Devet jezer v enem dnevu. -soboto na sv. Petra, dan ob 3. uri popoldne sem šel iz 'jp*, Srednje vasi v Bohinju. Spremljal me je Blaž Stare, po dp- ^ Kfe mafa Rrimpž, ki^e pod Jelom doma; šla sva mimo Jv. Pavla v jtari/ijmžinfma desno gori v hrib. Zložno se gre kvišku, večidel v gozdih po „sulii grapi", mimo „Oagovca“ čež hrib/Veliki klanec imenovan, in kmalu po osmih mrišia Xval do Fernarske planine pri jezeru. V dobri koči sva odložila, kar sva seboj imela, in tu našla vso potrebno hišno posodo in orodje, še celo turšično moko, čeravno dozdaj niti koza niti druge živine in po takem tudi majerie ni bilo še tukaj. Primož vzame^.žehtar' in oba greva še četrt ure naprej do studenca pri jezeru po vode. Studenec je jako mrzel in dober; okrog njega raste kreša. Primož mi je rekel, da ta kreša je najbolje zdravilo za jetiko. Ker nisem zdravnik, ne morem soditi, ali mi je Primož pravo povedal ali ne. To jezero je kakih 200 korakov dolgo, 100 pa široko, zelo močvirno je in neprijazno. .— Vrnivši se v kočo nazaj, tsi/fiapraviva/na ognjišču ogenj, iz r torbice vzameva klobase in kruh, pa tudi ftašk«*.slivovca ne,poza¬ biva in polnega žehtarja dobre vode, — in (večerja/iTaji^fe bila skupaj. Zraven ognjišča leživa vsak na svoji irbpi^ in kramljava to in tfno. Ko se nama začne dremati, povpraša me Primož: Gospod, ali smem Rimalo moliti? Le! — mu odgovorim j— pa zakaj me vprašate? ' Zato — mi reče — ker večidel gospodom molitev ni všeč; godrnjaje meje že marsikdo okregal: „gee cum ta j fel 1 “ Tedaj tudi na visoke gore nosi nektera novodobna gospoda svojo „kohfesionsIosarijol — tn začel je Primož roždjftlž&ee peti, na zadnje pa še svetnikov ni bilo konca no kraja. Kg^gp dolgi molitvi neha, unu smehljaje^-rečem): „Primož, ta rož^n&See je bil ta dolgi"; Primož pa mi odvrne: „#i, gospod, ta je ta kraji, ta poletošnji; zimski je še veliko dalji". — Zdajci pa se vleževa na mrvo — in lahko noč! Zjutraj kmalu po 4. uri vstaneva. Solnce je že v kočo ku¬ kalo. Po požirku slivovea odrineva po Krištofovi dolini mimo V še v neka in prideva ob 5‘ /a mri na Ded njo polje. Til stoji kakih 15 strganih koč; koj potem se nahaja ovčarija in tudi nekaj enačili koč. Na strani pusti vsi Veliko planino, Vazo, Kredo, sva prišla ob 7'/ 4 uri na Tičarico. Primož zanka, in divji kozel skoči doli navzdol proti 3 jezerom. Na kraji Tičarice ti je, dragi bralec, velikansk razgled na 3 jezera, veliko skalnato dolino; pri Salcburgu kažejo popotnikom enako „j(amnito morje 11 , ki pa nič ni proti tej naši; sem ter tje vidiva ovčarske koče, zarobljene z velikim snežnim golim hribom od (J / r n e prsti tje do Grada, za njimi je Soča, Trenta, Bovec; naprej od Grada je dolina od Triglava doli, nasproti Grad<\ se vidi Vršac, nazaj do Tičarice pa je velikansko hribovje: Kopica in Zeman ca. Očiho zelje (Edelvveiss) sen najflel til, ki pa še cvetelo ni. Po majhnem zajutrkn se podava če: skale doli do treh jezer. Primož zapazi til koče podrte ter mil toži; „Ubogi Bohinci! to so vam pa gotovo sedaj zopet sovražne roke naredile.“ " « Med onim časom, ko jo, Primož šel podrtih koč ogledovat, ! .. 