Cirküskä iiedagogikä'
Spela Razpotnik
Povzetek
Špela
Razpotnik,
dipl.univ. soc.
ped.,
Pedagoška
fakulteta v
Ljubljani,
Kardeljeva
pl. 16, 1000
Ljubljana
Prispevek govori o cirkuški pedagogiki kot enem od
medijev socialnopedagoškega dela. Elementi, ki
sestavljajo to dejavnosti oz. so zanjo pomembni, so:
gibanje, skupinska dejavnost, interaktivne igre, vse skupaj
pa vodi velika mera ustvarjalnosti ter odprtost za
raznolike naravnanosti vsakokratne skupine.
Ključne besede: cirkus, gibanje, skupina, ustvarjalnost,
telesne vaje
370	Socialna pedagogika, 2 00 1 vol. 5, št. 3, str. 367 - 373
Abstract
This article presents circus pedagogics as one of the so-
cial-pedagogical media. Elements described within this
activity are physical training, group activity and interac-
tive games. Main principle of circus pedagogics is crea-
tivity and acceptance of each group with its specific set-
ting
Key words: circus, physical training, body consciousness,
group activity
1.	Cirkus
Pojdi v cirkusi Nič ni bolj razburljivega od cirkusa!
Kdo se v svojem življenju ni navdušil nad cirkusom? Kdo si ni
želel z njim tudi odpotovati in v njem tako ali drugače nastopati? V
cirkusu je vse mogoče. Cirkuška predstava prilepi na stol stare in
mlade in jim ne pusti dihati. Pri nas pa ne gre za te vrste cirkus.
Želimo se igrati cirkus, v katerem lahko vsakdo sodeluje po svojih
močeh.
2.	Cirkuška pedagogika
Izraz cirkuška pedagogika lahko zasledimo v nemški literaturi v
povezavi s pedagogiko ter igro in dramo kot njenima medijema (npr.
Uhlig in Kraft, 1998). Avtorji govorijo o prvem cirkuško-pedagoškem
srečanju v njihovem okolju, kije potekalo pod geslom "Cirkus olé"
leta 1997 v berlinski Hiši kreativnosti (Kreativhaus). Obiskalo gaje
čez 120 udeležencev, katerih polovica j e prišla iz šolskih okolij. Tuje
tudi razlog, da od tedaj "Cirkus olé" pogosto gostuje na šolah po vsej
Nemčije.
Načela cirkuške pedagogike so - poleg kreativnosti in odprtosti za
sprotno ustvarjanje novih oblik dela - še sodelovanje, razvijanje
medsebojnega zaupanja in osebne zanesljivosti. Večina cirkuško-
Špela Razpotnik: Cirkuška pedagogika
369
pedagoških točk je namreč skupinske narave, potekajo in se razvijajo
z nujnim medsebojnim dogovarjanjem, usklajevanjem, negovanjem
ter upoštevanjem. Pri gibalnih aktivnostih ne gre pozabiti na varnost,
in dogovorom v zvezi z njo velja posvetiti nekaj uvodnih trenutkov,
četudi naše izkušnje kažejo, da varnosti najpogosteje pripisujejo
zadosti velik pomen že udeleženci sami. Pri postavljanju pravil ter
vodenju dogajanja ne gre zanemariti vpliva skupine, ki med delom z
dogovarjanjem oblikuje svoj lasten slog, svoj ritem ter tudi svoja lastna
pravila.
3. Gibalna vzgoja
Otroci se radi gibljejo, posnemajo učitelja, zelo radi
ustvarjajo tudi po lastni zamisli. Ob gibanju porabijo odvečno
energijo, hkrati pa si razvijajo čut za ritem, nežnost,
kolektivnost. Sramežljivost in zagrenjenost se prevesita v
sproščeno vzdušje, zato učitelj ob takšnem načinu dela spozna
tudi skrito plat učenca.
(Osnovnošolska učiteljica)
370
Socialna pedagogika, 2 00 1 vol. 5, št. 3, str. 367 - 373
"V vrtcih in šolah je še vedno preveč besed in premalo dejanj. Še
vedno se z živahnim otrokom predvsem pogovarjamo in ga
prepričujemo, da mora mirovati, namesto da bi se gibali z njim, mu
omogočili, da bi sprostil svojo energijo in si z ustvarjalnim gibanjem
v
gradil pozitivno samopodobo. Se vedno težko verjamemo, da (...)
nasilja ni mogoče preprečevati z besedo. Nasilje je celostno, duševno
in telesno. In prav doživljajsko ustvarjalno gibanje je tudi lahko
sredstvo za konstruktivno uporabo energije, za vlaganje energije v
izgrajevanje ..." (Kroflič in Gobec, 1995, s. 7).
