uelje - skladišče D-Per $1U 15KA KNj:ikKSiA V CSUU COBISS i Glasilo Keramične industrije L i b o j e - C e I j e 145 let je dolga doba, če imamo v mislih delovanje nekega podjetja. Zaradi tega je Keramična tovarna Liboje sta-ro podjetje, ki pa začenja v naši družbeni ureditvi novo pomlad, Iz gtare tovarne z mnogimi prizidki in dokaj razbitim delovnim procesom bo v bodočnosti v Libojah nastalo moderno podjetje, ki bo v ponos kraju in skupnosti. Dela bo seveda mnogo, delovni kolektiv pa bo moral tudi v bodoče pokazati svojo visoko zavest. Istočasno s tovarno pa rastejo tudi Liboje kot kraj. Nekateri problemi se še urejujejo, kot n.pr. osnovna šola, obrat družbene prebrane, prodajalna kruha in mleka ter mesnica elektrifikacija, regulacija potoka; nekateri pa čakajo na rešitev v bližnji bodočnosti, kot so: vodovod,, asfaltirana cesta, pojačana javna razsvetljava in tako dalje. Rešitev vseh teh problemov zavisi od razumevanja delovnih kolektivov v kraju, še bolj pa od prizadevnosti in razumevanja vseh ljudi na področju Liboj. Ob lo - letnici delavskega samoupravljanja lahko na vseh področjih ugotovimo mnogo uspehov, posebno pa še to volja za Ker-mično tovarno Liboje. Nadaljujmo z dosedanjim delom in ga še izboljšajmo! Ob 145 - letnici obstoja tovarne in lo - letnici delavskega samoupravljanja vsem delovnim ljudem v tovarni in Libojah iskrene čestitke. Predsednik ObLO Žalec Tone Delak ^ s» — Oh lo. oblotniči dalavskega samoupravljan,j a I 12,septembra bo lo let, ko smo prevzeli upravljanja našega podjetja. Meseca julija 195o je bil v Zvezni ljudski skupščini zglasova n zgodovinski datum o delavskem samoupravljanju, Zgodovinski zato, ker je s tem zakonom prvič v zgodovini uveljavljeno marksistično načelo: "Tovarne delavcem". Tega načela pa. ni bilo mogoče uzakoniti že takoj po končani vojni, t,j, po zmagi delavskega razreda v ljudski revoluciji v času narodnoosvobodilno vojno.'Da so so lahko uveljavila ta načela, je bil potreben čas, v katerem jo bilo nujno rešiti .. vrsto ekonomskih problemov in utrditi ljudsko oblast na znotraj, kakor tudi, položaj naše države v odnosu do drugih držav in v mednarodne m’ pogledu nasploh. Druga svetovna vojna je na jugoslovanskih tleh pustila strašne posledice na uničenju materiala in ljudi. Že itak nerazvita industrija in sploh v vsakem pogledu zaostala država je v tej vojni izgubila l,7oo,ooo ljudi, med katerimi je bilo največ kvalificirane ga in šolanega kadra. Uničeno je bilo 55% vse industrije o 52% širokotirnih železnic in 33% ozkotirnih, vsi večji mostovi, 81% ladij, lo3 pristanišča, nad 5o% živine itd. Ko je delavski razred prevzel politično oblast, se je znašel pred vrsto problemov. Mod torni je bila najvažnejša in najtežja n loga obnova države in boj za ekonomsko oblast. Po zaslugi, zavosti in požrtvovalnosti vseh naših ljudi je bila.' obnova leta 194-6 v glavnem zaključena. Vzporedno s tem pa si je delavski razred utrjeval tudi ekonomsko oblast. Že v času ljudsko revolucije mod vojno jo bilo precej premoženja zaplenjenega tistemu delu buržoazije, ki je sodelovala z okupatorjem, Nad ostalim premoženjem je bila po vojni izvedena sekvo-str-cija in tej je sledil skoraj v vseh primerih nacionalizacijo. V kmetijstvu so bila z zakonom o -grami reformi odpravljena velika posestva. Poleg tega pa j n ljudska, oblast izvedla še vrsto drugih ukrepov z p krepitev družbene ekonomike, kot so: odvzem vojnega .dobička, prisilni odkup zemljo, valutna reforma itd. S tem, d- jo bilo večji del našega gospodarstva že obnovljenega in je bila zagotovljeno ekonomska oblast delavskega razreda, so bili glavni pogoji za plansko gospodarstvo ustvarjeni. j Leta 1947 smo pristopili k prvemu petletnemu planu, ki je bil sprejet v ljudski skupščini kot zakon. Obsežnost nalog 5-lotnoga plana in deloma kopirenj e sovjetskega sistema je zahteval močan državni aparat. Ta aparat pa je bil potreben tudi zato, ker »smo morali planirati vse do podrobnosti, cc smo hoteli, da zaradi pomanjkanja blagovnih fondov ne pride na tržišču do hujših motenj in drugič tudi zatoj ker je bil tak aparat potreben za vodenje ne lo državo, temveč tudi gospodarstva, to po zato, da smo izolirali vso bivšo kapitaliste od našega gospodarskega življenja na eni strani in na drugi onemogočili tisto ki^bi hoteli vnesti v naše gospodarstvo ka.pitalistične odnose. Močno drž-vo v pogledu vodstva gospodarstva pa je narekovalo tudi pomanjkanje strokovnega kadra in želja ter principi petletnega plana, d^ se odpravijo neravnovesja v razvoju posamoz- . nih pokra5in in republik. Vsi ti faktorji so so močno uvelja-vili v načelih petletnega plana in zato to obdobje administra-* tivncg" vodenja gospodarstva ni naša. Nesposobnost, temveč ono odi prehodnih obdobij k izgradnji socializma. Kakor jo bilo. neizbežno voditi državo in njeno gospodarstvo na že opisani način, p je tako vodenje brez dvoma imelo negativne posledice, ki so z vsakim novim gospodarskim obdobjem vodno bolj prihajale n° površje, Enr. najnevarnejših negativnih posledic jo bila ta, d~ so jo v vodenju države in gospodarstva vodno bolj pojavljal birokratizem, ki bi lahko postal za nadalnji razvoj usoden. Da je birokratizem rosnicno nevaren socialističnim družbenim odnosom, smo imeli priliko videti na sovjetskem primeru graditve socializma. Naš Centralni komite KPJ je na. tako nevarnost pravočasno opozoril in je v skladu z našo ekonomsko in politično situacijo sprejel sklepe, ki^so se održali v naši zakonodaji in eden naših najzgovornejših dokazov, da želimo ustvariti resnično demokratično državo, katere temelji so osnovanj, na znanstveni teoriji Mareca, Engelsa in Lenina jo bil Zakon o delavskem upravljanju ter decentralizacija državne uprave. Poleg birokratizma pa so bile še druge negativne posledico administrativnega vodenja gospodarstva, Med te štejemo togost planiranja, ki je onemogočala vsako iniciativo v proizvodnji in s tem tudi dušila interes . za čim boljšo in čim uspešneje opravljeno delo. Podjetja se niso brigala za boljšo kvaliteto'in znižanje stroškov, ker paš ni bil uvelj-vljon zakon vrednosti, Ig-ta pa zato ne,.ker podjetja niso bila niti proizvodno niti trgovsko samostojna. Vse večji uspehi v našem gospodarstvu