja. Diskont je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati 9 Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna, demokratska stranka. 9 Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69/1, Domžale tel.: 721-320, Marija GUTNIK. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.