Prošnje za kredite v kmetijstvu Na 18. natečaju jc Investicijska baaka sprejeiia naslednje prošnje po rajonih: lis I -Sg| LR Srbija 2*5 580 10.654 LR Hrvatska 74 98 6.5+6 LR Slovenija 24 42 2>.O74 LR Bosna in Herc. 42 50 2.672 LR Makedonija 28 4.1 2.374 LR Crina gora 7 14 740 FLRJ 430 854 25.069 Ce ta natečaj primerjamo z 9. nateča-jem, ki je bil razpisan za investicije v ictu 1956, vidimo, da je na 18. natečaju znatno manj investitorjev, prosilcev za l>osojila — Ie 65 odstotkov. Zahtev je okrog 90 odstotkov, skupna vsota zapro-šcnih posojil pa znaša 91 odstotkov v raz-merju z 9. natečajem. Važno pa je pri-pomniti, da so nastali resni premiki po lajonih glede zneska zaprošenega poso-jila v predhodnem lctu. Od nad 10.000 kmetijskih. organizacij in ljudskih odborov, s<^ jc na natečaju po-javilo le 420 prosilcev za posojila (ali 4 odstolke). To kažc, da priprave za in-vesticije niso bile izvršene in da nam res-no primanjkuje ustrezajoča služba in to prav pri proizvajalnih organizacijah. Ta služba primanjtkuje tudi ljudskim odbo-rom. Glede na nizko tehnično bazo kmetij-stva, na podružbljevanje in spreminjanje načina proizvodnje bi bik> bolje, da bi se na natečaju pojavilo mnogo več inve-siitorjev, z mnogo večjimi prošnjami za posojilo. To bi ustrezalo potrcbam v kme-tijstvu ne g]edc na to, da naše niožnosti sedaj niso ta.ke, da bi mogli toliko izlo-čiti za naJožbe v kmetijstvo. Tak položaj pri prošnjah za kredit najbo-lj jasno go-vori, kako nam primanjkuje konkretnili programov ra^voja posameznih kmetij-skih organizacij kak-or tudi programov za pospeševanje kmetijstva v okviru komun in okrajev. O tem najbolj zgovorno go-vori tudi struktura prošenj za posamezne namene. Od 25.069 milijonov prosifo za nielioracijska dela 18.380 milijonov, za ob-jekte za predelavo 5245. za vso riruire na-niene pa samo "424 milijonov. V 1e znc-ske ni všteta mphanizacija. kor je mogoče sredstva v ta namen dobiti brez natečaja. Je mnogo znakov, ki jrovorijo, da se kmetijske organizacije usmerjaio pred-vsem k prošnjam po posojilih za melio-racije, mchanizacijo in doflelavo ter prc-delavo kmetijskili prtnzvodov. Vse drupo si prizadevajo rešiti iz svojih sklndov in iz investieijskih skladov ljudskih ropu-blik. To kot usmeritcv ni nepravilno, tem-več je nasprotno v skladu z našim siste-m-om razvijanra gospodarskih orjraniza-cij in komun. Toda v saraera tem pojavn sta dve težnji, za kateri se nam zdi, da nista pravilni: prvič, da ne izdelujejo in-¦¦•csticijskih e.laboratov in da ne upošte- vajo dovolj rentabilnosti in upravičeno-sti nalog, in drugič, da se kmetijskeorga-nizacije posebno zadružne, ne želijo za-dolžervati, teniTeč si prizadevajo reševati graditvene protoleme samo iz lastne aku-mulaciie. Za nas pa je bolje koncentrirati ta sredstva in jih vlagaii v kompleksno graditev posameznih. orgaaizacij sukce-sivno kakor pa jih nalagati po malem pri vseh brez večjih učinkov na proizvodnjo. To ne pomeni, da lastae drobne naložbe niso pomembne. Investicijska banka je odprla natečaj in sprejema stalno nore prošnje. To daje kmetijskim orfranizaci]am možnost. da brez naglice pripravljajo solidno ekonom-sko tehiično dokumentacijo za nove na-ložbe. A. K.