in močno uveljavljanje socialistične proizvodnje m vseh važnejših.področjih našega gospodarstva tor vedno večja razgibanost jo narekovala drugačne odnose in vodenje gospodarstva. Da so ni moglo že prej pristopiti k demokratičnejšin oblikam vodenja gospodarstva, pa je precej krivdo tudi na ekonomski blokadi in politični napetosti, ki nam jo je povzročil informbiro. Zaradi spora, ki je nastal z vzhodnimi državami, je bila koncepcija petletnega plana močno ogrožena, saj smo morali odstopiti od marsikaterih predvidevanj in vložiti sredstv \ v obrambo naše neodvisnosti, To je bil vzrok, da je prišlo do nesorazmerij v razvoju industrije na eni in‘kmetijstvom ter družbenim standardom na drugi strani. Decentralizacija državne uprave iti. delavsko samoupravljanje sta zahtevali drugačne odnose v našem političnem in gospodarskem delovanju in ti s- se spremenili predvsem v tem, da so podjetja in ljudski odbori dobili večja pooblastila in samostojnost v odločanju o čistih stvareh, o katerih je prej dajalo odločitve cela vrsta direkcij, ministrstev in raznih planskih institucij. Tako so se prvi delavski sveti znašli prod dokaj odgovornimi nalogami, ki v samem začetku verjetno niso bilo vsem povsem jasno, saj prejšnji administrativni organi niso čez noč prenehali delovati, Ta proces jo trajal skoraj vso mandatno dobo prvih 'elavskih svetov, ki so sc uveljavljali in prevzemali postopoma naloge samostojnega gsopodar-jonja še več ali manj v senci direkcij in ministrstev. Že prvi družbeni plani, ki so se sestavljali v naslednjih letih in ki so upoštevali samostojnost podjetij v pogledu asortimana, števila zaposlenih, organizacijo proizvodnega procesa, prodaje in delno že po vprašanju nagrajevanja, so pokazali viden napredek v proizvodnosti, znižanju stroškov, dvigu kvalitete in tudi izbire na tržišču, Pričakovanje, da so bd z delavskim upravljanjem povečal interes za delo, do se bodo zboljšale metode dela in povečala odgovornost za delo, da se bo dvignil fizični in finančni uspeh proizvodnje na posameznika, so bilo povsem upravičena in nrš star pregovor, da ”več ljudi -več ve” ja pok zal tudi tu svoje veljavo. Akumuliranjq družbenih sredstev, ki so sc zbirala, dostikrat niso bila naj-ckononičnaje izkoriščena, zato sc izraža v vseh. naslednjih letih v naših družbenih načrtih težnja, da bi bilo čim več družbenih zajemal, ki bi jim bil namen uporabe že v naprej določen in ki bi silila podjetja k čim* racionalnejšemu izkoriščanju takih sredstev. Zaradi tega so akumulacijo zamenjali z raznimi namenskimi skladi, kot so: amortizacija, obresti na osnovna sr jdstva , z e ml j rino , delitev dobička., prometni d-vok, obresti na obratna sredstva itd. Tom družbenim zajemalom p-' so se v naslednjih letih pridružili razni drugi skladi, kot so: st-nov njski, ža kadre, splošno investicijski, za pospeševanje kmetijstva, gozdarstv-, vodni skladi, cestni, devizni, rezervni sltl-di itd. V zvezi z ustanovitvijo namenskih družbenih skladov pa se je spremenil tudi celotni način kreditiranja naše investicijske izgradnje. Mod drugimi problemi pa jo v preteklih letih bil najtežjo rešljiv problem, kakšni naj bodo principi nagrajevanj- glede na objektivne težave, Iti. so delovalo nc tržišču v pogledu ravnovesja mod kupnimi in blagovnimi fondi, Ta problem"je z-vira1 stimulativnejsi način nagrajevanja, kar jo bila. posledica urnvnilovske politike zaradi že omenjenih r:zlogov. Ko smo v zadnjih letih uspeli približati nasprotje ned kupnimi in blagovnimi fondi na tako stopnjo? da,‘je bilo mogoče sprostiti sistem nagr-jev.-nja, se je proizvodnja na posameznika dvignila, dvignil so je narodni dohodek in s ten tudi^živijenski standard, še vodno pa ne moreng trditi, da je vprašanje nagrajev-nja pri n-s povsem rešeno. Copr-v nam to družbeni instrumenti omogočajo, je ta problem na znotraj gospod -r s ltih organizacij težje uresničljiv, kor nam manj k-jo izkušnje, r-zno -nalize, Iti so za tak sproščen način nagrajevanja potrebne in končno tudi to, da nas nekatere napako v nagrajevanju med posameznimi panogami ali delovnimi nesti znotraj podjetja motijo in ovirajo. Danes, ko proslavi j mo lo, obletnico delavskega upr a valjanj- , so delavski svdti postavljeni pred dokaj bolj odgovorne nalogo, kakor pa jo to bilo še pred leti in ta odgovornost postaja vodno bolj stvarna, in njen formalni pomen polagoma izginja. Vzporedno s ten prihaja vedno bolj do izraza povezanost ned podjetjem in zborom proizvajalcev občino, kakor tudi z vsemi drugimi družbenimi organi, kakor samim ljudskim odborom v občini. Danes jo že malo stvari, o katerih bi so moralo podjetje obračati na višje oblastne organe, ker Icthko vso zadeva rešuje z občinskim ljudskim odborom ali pa so le - te prepuščeno odgovornosti dcl-vskcmu svetu podjetja, Glede no na la zono pot v nad.-In ji graditvi socializma jo pričakovati še dosti večjo pristojnosti in odgovornosti, ki bodo n-loženo delavskim svetom in konun-a. Tod- ne smemo si domišljati, saj nam dnevni problemi, ki jih rešujemo v našem podjetju, dosti jasno povedo, d nismo v celoti sposobni rošov-ti problemov, za katere s no ^ odgovorni, t-ko kot to potrebe narekujejo j,n kar bi lahko družba v idealnem primeru oa nos pričakovala. Se pred leti ni bilo povsem jasno, k j jemljemo in k-j razumemo pod vodenja podjetja in kaj pod upravljanje. Po z-slugi političnih foruonov, raznih zavodov itd,, Iti so vložili precej trud- v to, da se v seminarjih in raznih tečajih usposobijo naši vodilni delavci in funkcionarji delavskega upravljanja za dobro vodenje in upravljanj o podjetij, smo uspeli te pojme r-zčistiti in jih v internih predpisih podjetja uzakoniti, V tej smeri bo v bodoče potrebno še dosti več storiti in to bolj organizirano in načrtno ter v marsičem tudi bolj konkretno, da bi upravljavcen dali tisto splošno družbeno izobrazbo, ki je v dani razvojni stopnji družbenega upravljanja najbolj potrebna za razumevanje gospodarske politike podjetja, katerega upravljavec zastopa, Preteklo desetletje je v zgodovini razvoja našega podjetja najponeubnejše ne le zaradi delavskega upravljanja, temveč še bolj po doseženih uspehih. Kdor se spominja podjetja, strojno oprane, stanja proizvodnih prostorov