Namen telesnih vaj pri otroku je tudi razvijanje občutka za telo;
razvijanje zavestnega upravljanja s telesnimi zmožnostmi,
spoznavanje fizioloških meja telesa kot celote in njegovih posameznih
delov, razvijanje telesnih zmogljivosti oz. korekcija telesnih razvad,
ki ugoden razvoj omejujejo. Zavedati se telesa, svojih raznolikih
sklepov, mišic, vezi in kit, ki so ustvarjene za gibanje in premikanje,
vedno znova odkrivati veselje do gibanja in do igranja, do spontanega
povezovanja med ljudmi, do izražanja in sporazumevanja z gibanjem,
pa je lahko veselje in vreden cilj za vsakogar, ne glede na starost,
spol in poklic (Vogelnik, 1994).
Frostigova (1989, s. 1-3) našteva različna področja, na katera naj
bi pri otroku vplivala telesna aktivnost oziroma gibalna vzgoja:
•	zdravstveno stanje in dobro počutje: "Telesna dejavnost izboljšuje
otrokovo splošno odpornost. Naravna želja po gibanju in občutek,
da'obvladajo svoje telo, povzroči ugodno duševno počutje."
•	telesna spretnost
•	čutno-gibalna spretnost
•	lastno občutenje: "Gibalna vzgoja pomaga otrokom do večje
samozavesti in jih tako pripravi na pritiske in strahove, kijih bodo
doživljali, ko bodo odrasli. V vseh oblikah povečuje samozavest,
občutek za delo v skupini, za drugega in za doseganje skupnih
ciljev"
•	občutek časa in prostora: "Otrok živi tukaj in zdaj. Preteklost in
sedanjost sta zunaj njegovih predstavnih zmožnosti inju le redko
zasluti. Prostor je omejen na to, kar otroku omogoča izkušnja.
Čim več seje otrok sposoben gibati, tem večje območje osvaja in
toliko večje sposoben dojemati."
Špela Razpotnik: Cirkuška pedagogika_369
• izboljšanje splošnih funkcij.
Telesne vaje pa ne morejo biti podane kot recepti: Ni namreč
določene vaje za določen tip otroka ali skupine otrok. Šele ko odrasli
vaje sam preizkusi in spozna njihove učinke in ko pozna tudi lastnosti
otroka kot posameznika ter lastni stil podajanja, lahko pričakuje
terapevtske rezultate telesne vadbe. Odrasli lahko sledi otrokom pri
njihovih aktivnostih. Njegova vloga v skupini otrok je torej lahko
izbiranje, organiziranje in usmerjanje aktivnosti, kijih otroci sami od
sebe radi počnejo. Odrasli sprejema ideje otrok in jih v skladu s svojimi
nameni in naravnanostjo vrača v skupino.
4. Skupinsko ustvarjanje
v sodobnih gledaliških, plesnih, delovnih, terapevtskih in drugih
skupinah se je razvil način dela, katerega namen je medsebojno
spoznavanje, oblikovanje skupine, rast zaupanja, spodbujanje
neposredne igre in ustvarjanje vizij za nadaljevanje dela in prihodnje
razvijanje skupine. Ker gre pri tem za doživetja, ki jih ne moremo
zvesti na dobro, slabo, prav ali narobe, 'vaja' za tako skupinsko delo
ni ravno najprimernejši izraz. To obliko dela imenujemo delavnice.
Te pomagajo članom skupine razvijati občutek zase in za druge ljudi
z dajanjem in sprejemanjem (Vogelnik, 1994).
Več ljudi, ki so zbrani v istem prostoru ob skupni aktivnosti, tvori
vzdušje, katerega učinka in kakovosti posameznik ne bi mogel doseči
sam. "V skupini je bolj živo, bolj veselo in tudi bolj vzpodbudno. ...