1 sem jrttv jezeiu 'opazoval! Malih žabic (pubčev) je mrgolelo vse polno do ctn£j stopinj. -N voda je čista in globoka, gor ko te ima 10 do 12 Lk^at zagledam v vodi po skalah laziti prečudne ži- valice; majhno glavico in majhne nožiče, kakor mravljinčJki, so kazale iz svoje hišice, ktera je bila čudno napravljena, W palec dolga in okrogla kakor droban svinčnik^ iz mecesnove skorje, po- dolg@ma po skorji mecesnjevih zelenih bodckov položena; v vodi se je to rumenkasto-zeleno spreminjalo. Vlovil sem nektere ru- jave in manj bolj zelenkaste*, ter videl, da razloček v barvi le tisti mecesnjevi bodeki delajo. Eno hišico deuem na dlan; kar živa- lica ven pride ter izpusti rumenkast sok na roko pa hitro šine zopet nazai v hišico. Jelo me je potem skleti na dlanu, in čeravno se,»n umijem, me skli čez 3 ure, rumena pičica pa se mi je poznala cela dva dni na roki. Prvo jezero je kakih 400 do 500 korakov dolgo in široko, drugo je krajše in ože, tretje pa še precej manjše. Kadar pridfcAft veliko vode, so vsa tri jezera skupaj zlita. Vže s Tičarice sva slišala meni neznane klice. Primož pravi, da kak Bovčan zgub¬ ljene koze išče, ker so skale tako strgane, da večkrat kaka koza noter pade in ven ne more; tudi krave in konji si večkrat noge zlomijo. Po teh strganih skalah sva naprej skakala in prišla ob 3 / 4 uri „ua lašte pri mizi 11 . Na kamnitem podnožji leži čez pedenj debela plošča, 8 pednjev dolga in 7 široka. Na levo stran sva pustila Bovčanske koče „pri uti pod Gradom 11 , vrnivši se zopet ,v dolino in prišla k jezeru „Močivcu pri uti. 11 To je¬ zero je 200 ko odrov dolgo, bolj ozko, čisto kakor kristal, mrzlo pa, da voda 5 stopinj gorkote ima; jako dobra je za pitje, Primož mi je rekel, da to so „arenije“..Od daleč nas gleda Bovčan „fet fant 11 v cokljah; jaz (ga/povabi m) k nama; /imalo boječ pride in pove, da je kozo zgubil, ktero že dva dni išče. Zraven jezera smo vsi skup sedli in pokrepčali.,še) s klobasami in kruhom, ter pili dobro vodo „arcnijo“ Bovčan se zahvali in gre doli, jaz in Primož pa gori naprej. UUUM« Kmalu prideva do Škrvanta, studenca za kočami „pri uti“. Tukaj Savica izpod skal izvini, pa koj napravi tolikošen potok, da bi lahko gnal mlin vsaj z enim tečajem; voda bistra) je tako mrzla, da jo človek dvakrat srkne; ne vem, ali ima tri do do štiri stopinje toplote. Odtodi naprej je dolina polna snega, večidel od plazov z gora, ktere na desno skortvv nebo segajo. Korajžno ‘koračiva po snegu naprej, ki je bil gotovo 10 sežuiev.globok; na tem mestu — pravi Primož — je medved pred \utttyb kar 10 jarcev na enkrat pomoril; dragi bralci sami lahko uganejo, da take pripovedke sa¬ motnega popotnika malo stresejo. Potovaje naprej zagleda Primož zelen hribček ter mi naznani, da zadej za njim jo „Crn o jezero". In res je bilo tako; ob % na 10 tp riši a/sva) tje. To jezero je precej veliko; na zgornjem kraji ga je nekoliko še sneg zakrival in ledene plošče/ s snegom krite,(plavale so') po njem; zelo globoko je in zmirorn enako, voda njegova se vidi čisto črna. Na skali nad jezerom našel sem napis: Pavieh, Boli e, Šest ^ 1871. Se naprej gori, že prav pod Vršacem* ki ga je naš Vod¬ nik, ves navdušen velikanskega gorenskega sveta, tako krasno po¬ pisal, je „Rujavo jezero" in koj zraven njega zadnje jezero „na portnah za timenom", kterih pa nisem šel pogledat, ker so, kakor mi je gori omenjeni Bovčan rekel, še pod snegom. Tedaj pozdravljen mi bodi za danes ti velikanski Vršac z obema jeze¬ roma! Drugi-pot se vidim,o, kajti ura je že 10., ob 7. pa morem biti na Bleškem jezeru. Ali bo to mogoče, vprašam Primoža, „Predolgo sva se povsod mudila — vendar, gospod, če ta najhi¬ trejšo narediva, sva ob o. uri v Srednji vasi". In Primož jo je zadel, kakor se sploh, kedar sem ga