in same organizacije dela, lahko prizna, da se je v tem obdobju napravilo mnogo več kot morda prej v vsem času od prve svetovne vojne sen. Prve povojno investicije niso bile najsmotrnejše izvedene niti v pogledu organizacijo proizvodnega procesa in namena, za katerega naj'bi služilo, pa tudi ne najkvalitetnejše, Pomislimo predvsem na etažno graditev, ki se v sodobni proizvodnji skoraj nikjer veš v svetu ne uporablja in ki se je tudi pri nas pokazala za neprimerno in nerentabilno. Investicije, ki pa so bile vložene v to podjetje ne glede na namen, -li je šlo za rodno reprodukcijo 'li za razširjeno, tPj, za pvečanje kapacitete podjetja pr so bilo bolj premišljene in preštudirane in prilagojeno zahtevan proizvodnega, procesa. Tako smo v tem obdobju zgradili novo oblikovalnico (strugamo), ki je sodobno zgrajena in tudi opremljena in jo v" horizontalnem položaju do ostalih proizvodnih oddlekov, s čimer jo odpadel vertikalni transport in seveda tudi precejšen del loma, Iti. jo šol na račun tega transporta, R^vno tako se jo uredilo vprašanje čiščenja plina, d" je odpadlo prevažanje surovega ln trana skozi proizvodno oddelke, uredil- so je preskrba oz, skladišče premoga., preurejeno jo bilo skladišče gotovega blaga, upravne pisarno so so umaknila v novo poslopje in s tem dalo prostor prenatrpani slikami, zboljšala so se cestišča ter zunanji videz tovarno, nabavljeno je bilo iz raznih skladov prostega razpolaganja. in čistega dohodka podjetja vrsto osnovnih sredstev, s katerimi se jo zagotovila boljša proizvodnja in poslovanje podjetja in ned katere štejemo nabavo novega transformatorja, telefonske centrale, osebnega avta, nekaterih instrumentov za laboratorij, ureditev gasilnega doma itd," Ravno tako smo iz sredstev za vzdrževanje v zadnjih letih v marsičem spremenili lice podjetja pa najsi bo to fasade nekaterih poslopij, katera so kazala vso svojo spoštljivo starost, nič boljše ni bilo stanje z ostrešji, ki so bil" vseh vrst od strešne lepenko do sodobne lesonitne opeke, in nič boljše ni'bilo z nekaterimi strojnimi napravami in inštalacijami) dalje so jo občutno zboljšalo stanje sanitarnih naprav, med katerimi je bnj bolj pomembna pridobitev novo urejenih kopalnic in garderob, revhp tako smo rešili vsaj za silo preskrbo .s pitno vodo z adaptacijo starega vodovodnega omrežja, ki pa ni odgovarjal higienskim zahtevam. Nekoliko manj smo storili za družbeni standard, toda Številni problemi v proizvodnji nam niso dovolili, da bi znatnejša sredstva vlagali za objekte in namene družbenega standarda, ker so pač organi delavskega, upravljanja morali misliti predvsem na to, dc bo podjetje uspešno in nemoteno poslovalo. Toda Q pičlimi sredstvi, kolikor jih je bilo na razpolago, smo iz bivšeg- zadružnega doma zgradili zadružni blok v zameno katerega imamo sed"j 6,stanovanjski blok v Bobriši Vasi, Namesto ledene barake, Iti je stala poleg podjetja, smo dogradili samski 3-orn, v katerem pa danes stanuje večina družin, ker pač le-ten hi bilo mogoče dodeliti družinskih stanovanj, V perspektivi bo potrebno nnogo več sredstev tudi z- te namena, kajti številna fluktuacija delovne sile ima vzroke r vno v ponon^konju^stanovanj* Iz bivšega aladinskega dona je bil s ponočjo občinskih sredstev urejen otroški vrtec, v k.teren je našlo-zavet je ca, 5o otrok, ki bi bili sicer prepuščeni ponanjkljivi negi v tiston času, ko so njih starši na delu. Tudi za kul-tumo-pr o svetno življenje sno iz sredstev čistega dohodka n? -nenili kar precej, saj sno v ta nanon kupili in oprcnili kino dvorano in društvo ‘•Svoboda” vsako leto podpreno z določenini sredstvi Že vsa povojn- leta se vleče kot rdeča nit problon družbene prehrane, prodvson za vso sansko delavce in delavko , kakor tudi z tiste, iz katerih družin sta zaposlena oba člana. Toda kot povsod je bilo tudi tu glavno vprašanja sredstva in šele s pomočjo združenih sredstev občine in razumevanja našega sosednjega kolektiva Rudnika Liboje oz, Zabukovica nan je bil- dana možnost, da smo to dolgoletno željo realizirali. Danes ob našem prazniku že lahko govorimo, da bo tudi ta problem v prihodnjih mesecih rešen in da bo vprašanje prehrane za vse tiste, ki si morajo pripravljati kosilo ali večerjo po opravljenem delu, to^znatna pridobitev. Poleg dosežkov na že omenjenih področjih pa ne moremo mino proizvodnih uspehov. Za primerjavo bi navedli le nekaj podatkov, ki dokazujejo, da smo tudi v tem pogledu na-pr-vili velik napredek. Proizvodnja v letu 195o je znašala v tonah l.o95»v letu 1959 169o - pri ten pa seveda ni upoštevana sprememba asortimana, d so v zadnjih letih preusmerjamo bolj na dekorativno keramiko, ki da v tonah manjšo proizvodnjo, toda finančni pokazatelji so v ten pogledu še bolj ugodni, -saj predstavljajo kar vidne skoke v bruto pokazateljih v odnosu na prejšnja leta. Fizični uspeh proizvodnje na posameznika jo več ali nanj vsa leta rasel z izjemo la? it ič no ga leta 1957» ko je prišlo do večjih tehnoloških problemov, zaradi katerih jo končna, proizvodnja bila kvalitetno slaba in smo precejšen dol proizvodnje žvozili v tovarniški nasip. To lot .0 je bilo za kolektiv vdlik preizkusni kamen in tudi z. kadre, saj se je takrat dejansko šlo za biti ali ne biti. Marsikdo je bil takrat v dvomih in je skeptično gledal na perspektivo podjetja, vendrr^so 1 hko-z hvalimo zaupanju vsiu starejšim delavcem, ld. so vložili^vus trud v to, da se je proizvodna politika spremenila j s čemer so bile odpravljena tehnološke napaka, ki so povzročale slabo proizvodnjo. Ta trud. in zaupanje v perspektivo podjetja je bil dobro poplačan, saj tako kvalitetnega blaga in tako uspešnih finančnih pole-za tol jev nismo dosegli še po vojni. Seveda pa s tem še ni rečeno, d- lahko lagodno gledamo v bodočnost ,vsa. j je pred nami še vrsta problemov, med k-torimi jo eden najtežjih dokončna rekonstrukcijo podjetja. V imenu de1-vskcga sveta lahko izrazim zaupanje, da bodo org' ni del vskega upravljanja tudi v bodočo uspešno reševali probleme in da^bo ob 2o - letnici delavskega upravljanja naše podjetje resnično dobilo obr z sodobno org-nizira.noga podjetja. F.Oblak. LuSt^SKE KERAMIKE . . « % v Redka so podjetja, in to ne samo.pri nas marveč v svetu, ki se lahko