Poleg sile, kije (fizično) seštevek vseh posamičnih sil, se tu sprošča
še nekakšna posebna skupna sila. Medsebojni stik povzroča
svojevrstno podžiganje življenjske energije, medsebojno pomoč in
solidarnost ter hkrati tekmovanje s samim seboj in z drugimi, veselje
ob čutenju soljudi, nenehno izmenjavanje vlog na poti do skupnega
cilja" (Vogelnik, 1994, s. 8). Mnogi otroci, pa tudi starejši, lahko ob
skupinski aktivnosti npr. gradnje piramide pridobijo izkušnjo, da so
sposobni prispevati k skupnemu cilju in so pomembni ali celo
nepogrešljivi člani skupine ter da tudi vsi ostali člani prispevajo k
skupnemu cilju svoj pomemben delež.
370
Socialna pedagogika, 2 00 1 vol. 5, št. 3, str. 367 - 373
5. Naše izkušnje
Cirkuška pedagogika je področje, s katerim smo se seznanili maja
2000 v Maastrichtu na kongresu mednarodnega združenja za
izvendmžinsko vzgojo. Tam smo se spoznali s skupino ljudi, ki vodijo
cirkus, namenjen predvsem otrokom z ulice. Cirkus se imenuje
Elleboog cirkiistheater in mladi ga lahko, če želijo, obiskujejo in se v
njem pod vodstvom usposobljenih cirkuških artistov ter pedagogov,
pa tudi pod medsebojnim - vrstniškim vodstvom, učijo akrobacij,
žongliranja, plesa s trakovi, dramske igre in še česa. Na našem obisku
v Maastrichtu so ti mladi nastopili ter pripravili za nas delavnico,
kjer so nas učili manj zahtevnih cirkuških aktivnosti. Sami se v svoji
brošuri predstavijo takole: "Za različnimi obrazi Elleboog-a leži eno
samo dejstvo. Elleboog je usmerjen k individualnemu in socialnemu
razvoju otrok in stoji za tem, da mora biti otrokov lastni svet izhodišče
vzgojnega procesa. Svet cirkusa Elleboog paje značilen po tem, da
so otroci in odrasli v njem enakovredni ter daje okolje, ki ga ustvarja.
Špela Razpotnik: Cirkuška pedagogika
369
za otroke varno."
Prijetne izkušnje ter nekaj znanja smo torej iz Maastrichta prinesli
s seboj v Ljubljano, kjer smo s cirkusom nadaljevali. Oktobra 2000
smo s študentkami socialne pedagogike začele ljubiteljsko vaditi
cirkuške trike in s tem razvijati cirkuško pedagogiko. Osredotočile
smo se na ogrevalne, raztezalne, negovalne ter zgolj zabavne točke
ter lažje akrobacije. Doslej smo s svojim programom nastopile na 2.
mednarodnem kongresu Socialne pedagogike v Skofji Loki ter na
študentskem kongresu v Zagrebu. Naš prispevek je bil na obeh
kongresih med udeleženci sprejet z navdušenjem. Mnogi kolegi iz
prakse so omenjali potrebo po podobnih aktivnostih v njihovem
delovnem okolju. Kasneje smo organizirale prvomajski seminar na
morju, kjer smo intenzivneje vadile že znane in pa tudi nove aktivnosti,
med drugim tudi žongliranje.
S cirkusom se želimo ukvarjati tudi v prihodnje ter vanj privabiti
še več zainteresiranih posameznikov in skupin. Cirkuška pedagogika
in druge dejavnosti, temelječe na telesni aktivnosti ter neposrednem
medsebojnem stiku udeležencev, so po mojih izkušnjah izjemen medij
socialnopedagoškega delovanja, katerih pozitivne učinke je ustrezneje
preizkušati v praksi kot pa jih opisovati.
6. Literatura
Frostig, M. (1989). Gibalna vzgoja (Nove poti specialne
pedagogike). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in
starše.
Heesakkers, A. in Sikking, S. (ur.). (1994). Circustheater
Elleboog. Amsterdam: Circustheater Elleboog.
Kroflič, B. in Gobec, D. (1995). Igra-gib-ustvarjanje-učenje.
Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Uhlig, P in Kraft, M. (ur.). (1998). Zirkus Olé: Material zuer
Zirkuspädagogik. Berlin: LAG Spiel und Theater Berlin e.V.
Vogelnik, M. (1994). Ustvarjalni gib. Ljubljana: NUK.
Strokovni članek, prejet junija 2001.