vprašal, koliko je ura, nikoli ni zmotil za 5 minut. Jela sva res hitro hoditi. čez „Gvaško brdo“ sva prišla k „Beli skali" 3 / 4 na 12. Navzdol gredoč pa zavpije Primož: „Ježeš! moja koča gori; ravno k pogrebu pri¬ deva!" Ko prideva do pogorišča, vidiva, da je požar pokončal celo pohištvo; samo tram je bil še dober. In milo zdihne Primož: „Pa le spet je naš „bohiqbki prijatelj" to napravil!" Silim ga preč, ker pomagati ni nič več; ali on se zmirom le nazaj ozira in toži: „tpoja koča, moja koča!" Res lnidobno mora biti tako srce, kte- remu se ne smili ubogi Bohinfec! — Ura je bila 12. Ker pri maši nisva mogla biti, mi rečevPrimož: „Gospod! ali Vam smem lepo molitvico moliti?" — Le! - kajti meni se zelo mudi. Ko jo konča, sliši zvonec in kmalu zagleda Bovčanskega pastirja; brzo skoči k njem^ter ga vpraša: „Fant! kdo je mojo kočo zapalil?" — „Jaz ne vem" — dobil je za odgovor. „Kdo pa?" in v tem hipu ga zgrabi za ušesa; fant se strga iz njegovih pesti in zbeži. Zdajci greva po dolinah naprej, in v v pol ure prideva do „ črnega jezera pod orlovim kamnom", črno jezero (najvidez/je) globoko, srednje velikosti, pa še bolj gorko. Od todi naprej raste smreka; tukaj doge delajo za škafe. '»V* JyU&t Sr ipin j . J4air^4iSp^ • ' 7 -'Zb 'rrria Ob 1. uri bila švžč ravno na robu nad Savico. Primož me popraša: Gospod! ali se vam rado v glavi zvrti? „NeT“ — To je dobro — pravi, 'potlej pa že prideva tu doli. Ko pa se ozrem navzdol, me vendar malo grozdi obide; ali mislim si, vsaj moreva naprej. Koračila sva tedaj naprej. *Ko sva okrog skal se začela za¬ vijati, zapaziva dva gada, ali kakor, jim tukaj pravijo, modrasa, enega belo-črnega, druzega rujavo-črnega križastega. Po stopnicah/ „v smerekak" vsekanih, sva se plazila naprej in tako na levi strani Savice ob ®/ 4 na 2 prišla k Bob iškemu jezeru. Majhen čolniček j e, sicer na kraji privezan bil; ali ker seje k zelo hudemu vremenu pripravljalo., bilo je jezero jako nemirno, tedaj nevarno; zato sva jo raji'na levi strani za jezerom potegnila in v prišla, sicer srečno, pa vsa mokra ob 3'/ 4 . uri v Srednjo vas k Švico. Malo kosilce' se mi je zdaj. kaj dobro prileglo. Slovo sem vzel od poštenih Bohincev s srčno željo, naj jih pravični Bog reši kmalu hudih nadlog! 'Iz polnega grla zavpijem: „Na zdravje!“ z Bogom! — in se odpeljem. Ob 6. uri sem bil na Blaškem je¬ zeru „pri Petranki“. Tako sem v enem dnevu obhodil devet jezer — od 5. ure zjutraj do 6. popoldne. Morebiti te moje črtice še koga druzega napotijo, da ne ostane samo pri Bleškem jezeru, temveč da gre ogledat čudapolnih krajev, o kterili naš Vodnik poje: Pod volilen: tukaj Bogom • - Breztelesen bit’ želim, Ciste sape sred’ mej krogom Menim, da že v neb’ živim! Zdaj pa še nekaj: Ker je čas prišel, našega slovenskega velikana „Triglava“ obiskati, naj povem, da sva lansko leto 18. septembra z gosp. Jeločnikom za vodnika imela Šesta in njegovo hčer Ko zal k o. Šli smo iz Srednje vasi, prenočili na Belem polji, od 8. do 10. ure smo bili na vrhu; doli smo šli čez „Sedlo“ in „Krmo“ in prišli ob 5. k „Šmercu“ v Mojstrano. Ob 7. uri zvečer se še le železnica iz Dovjega proti Ljubljani odpelje. Pot na Tri¬ glav 'w el oj i k o popravljena, da se povsod lahko in brez nevar¬ nosti jfre''Iz Ljubljane se v 2 dnevih lahko eda pot dovrši. Tedaj le gori na goro! V Ljubljani, 29. junija 1872. France Kadilnih. Založil FvAuce Kadilnilu Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.