ponašajo s takšnim jubilejem kot naša tovarna. Ekonomske krize, konkurenčni boj in razni drugi momenti so v preteklosti le redko dopuščali kateremu podjetju tako dolgo življenje. Toda naša tovarna jo vse bolj vzdržala. Menjavali so se lastniki, majali so se temelji tovarne, ta pa je rastla sicer počasi, vendar vztrajno. In zakaj ? Zato, ker so v njej delali ljudje vestni in ponosni na dalo svojih, rok. Vestni in ponosni ze pred letom 1945 'vkljub temu, da so se vedno in povsod zavedali, do jih lastniki tovarne izkoriščajo. Še bolj pa so se zavedali, ko so vzeli krmilo podjetja v svoje roke. Naravna bogastva libojske doline in njene neposredne bližine, to je predvsem premoga, gline, kremenčevega peska, vode itd, so že proti koncu sedemnajstega stoletja pritegnila pozornost ljudi, ki so imeli denar. Tako na. primer zasledimo ze leta 1794 v Libojah proizvodnjo galuna, leta 18o? že obstaja steklarna, katera je uporabljala za kurjenje premog, kar je za takratno stopnjo industrijskega razvoja veljalo kot visoka stopnja tehnike. Eksploatacijo premoga na Katečniku, Komucu in Bralci pa zasledimo ze mnogo let poprej. Premog se izkorišča še danes, medtem ko se je steklarna preselila v Jurklošter in Hrastnik, Keramično tovarna v Libojah- j e bila ustanovljena leta 1815, medtem ko je z redno proizvodnjo začela leto kasneje. Ustanovitelj tovarne je bil Ignot Šmide1, priseljen tujec -strokovnjak, ki se je tako kot številni drugi tujci s severa nadejal, da' bo v naših bogatih krajih uspel s svojim skromnim kapitalom, To je njemu,kakor tudi številnim drugim uspelo,saj je bila konkurenca domačega kapitala minimalna. Kaj je napotilo Smidla in še prej lastnike tovarne galuna in steklarne, da so ustanavljali podjetja v libojski dolini, to je sorazmerno precej daleč od prometnih poti? Del odgovora je ze v uvodu, Odločilno vlogo so brez dvoma igrale surovine, ki so bile na razpolago V neposredni bližini. Verjetno nič manjšo vlogo pa je odigrala delovna sila -lončarji, katerih je bilo v bližini precej. Verjetno, da je bil tudi sam kraj zanimiv, Saj so dolino obkrožali bogati gozdovi. Razen tega takrat še ni bilo savinjske železnice, saj je ta bila zgrajena šele leta 1898, NoVo osnovana tovarna keramike je že v začetku pokazala dobre rezultate Izdelovala je razno posodo za gospodinjstva in jo prodajala V začetku na tržiščih južno od Drave, kasneje pa po celi Avstroogrski* Proizvodnja se je iz leta v leto večala. Lastniki, kot so to: Heffele, Grilc, Tapajner, Ritter, Sononburg, Pultna in Moreš so se menjavali. Ugoden razvoj Šmidlove tovarne je vzbudil v Sloveniji precejšnje zanimanje za proizvodnjo keramike, V libojski dolini se jo pojavil nov tujec v osebi S.R.Schutz, krat eri jo leta l87o sgradil na prostoru današnjo' keramične tovarne novo tovarno. Schutz je bil strokovnjak in je že od s mo ga začetka s svojim strokovnim delom in umetniškim okusom povzdignil kvaliteto in lepoto izdelkov iz te tovarne na takšno višino, da ja Šmidiova tovarna morala stopiti v ozadje in se omejiti v glavnem m izdelavo enostavne posode za gospodinjsko potrebe, Schutzova to-v-rna je izdelovala predvsem dekorativno keramiko, in to v izredno bogati dekoraciji, katera je dobila sloves na samo na domačem trgu, temveč tudi v Holandiji, Švici, Belgiji in celo v Ameriki, Kmalu po ustanovitvi Schutzove tovarne, to je leta 1893» je bila ustanovljena še tretja, manjša tovarna v Gotovljah, katera p- jo bila kasneje likvidirana. Prva svetovna vojna je negativno vplivala nn razvoj proizvodnje v obeh libojskjh tovarnah. Proizvodnja se je zmanjšala, kvaliteta izdelkov je padla in tudi Schutzova tovarna je morala v znatni meri preiti iz proizvodnje dekorativnih izdelkov na proizvodnjo enostavnih gospodinjskih izdelkov. Po končani prvi svetovni vojni je Schutzova tovarna prišla pod sd leve štor, iz katerega je izšla nova firma, katera p. se ni mogla dolgo obdržati. Zato j g prišla ponovno pod se-kvestor, iz katerega je izšla nova firma, k.tara pa se ni mogla dolgo obdržati. Zato je prišla, ponovno pod sekvestar in leta . 1922 v posest prve Hrvatske štedionice v Zagrebu, Ob tej priliki je bilo osnovano novo delničarsko društvo pod naslovom "Keramična industrija D,'D, v Zagrebu", Naslednjega leta je novo delničarsko društvo kupilo tudi staro tovarno (Smidlovo), katera, je bila od leta 18?! do leta 192o v lasti družine Sonenborg. Od leta 192o do 1923 po v l"sti "Zogorke" d,d. Delničarsko društvo je tovarni postopno združevalo, obnovilo strojni park in poizkušalo doseči v proizvodnji dekorativne keramike Schutz ov sloves. Kljub trudu pr. tega slovesa tovarna ni dosegla. Močna inozemska konkurenca je močno ogrožala razvoj tovarne. Večji razvoj tov-rno zasledimo po letu 1935» Ukrepi kot so: izgradnja prvih dveh prodornih peči, večji obseg proizvodnje dekoriranih. izdelkov, prva proizvodnja sanitarne keramike, uporaba kvalitetnejših, uvoženih surovin itd, so počasi dvigali obseg proizvodnje in kvalitet 1 izdelkov, Bred pričetkom druge svetovne vojne je proizvodnja znašala 74o ton letno. Med drugo svetovno vojno je tovarna skoraj normalno obratovala. Vojna vihra ji je prizanesla, vendar je bila v zelo žalostnem stanju. Zgradbe, strojni park in vse drugo je dokazovalo, da. se več let v tovarno ni ničesar vlagalo, temveč samo jemalo. Zato naloga, ki jo je dobil kolektiv takoj po končani vojni od skupnosti, to je izdelati člarveč izdelkov, ni bila lahka. Od z-četka je proizvodnja stekla z uvoženimi surovinami, ki so še bile na zalogi, kasneje pa je morala potekati z domačimi, ki so bilo še premalo preizkušeno. Zato je kvaliteta proizvodnje občutno padla. Vidnejši napredek v pogledu kvalitete zasledimo po lotu 1952. Različna mnenja o primernosti lokacije tovarno in razprave, ali se naj gradi nov- tovarna v Petrovčah ali obnovi obstoječa, so bila kriva, da tovarna takoj po vojni ni bila generalno rekonstruirana in razširjena. Seveda bi bilo netočno, akobi trdili, da se v povojnih letih v tovarni ni ničesar naredilo. Zgr ' j e na je^bila nova hala za prodorno pači, nova prodorna in okrogla poč , plr.vnica, oddelek za livno gmoto in livarno, etažna hala za strugamo, hala z novo strojno opremo za strugamo, zorilnica, pomožne delavnica, garaže, skladišče gotovih izdelkov itd. itd.Skratka kljub prejšnji ugotovitvi je treba poudariti, da je bilo v 15 letih narejenega več kot v 13o letih, Fizični obseg proizvodnja pa jo v teh lotih povečan za 13o%. To jo brez dvome lep uspeh. Vendar mi imamo pogoja , do bo bodoči razvoj tovorne hitrejši, kot ja bil do sedaj in takšen razvoj tudi hočemo. Hočemo in mor mo doseči, da. bo čez nekaj lot v libojski dolini nastalo tovarna, ki bo dostojni reprezentant vuč kot 15o - letne libojske industrijske tradicija. 