didaktična problematika geografije UDK 911:371.388.8:373.46 = 863 UDC 911:371.388.8:373.46 = 863 VKLJUČEVANJE NARAVOSLOVNIH DNI V PROGRAM VZGOJNOIZOBRAŽE- VALNEGA DELA PRI POUKU ZEMLJEPISA V OSNOVNI ŠOLI Mari ja Košak* Naloga pouka geografi je je, da učenci dobijo to l iko geografskega znanja kot se- stavino splošne izobrazbe, da lahko razumejo in pravilno vrednoti jo dejstva, poja- ve, procese in zakonitost i , ki pogojujejo življenje v različnih okol j ih. Sodobno pojmovanje geograf i je nas usmerja k iskanju bistva pojavov, ki so prostorsko t i - pični. Zato si tudi pouka geografi je ne moremo predstavljati brez spoznavanja t ip ičnost i v konkretnem okolju. Zaradi nedostopnosti, oddaljenosti vrste pojavov in časovnih omeji tvah je ta zahteva neuresničlj iva. Program življenja in dela osnovne šole v učnem načrtu za zemljepis (6., 7., 8.) navaja kot možnost izbire ublike in metode terenskega dela in ekskurzije. Isti program (4.zvezek) pa vk l ju- čuje kot obvezno sestavino vzgojnoizobraževalnega procesa naravoslovne dneve. Za uspešen pouk zemljepisa je organizacija tak ih dejavnosti velikega pomena. Omo- gočajo neposredno opazovanje v pokraj in i , k i vsebuje t iste pojave, ki j ih ubravna- vamo po učnem načrtu v določenih, podobnih pokrajinah, kot je naše okolje. Taka spoznanja so bolj prepričl j iva in so tudi osnova za lažje pridobivanje znanj iz knj ig in drugih virov. Izvenrazredne dejavnosti vplivajo na učenca, na njegovo izobraževanje in vzgojo. Za osnovnošolsko izobraževanje poudarjamo, da ima prednost pojmovno znanje in usvojitev razl ičnih metod kot osnova za nadaljnje izobraževanje v srednji šoli ali samoizobraževanje pred obsežnim vsebinskim, več al i manj faktografskim znanjem. Narava predmeta geograf i je dobesedno si l i v pokrajino, najboljšo geografsko uči ln ico, k jer so velike možnosti za dosego poudarjenega c i l ja . Učenec namreč v pokraj ini ob dostopnem, enostavnem pridobiva izkušnje in znanja in s tem tudi osnove za spoznavanje tudi zapletenega in oddaljenega. Razumljivo je, da učenec v času geografskega izobraževanja ne more vsega videt i in doživeti v svojem kraju, vendar, če dobro pozna domače okol je, mu ne bo težku ustvar i t i predstave o t is tem, kar je značilno za druge pokrajine. Posebnega pomena je organizirano terensko delo v okviru naravoslovnih dni tudi zaradi tega, ker so učenčeva doži- vet ja in spoznanja dobra osnova za nadaljnje oblikovanje njegovega odnosa do takega načina spoznavanja okolja ali do okolja samega. Povezovanje pouka geografi je s proučevalnim delom v neposrednem okol ju je raz- l ično glede na postavljene smotre, vsebine al i postopke. dipl. geog., višja predavatel j ica, Pedagoška akademija, Univerza Edvarda Kardel ja v Ljubl jani , 6 I 000 Ljubl jana, Kardeljeva ploščad, glej izvleček na koncu Obzor- nika 6 Najprej opredelimo smotre naravoslovnega dne. Ti so izhodišče za iskanje p r imer - nega okolja. To je lahko stalna opazovalnica v neposredni bl ižini šole ali nekol i - ko oddaljena pokrajina. Izbira prostora mora b i t i taka, da zagotavlja možnost slehernemu učencu, da oblikuje jasne in pravilne predstave in pojme in se tako geografska stvarnost odraža v njegovi zavesti. Nič manj ni pomembno, da se že pri oblikovanju nalog zavedamo zahtevnosti spo- znavanja geografskih pojmov. Upoštevati moramo dejstva, da geografski pojavi ne nastopajo izolirano, ampak v medsebojni povezanosti in da je znanje drugih pred- metov včasih nujno za dojemanje geografske stvarnosti. Od enostavnejših dejstev postopno preidemo na kompleksno okolje. Učenci na višj i stopnji osnovne šole so že sposobni za razumevanje enotnosti in povezanosti, soodvisnosti. Pri teoret ičnem posredovanju dejstev se včasih dogaja, da obravnavamo značiloosti narave in č lo- veka ločeno in tako naredimo nepopravljivo škodo pri oblikovanju geografskega mišl jenja. Pri terenskem delu v pokraj ini se taka napaka skoraj ne bi mogla, ne samo ne bi smela, zgodit i , ker imamo vsak pojav predstavljen kot posledico po- vezanosti vrste dejstev. Izbrano okolje je predmet analize, razlikovanja al i razprav- l janja. Osnovna, začetna oblika je induktivna pot, ko z ugotavljanjem konkretne- ga, elementarnega ustvarjamo pogoje za uvajanje učencev v analizo in sintezo. Pri tem ne smemo pret i rano poenostavljati. Prilagajanje osnovnošolskemu učencu še ne pomeni odstopanje od znanstvene razlage dejstev, pojavov in procesov, še več, razlaga mora imet i osnovo v zakonitostih dialekt ične metode raziskave in razlage odnosov. Razumevanje odnosov v neposrednem okolju, izbrani opazovalni- c i , ustvarja osnovo, na kater i nadgrajujemo razumevanje drugih, neposrednemu opazovanju nedostopnih objektov. Pri izbiri opazovalnega območja in oblikovanju nalog mora uč i te l j upoštevati tudi psihofizične zmoglj ivosti učencev. Vedet i mora, al i so učenci vešči samostojnega dela, daljše k o n c e n t r a c i j ( tudi 2 ur i ) , premagovanja razdalj, nagiba pobočja i td. Izhajajoč iz tega predvidevamo, da bodo naravoslovni dnevi prispevali svoj delež k uspešni real izaci j i vzgojnoizobraževalnih smotrov pouka geograf i je in vzgojnoizo- braževalnih smotrov naše šole. Poiskati moramo takšne oblike in metode ter sredstva, da bo mladim omogočeno sodelovanje že pri načrtovanju dela, kar zago- tavlja spodbudo k samostojnosti pr i reševanju nalog ob uči tel jevem vodenju. Tako se oblikujejo tudi dobri medsebojni odnosi, ki prispevajo k uspešnemu delu tudi v razredu. 7