6‘* 10 LET \» »'# DS *■# . ^‘0 RAZGOVORI OB NAŠEM JUBIIEJU ^,<(5UT4*> Fr njo Tilingar Ob priliki dvojnega jubileja naše tovarne smo govorili s prvim- predsednikom DS ter nekaterimi na. j stare j širni delavci, ki delajo pri nas že nad 25 let. VIDMAJER RIHARD, prvi predsednik DS, je na vprašanje, kaj misli glede dela današnjega DS in dela prvega DS pred lo leti,-povedal naslednje: Bo objavi zakona o delavskem'samoupravljanju smo tudi pri nas pristopili k tolmačenju tega, vendar si prav konkretne slike, kako bomo izvrševali to nalogo, v samem začetku še nismo mogli predstaviti. Izvedli smo vlitve in 12.11,195o prevzeli tov mo v upravljanje,V sestavu tega DS smo bili samo starejši ljudje, ki smo z resnostjo in treznostjo presojali stvari, o katerih naj bi odločali. Takrat je kandidatno listo za volitve v DS predložila sindikalna podružnica, ki je dobro izbrala, saj smo bili vsi predlagani kandidati izvoljeni z ogromno večino. 0 delu takratnega DS pravi tov, Vidmajer, da se je v marsičem razlikovalo od današnjega. Seje so trajale pozno v noč, ker smo se spuščali v razne podrobnosti, ki bi jih moral reševati tehnični kader oz. razne komisije, ki pa jih takrat sploh ni bilo. Seveda pa za negativne vzroke ne elastičnosti in neokretnosti takratnega DS nismo bili krivi sami, ampak je bil del te krivde v birokraciji, ki še ni bila dovolj strta, da bi se tudi to ne odražalo v delavskem s moupravljanju. Za primer birokratičnosti in za današnji čas celo otročavosti naj omenim samo to, da sem moral kot predsednik DS podpisati posebno listino, s katero je bilo r zrešenemu direktorju Fajfarju izročeno 5 kg (loma) kot spomin na njegovo službovanje pri ms, To listino sva podpisala s tov. J- kopom, takr tnim predsednikom UO na lastno odgovornost. Mor m pa reči, da so delavci z zaupanjem glad-.li na naše delo, saj smo bili njihovi zastopnik v DS in smo zastopali njihove težnje. Delo d našnj ega DS pa je v toliko lažje, ker ima delavsko samoupravljanje že lo-letno izkušnje. Poleg toga pa razne komisije, ki jih postavlja DS in tehnični kader predhodno vse dobro pripravijo, da člani DS v raznih predlogih" Iti že diskutirajo, preden se odločijo za kakš.cn važen sklep. Prav je tudi, da je v DS v č mlajših ljudi, ki odločajo o pomembnih vprašanjih. (. Kljub temu, dn smo v prvem DS bili s-mo starejši ljudje, smo vendarle zaor-li prve brazde n- polju de lovske ge samoupravi ja-njo. JAKOP IVAN (36 let v KIL), šef 1 boratorija , je zn čel delati leto 1921 v Slovenskem Dolu kot strugarskl vajenec. Po z d-rušitvi tovarne s tovarno v Kosezah je de V1 kot strugar do leto 1931, ko je bile z-radi gospodarske krize odpuščenih 75% delavcev iz tovorne. Nato je dve leti delal kot strugar fine keramike pri "Dekoru” v Ljubljani, Od t m se je vrnil leta 1934 v Liboje in delal kot strugar do leta 1938» ko je postal vodja strug rne, Leta 1944 ja odšel v partizano, bil ujet in poslan na prisilno dele v Avstrijo, Po osvoboditvi je bil nameščen kot vod j strugamo in ostal na tem delovnem mestu do lota 1951, ko je p ostal obratovodja« Leta 1953 jo bil postavljen na mesto keramika gospodinjsko keramike. Od leta 1955 dalje pa "1 o qp*p 1 r> h OT1 "1^ Tov, Jakop je na vprašanje kaj misli o lev a lit e ti libo.j-ske keramike v predaprliski Jugoslaviji in danes izjavil naslednje; Omeniti moram, do. je bila kvaliteta izdelkov v tovarni v Slovenskem Dolu zelo slaba. Tehnološki proces je bil zastarel in tovarna ni mogla konkurirati kasaški. Družba "Zagorica11 je bila prisiljena tovarno prodati. Po združitvi tovarn se je stanje izboljšalo, saj sto oba obrata delala po cnotpih receptih. Po enem letu združitve so obrat v Slovenskem Dolu ustavili in ves uporabni inventar prenesli v današnjo tovarno. Pričeli smo delati z uvoženimi materiali, Začeli smo tudi z okrasno keramiko v večjem obsegu. Lota 1931 po odpustu večine delavcev iz tovarne je ta obratovala le delno* Delali smo predvsem gospodinjsko keramiko, Med vojno smo izdelovali izključno gospodinjsko keramiko. Lota 1944 je tovarna le še životarila, kor je mnogo delavcev odšlo v partizane. Erv^ povojna, leta je kvaliteta zelo padla, ker ni bilo odgovarjajočih surovin, Bilo je več kot 50% loma. Po reorganizaciji podjetja leta 1951 se je stanje popravilo, ker smo dobili kvalitetne jše materiale , a kv-lit c ta. še ve dno v ni bila enaka predvojni, Leta 1953 jo šla ponovno v pogon nadloščilna peč, ki jo st la po vojni. Začeli smo delati o kr sno keramiko v večjem obsegu. Leta 1954 smo zaceli delati iz vogšlco gline, leta 1957 P" smo dobili šo poljsko glino, ki je prispevala, da se je tovarna zopet gospodarsko dvignila. Uporabljali smo tudi inozemski lošč* Od tega časa mpraj se kvaliteta izdelkov stalno zboljšuje. Zadnje leto smo uvedli kvalitetni domači lošč. Kaj mislite, komu gre predvsem zasluga za stanje,kot jo danes? Da se jo proces proizvodnje bistveno izboljšal, je predvsem zasluga lo-lotnoga delavskega samoupravljanja. Pod taksnim vodstvom ima tovarna kar lepa perspektive, Kateri dogodek jo bil v vašem dolgoletnem službovanju najvažnejši za tovarno in za V^s osebno? Z tovarno je nedvomno najvažnejši dogodek prevzem tovarne v delavsko upravljanje, za mo ne pa, ko sem bil pred lo leti izvoljen za prvega' predsednika UO, KVEDER KARL (33 let v KIL), šef proizvodnjo keramike: I^el som 14 lot, ko sem so zaposlil v tovarni. To jo bilo leta 1923. Začel sem so prlučevati za strugarja. Kot strugar Sem delal do leta 1947. N a. to..sam bil določen oz, poslan na nor- mirski točaj v Ljubljano in po opravljenem normirskom tečaju opravljal 3 leta normirsko službo. Po reorganizaciji lata 1951 se je ta ukinila ter sem prevzel delovno mesto vodje strugamo , in sicer do leta 1953. Pri ponovni reorganizaciji kodrov sem postal obratov od j a in nato leta' 1959 šef proizvodnje keramike. V začetku mojega prihoda v tovarno jw bil ro majhen obrat, ki je leta 193G štel ca. 12o ljudi. Za tem so bile zgrajene modernejše prodorno poči, povečala se je kapaciteta okroglih peči tor peci za nadloščilno žganje. S tem povečanjem kapacitet se je vzporedno povečal tudi stalež zaposlenih, V talec atnem obdobju je bil delavec zoničevan, slabo plačan tor za vsako malenkost tudi odpuščen. Zaradi vseg- tega se jc^dclo.vec začel zavedati. ? da je tudi človek,, Tod- delavstvo v naši tovarne, jo bilo skozi vsa ta leta organizirano, zato smo se uprli proti tedanji upravi podjetja z zahtevo povišanja mezd za ca.f 1» 5o din na uro (tega se pa točno več ne spominjam) Izbrali smo delegacijo,^ki se je šla pogajat z delodajalcem, ki pa ni hotel ničesar slišati o naših, zahtevah, Delavska organizacija je talec at sklicala na s ovni sestanek, to je bilo 8,5.194o, kjer nam je delegacija sporočila, da je vse brez uspeha. Ha sestanku je bilo dogovorjeno, da stopi delavstvo dne 9#5*194o v spožno stavko, Takoj je bil sestavljen stavkovni odbor, v katerem sem prevzel mesto tajnika. Takoj jo bila p ostavljcna straža okoli tovarne, Iti. je imela za nalogo, da prepreči stavkokazom prihod na delo. Dva. dni pot e In la stav- ka kar v redu, dokler ni uprava podjetja najela zaridarmorijo, ki je začela dolavstvo preganjati in voditi na delo nove delavce , ki pa. jih ni bilo veliko. Stavka je trajala 6 tednov. Uslišane so bile naše minimalne zahteve , in sicer komaj za 5o para" povišanj zaslužek na uro. Med stavko je uprava;, poskrbela tudi za to, da sva po nekaj dneh stavke mor-la s predsednikom stavkovnega odbora tov, Zipancem Martinom na vojaške vaje. Uato je uprava začela postopoma zaposlovati staro delavce. Spominjam se, da sem bil zaposlen med zadnjimi in to šele po 14 dneh prihoda iz vojske. Lahko rečem, da je v tedanji dobi bilo za delavca res trnova pot in da jo to, kar imamo danes, priboril delavec s svojimi žuljovimi rokami, s svojo proletarsko zavestjo za dobrobit vseh nas tor za mladi rod naše domovine, LEUHAPT AVGUST (37 let v KIL), izdelovalec Samotnih kapic: V tovarno sem prišel lo,8,1923 kot 17-letni fant. Takrat nos je bilo z-poslanih ca, 8o ljudi. Delal s cim na različnih delovnih mestih, toda največ' v samotnem oddelku, kjer som še danes. Zaradi precej velike konkurence iz zamejstva predvsem_.iz Češke in Nemčije smo se na jesen in zimo bali brezposelnosti. Delovni čas ja takrat trajal od 7. do 16, ure, vendar smo opoldan imeli eno uro prosto za kosilo. Bil sem strokovno organiziran, to je nekako t-ko kot današnji sindikat. Bil sem tudi eden izmed mnogih pionirjev Svobodo v Libojah, sodeloval pri udarniškem delu, ko smo si postavili dvorano v Slovenskem Dolu, Leta 1935» ko jo bil v^Celju prvi Zlet Svobod, na katerem, jo govoril tov. Prane Leskošek - Luka, nam je oblast prepovedala delovanje v kulturno prosvetnih društvih Svobode, Toda mi sjao sc znašli in takoj ustanovili novo društvo pod imenom Vzajemnost”, ki jo delovala vse do leta. 1941. Imeli smo pevsko in dramsko sekcijo, v to torih som so tudi san udejstvoval. Prvi javni nastop pevcev smo imeli v Libojah pri okobernetu. Čisti dobiček tega nastopa smo porabili 2a nabavo knjig, ki jih je n-bavljal neki profesor iz 'Maribora * (imena so pa vec ne sponrnjan) ter ust-novili knjižnico, ki je vsebinsko bil zelo bogata. Imeli smo- tudi politične se s tanim , ne katerih smo obravnavali predvsem'la pitalistični sistem, socializem ter tudi komunizem, toda slednje le ilegalno. Omeniti moram še to, da nam je pri prvem javnem nastopu pevcev pomagal^ celjski pevski zbor Sv obod e. v po d vodstvom Cirila _ Ere gl ja. Največ pa smo sode lov '1 i z zabukovšlco Svobodo, ki nam je bila najbližja* ELIS ANTONIJA (3o let v KIL), naša na jstarejša slikarka, je začela delati leta 1922 v tovorni v Slovenskem Dolu, V svojem 3o-letnem delu je opravljala vsa dela v slikami, od enostavnih do težkih dekorjev. Del la jo s krajšimi prekinitvami (odpust s. radi gospodarske krize, družinsko raz mere in podobno). Na vprašanje, k j misli o delu v slikami nekdaj in danes, je odgovorila, da je težto primerj Va z delom današnjih slikarjev in slikarjev takrat, ker so bili pogoji, pod katerimi so nekoč delali, mnogo slabši od današnjih. S 15 leti sem bila sprejeta v službo. Od štirih, ki smo tistega dno prosile za delo, sva bili sprejeti dgo. Kor sem bila precej šibka, sen bila določena za lažje delo, in sicer v slikamo, kjer sem se učila 3 lota* Današnja mladina ima res lepo, a takrat je hilo vse drugače in o tem ne govorim rada. Kot ženska nisem imela takšnih pravic kot moški, kar se je odražalo predvsem v zaslužku. Slikali smo vso ročno. Namesto brizga smo senčili z gobo vrče, v^ze, cvetlične lonce, žnrdinjcre itd. Po preselitvi v današnjo tovorno so uvedli v slikami tudi brizg in let? 1931 odlepkc, Kaj mislite o kvaliteti sl ibarskih izdelkov nekoč in danes? Mislim, da so nekoč zahtevali mnogo več natančnosti kot danes, tor jo pa povsem razumljivo, kor trg danes zahteva mnogo več dekoriranih izdelkov ter je nujno, da se delo poenostavi, pa tudi čas, v katerem živimo, terja modernejše, enostavnejša okraske. Ko bo urejena nova s lito rna (takrat bom že uživala pokoj), bo delo lahko uspešnejše in kvalitetnejše. MACONI IVAN (27 let v KIL), vodja livarne, ja začel delati kot vajenec v strugami leta 1923, Nato je bil premeščen k okrogli peči, kjer je ost 1 do leta 1925, ko je odšel v rudnik. Po vrnitvi iz rudnika lota. 1927 jo bil zaposlen zopet pri okrogli peči in po izgraditvi prve prodorno peci premeščen k tej peči za. premik ča, kjer je dola.l do aprila 1944, ko je odšel v" partizane. Po osvoboditvi je delal eno leto kot premika5 pri predorni peči in nato do lota 1948 kot paznik pri isti peci. Od leta 1948 dalje je delal v livarni kot livar sanitarne keramike ter leta. 1952 postal vodja livarne. Na vprašanje, kaj pravi gleda kvalitete livarskih izdelkov nekoč in sedaj, je odgovoril: Nekdanji izdelki naše tovarne - imenujem jo našo, ker smo jo pred. lo leti prevzeli v upravljanje - so sloveli širom sveta* Takšni izdelki so zahtevali vešče, skoraj umetniške roko livarjev in slikarjev. Delo je bilo izredno.natančno, drobnjakarsko. Stare oblike so zamenjale nove, sodobnejše, Ker so te oblika oz, izdelki sedaj izdelujejo 'masovno, izdelava ni več tako natančna, kot jo bila nekoč. Livarji bi se morali zavedati, da drobna Realistična figurica zahteva več nežnosti in skrbnosti pri ulivanju oz,čiščenju kot sodobne oblike v^z ali drugih predmetov, ki so brez drobnih gubic in podobnega. Ko bomo to dosegli, bom Zadovoljen z livarji. In kr, j nisi it o o premestitvi v novo livarno? M a vsnlc način bo delo boljša, saj bodo livarji v anam prostoru, kjer bo organizacije dala lažja# Storilnost dela so bo nedvomno dvignila, ker bodo odpadle zapreko, tako gleda transporta, sušenja modelov in slično, ki jih danes v starih deljenih prostorih srečujemo na vsakem kor ku. Ob koncu bi še omenil, dr. od mladine, ki se danes uči toga poklica, upravičeno pričakujemo solidnega znanja, ker ima za to mnogo boljše pogoje, kot smo jih imeli mi v mladosti. L.K. - M.Z, Poleg zgoraj navedenih moramo še omeniti tov, Babiča Rudolfa, ki dela pri pečeh in je v naši tovarni že 36 lot; tov, Starovašnika Ivana, mojstra strugarne (3o let v KIL), tev,Mirnika Franca iz samotnega oddelka (35 lot v KIL) ter tov. Kralj Rozalijo pri pečeh (27 let v KIL), Ker so ti na bolniškem oz, na rednem dopustu, nismo imeli prilike, da se tudi z njimi pogovorimo, Žalimo pa vsem, da ob jubileju naše tovarne in DS čim veseleje proslavijo tudi svoj službeni jubilej in jim.kličemo: “še na mnoga letal” Uredništvo KAS PLAČILNI SISTEM Iz leta v leto se delovni kolektivi borijo, da ustvarijo čim večji dohodek, da ga pravilno razdela v svoje sklade in de. od toga določeni del odpade v sklad za plače. Rra.v zato, ker so delovni kolektivi na svoj način, ustrezno pogojem v katerih delajo, začeli izdelovati sisteme razdeljevanja osebnih dohodkov, so po sami logiki stv-ri morali priti do takih izhodišč pri razdeljevanju osebnih dohodkov, ki v danih pogojih najbolj vzpodbudno vplivajo na zaslužek vsakega posameznika, ker sicer s sistemom razdeljevanja ne bi zagotovili niti porasta dohodka podjetij niti por sta osebnih dohodkov. In prav ta politika, na lenteri so kolektivi zasnovali' svdje sisteme razdeljevanja osebnih dohodkov in na kateri jih nadalje izpopolnjujejo, se zdi še zdaleč pomembnejša, kot so trenutni, sicer zelo lepi in za današnje dimenzije razveseljivi gospodarski uspehi, ki jih kolektivi dosegajo. To se pravi, da se danes hikjer več tarifna politiko ne izvaja samo na administrativnem določanju plač, temveč da je danes osebni dohodek odvisen od dohodka podjetja in od tega, kako bo podjetje razdelilo svoj . Čisti dohodek po namenu za osebne dohodke in za sklade. Tako, Vidite, so je tega oprijel tudi naš kolektiv, 1-ar mislim, da je se^najbolj pravilno. Za razumevanje vsega tega. pa lahko mirno jočemo: ”Vcč daš, več dobiš, oziroma več narediš, več zaslužiš”. bi pa izvedeli ga mnenje naših, delavcev v sami proizvodnji, sem sc napotil iz oddolk-1 v oddelek tor izvedel naslednje: KOS JOŽEFA iz pakirnice: Sun sicer zadovoljna., san o dr bi noruo ostala taks, kot so. Če bi de la. la pa času, no bi z-služila anogo, K orno so so sicer za primerjavo z lanskia letom letos povečalo, toda zaslužek ju črnogo boljši kot lani, čeprav je treba tudi rilo ve d .la ti, s. j sen letos zaslužile že tudi blizu 2o, 000» - din na sečno« VIZOVLv.EK ELICA is rasvrščev lnice: Letos je Lino g o boljo kot lani in sen zelo zadovoljna. Delan večina po normi, kor se ni pri zaslužku zelo pozna, soj se letos noj zaslužek suče okoli 11 do 17.000,* din, N GRADIŠEK FRAKC, pronika5 pri prodorni peči: zdi se ni, da je plača prsna j hrta / ne ročen pa, da včasih tudi dobro zaslužin, ker sen plačan po učinku, jc pa5 tako, da, če več naredin, tudi več zaslužin. Na splošno pa ninan kaj reči, saj so noja plača giblje od 14 do 22, oco, - din. BRGLEZ- MARIJA, polnil ka. te pic pri prodorni peči: Delan po nomi, ki so ni zdi še ter pr in er na 111 je skupinska. Letos zaslužin mnogo boljo keb lani. Ne zdi se ni pa pravilno, da nora.n vsako nedeljo in vs°k praznile delati, čeprav dobin to delo plačano s- procenti, KEIHER ELIZABETA, prosilka pri prodorni poči: Na splošno sen letos bolj zadovoljna kot lani. Delan v skupinski norni in, če ono polnoštevilno na delu, se na n procent no dvigne toliko, čin jih je pa nekaj v bolniške n st ležu ali na dopustu, moramo ostale bolj prijati za delo ter se nan pri ten tudi procent preš ogenj' norme dvigne, tar se zelo pozna pri zaslužku. Ne zdi se ni pa prav, da nor n n vsako nedeljo in vsak praznik delati, pa čeprav som zato plačana s procenti, ^GOLČAR FRANC iz strug ar ne: Delan večina, pri oblikovanju krožnikov, Norna sc ni zdi precej višeta. S premijami sen zadovoljen. Glede primerjave z lanskim leton bi povedal, da je bila norma manjša in se je akordna premija laže dosegla kot pa sedaj oz. letos. L- ni sc.:, bil pr emir an od lo% nad loo naprej, letos pa od 1% nad loo. Sicer sen pa,z zaslužkon kar zadovoljen, sej sen lani zaslužil ko na j od 12 do 14,000.- din, lotos pr* zaslužin od 15 do 16,000,- din. LENHART AVGUST iz šenotnega oddelka: Rri nekaterih kapicah sc ni zdi norma previsoka. Na splošno jo pa kar v redu, če hočen več zaslužiti, nor-n tudi več narediti tar nenim, da je plačilni sistem glede tega popolnoma pravilen. Lani sen prišel z zaslužkon komaj do 13,000,- -din, medtem ko priden lotos tudi na 16.000,- din nesoč n, .že, FEIDIN IVICA iz livarne: Z normami sen kar zadovoljna ,v samo da se ne bi povečalo. Na. splošno se ni zdi letošnji plačilni sistem boljši kot lani- saj sen lani zaslužila komaj od 13 do 15,000,- din, medtem ko letos zaslužin od 18 do 2o,ooo.~ din. ŠALEJ BERTA, iz rudloščilne s liter ne: Čez svoj 2© služok so nimam kaj pritoževati, sem zadovoljna. Je pač tako, cc več naredim, tudi več z :služim« R:v 110 zaradi toga se ni zdi letošnji plačilni sistem boljši kot lanski. S-j som lani zaslužila največ 12,000,- din, letos pa sem prišla celo že do 19.000,- din ucseč-hega zaslužka. Norme se ni note tore zdijo previsoke. No zdi se I ni pa prav, da sen nor a la že nekajkrat delati pri peči in celo pri zunanji skupini, saj sen sc vendar učila za slikarko, PINTER MARIJA iz podloščilne sl Urar ne s Z zaslužkou sen zadovoljna, Nornc so različne. Kar se j ih ne da doseči, sen nnenja, da bi jih bilo treba znižati. Akordne premijo so v redu. Lanski plačilni sisten so ni je zdel nnogo boljši kot letošnji, K,pr, lani sen zaslužila ca, 14 do 18,ooo,- din brez vsakih nadur, Letos pa še niscu dosegla plače 19,ooo,- din in to. z nadurami, Večkrat sen delala že pri okrogli peči ali pa pri zunanji skupini, Ker sen pri ten dolu bolj fizično trpela, sen se na svojo delovno nesto vrnila z bolj otrdelimi rokami, kar sc ni jo zelo poznalo pri doseganju nornc. Zato bi predlagala, da nas, ki nora no pri svojen rednou dolu ineti 'lahke roka, ne bi več prenoščeli na fizična dela, BABIČ 'KAREL iz zunanje skupino; Mnenja sen, da je tarifna postavka din 44,- n?, uro znatno premajhno., če ponislino, da noran delati ob vsaken vremenu in ob vsaken letnem času. Glede razliko^ned lanskim letom in letošnjim lotom bi lahko rekel, da ne sapažan nobene, ker je noj zaslužek isti. Glede norm ne nočen reči ničesar, ker jo pred dnevi bilo nakladanje ponovno normirano., KOKOLI ELZA iz skladišča got, izdelkov; Pl čilni sistem se ni zdi pravilen. Norme ustrezajo in se ni ne zdijo previsoke, Kar so tiče pa zaslužka glede na lansko leto, ne bi mogla reci, če je bilo lani, oz, je’letos boljše, kor zaslužim približno enako, Lado Koštouaj VSO POZORNOST REKONSTRUKCIJI Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Žalec je na. nedavni seji razpravljal o rekonstrukcijah v industrijskih podjetjih v občini in sprejel naslednje priporoč i 1 o ; Glede na podane ugotovitve o stanju proizvodnih sredstev v naših industrijskih podjetjih,^na katerih zaradi njihove zastarelosti in izrabljenosti ni mogoče forsirati tiste proizvodnje, ki bi se jo lahko pričakovalo v normalnih prilikah, je nujno, da naša industrijska podjetja posvetijo vso pažnjo rekonstrukciji svojih obratov. Nujno je,db se vsa podjetja z vso resnostjo in stalno zavzemajo za izvedbo planiranih.rekonstrukcij in vsa razpoložljiva sredstva dirigirajo v te namene. Paziti jo treba tudi na to, da sc bodo rekonstrukcije realizirale kolikor mogoče v planiranih obdobjih, da bi bilo mogočo pravočasno začeti s proizvodnjo v rekonstruiranih obratih. Stremeti je tudi za tem, da se izboljša, lev ..lite ta izdelkov, kakor tudi to, da se asortinan prilagaja tržMčn prilikam. Franj o Tilinger Pregled nekaj najboljših primerov zaslužka po posameznih oddelkih Turefure TariiZaslužbkj % j ; F^7~T 15o i _a_ u a ■ & 0) •O ! h |; O o 0 0 ti !o • d 0 d) CO ftCO jUAUA i * * ICACA IH H 3AVO ■d-00 ■M" A-« • d-H H H C—VD mrvi UA VO 00 itn HH PO 00 VO VO 00 VO 6 e H CA CM H CA H CO d" H CA CA m A- CM d- d- H CO H n 4 Pvl CM H a- o i—i CO vO e • m d- CM CM UA m A- co CM CM ua a- o CM CM UA d- UA CM UA CA CA CM CM A-A- UACA nM- CM 00 CMH ■3 ti • D -H H 0 ^ CO 0 C0 O ^ -P ti mm H H CA ČAČO 00 I 1 co co &_____ ■O 00 H O CA H Co A- CM 00 UACM 00 A- d- UA CO UA • ♦ CM d* O CA H d- CM H a- CM A- H m H m CM A- 00 d- CM d- O A- m H CM CA co CA CA m vo CM A- 00 CA m ca H CA CO UA • UA UA * H O H H ——i=4- UA d* OA 00 e e UAd" O 00 -Hi .... vovo CA CA CO 00 UA UA 00 00 m o H UA mm m oo oo o H UA • • mm oo co o o UA UA mm UA. O 00 oo CM m m vo t— m UA CA CA m m H* d-m m e o H H H CM tr\ m m oo » • H CO CQ O •V CM H- m • » UA d” CA CM CA m MO 00 e • A- m id I 0 0) MSI ti o ti co -trn 00 00 00 co CA CA • e mm CAVD UA CM H H • e CM CM cm m •^UA o m • • mcM COMO UA UA VO O • o mm o A- O H m d" CA d* i—I e m oo A- m •. vo 00 d-UA CA CM H » • CA CA VO O CM 00 vo d* A- UA rj- VO O d~ OA e e A- m vo m ca co oo ca • *■ UAm tiO o co 0 ti -Or CA CA mm H H mm CM CM H H H H CM CM H H mm CM CvJ H r-4 VO m H VO A-cm m H I H VO CM H UA UA H H H H UA UA A- CM H H VO 00 m cm H H CAUA m cm H H VO vo mm vo vo CA CA CM CM UA UA H H ■ e e CA CA CM UA H vO m a- e e CM CA H A- d-CA O VO H e • d-m H H "d- d* CA $ VO vo H "d- d-d- d* d-d-d* d* A-UA UA d" ovm vovo m d- O 00 CA CA H H CM CM H.00 O CA CM H VO A-H H CM CM mvo H CA CM H 00 CA H CM 1CA CM H H O d- O CM H § oS CM O e • m d-H H VO O • • CA H i—I Q 00 H* VO UA A- • e CM d" H H CM CM VO 00 00 VO e e 00 o H d- UA vo UA UA UA UA UA A- UA ■d- UA A- H UA A- CA 'd- d- CM H UA H CM O vo H" UA CM CM 'd- 00 O CA CM H o m CVJ CA CM H H 00 H H CM CM ti m o co cvo A- O H CM H O H d- 00 "d* o H UA H CO id o 0 > CO I—I 0 A CO rd co -P 0 cO -p id id 0 0 ti >C0 •H ti >0 0 > H (D »H bo S g; co O ■|A) •H rH ti ti ti h> ti N 0 0 -O H O h0 -P ti >ca cq M 0 H 0 'ti 'ti o g > ti >u >ca tsi 0 o ■P H m o H O ti 0 ti ti >o > •H H >o tiid 0 0 0 H H ti O O M EH til H O ti O 0 A 3 o o 0 S 0 •o •H ti 0 S id •H ti ■p 0 I-1 m 0 •o ti O tn 0 O S -P ra 0 S >o •H ti 0 ti 0 0 ,r>H •H £> ti 0 0 ti O ’ti) ti 0 0 N ti •H 0 O Cn) s H MO titi ti ti H O M ti M A O O g EH ti ti O ■r s g o Ih I 1 g 12 H A PONESREČILI SO SE Glade na to, da. jo v našen podjetju vodno več nesreč pri delu, sno se odločili, da uvedeno v našen "Libojsken keraniku" stalno rubriko pod nr.slovon "Ponesrečili so se". Ko bi se vsak od nas zavedal, kakšno škodo napravi s ten, da se ponesreči, kolektivu, družbi in tudi san sebi, bi narsikdo nalo bolj pazil, da ne bi do takšnih nesreč prišlo bodisi na. sanen d e lovne n ncstru, na poti na delo in od dela. Preglejno si ponesrečence sano v prvih sednih nesočih tega leta, saj jih je kar 31 po številu, in to so: Pri padcu so si poškodovali roko: ROTAR LUDVIK na poti v službo, KLOVAR VERA, RAMŠAK ANTONIJA, MAJHEN ZORA, ZORE ALOJZIJA, KOZOVINC FRANC, PRISLAN MARTIN na poti iz službe. Nogo so si poškodovali: LEDINEK VIKTOR, AVBERŠEK FRANC, RAMŠAK BREDA koleno m nogi, NARBERGER FANI, FLIS JUSTINA na poti v službo, VESELJKO DORA, PLANINŠEK ELICA na poti v službo, DELAKOHDA VINKO, GERIČ FRANC. KRAJNC IVANKA je ob živčnen napadu padla tor si poškodovala glavo, KELNER ALOJZ se je ponesrečil zaradi ualonar-nosti sodelavko Lukner Mire, ki nu je pri nakladanju z lopato poškodovala prst na roki; ŠKRBINJSK IGNAC se je privodstranjevanju odpadkov urezal v zapestju s črepinjo; KOS JOŽEFA so je ponesrečila zaradi nalone.rnosti R-:h ^Matilde, ki ji je z lopa