Tema intervjua: ZAKON 0 UNIZERZI icjiiu iuicivjuu. utnun v wivi«.bi%j>i Velikih sprememb še ne bo ZARADI SPLOŠNEGA ZANIMANJA gTUDEN-TOV ZA NOVO SPREJETl REPUBLIŠKI ZAKON O UNIVERZI, JE NAŠ VREDNIK PREJŠNJI TEDEN OBISKAh REKTORJA NAŠE VNIVERZE PROF. DR. BOŽIDARJA LAVRIČA IN GA ZAPROSIL ZA KRA-TEK INTERVJU. Vprašanje — Kafco ooengujete novi re-publišfci zafcom o umifveriZi? Ka-tere določbe ziakona se vam 2xie najpomembnejše za razvoj univerze v uistanovo, ki bo vsestrdn&kio ustrezala zaihjte-yaim časa in zahtevam družbe? Odgovor — Najpomembnejše pri za-konu je, da omogoča bolj kon-kretno kontrolo nad študijem, tako nad delom študentov kakor tudi nad vsebino štu-dijskih načrtov in programov. Z njim se borao dokončno re-šili iz neštetih provizorijev, v katerih smo plavali doslej, prišli si bomo na čisto. Omejitev študija na največ 8. oz. 10 semestrov je nare-kovala potreba po kadrih in pa dejstvo, da se je doslej Studij res vlekel predolgo. Vzrok za to ni bilo toliko sla-bo delo študentov, kot pa cela kopica drugih činiteljev. Poleg tega je zakon zelo ši-rok: pušča možnost podaljša-nja študija na katerikoli fja-kulteti, seveda s privolitvijo Ljudske skupščine LRS. Mislim, da bodo študentom te določbe zakona v olajšanje, saj jim bodo jasno dani ter-minl, vsebina študija, pravila študija itd. Vsega tega doslej ni bilo in to so študentje že ves Zns kritizirali. Zakon daje tudi pomembno mesto družbenemu upravlja-Jiju na univerzi. V vsej dose-danji praksi se je pokazalo, da je družbeno vpravljanje za univerzo zelo koTlstno. Pre-pričan sem, da se bodo malen-kostne nepravilnosti, fci so Še v njegovem izvajanju, uredi-le. To je največ odvisno od Ijudi, ki so v svetih in v upra-vah. Od njih je tudi odvisno, ali se bodo posamezni proble-mi hitro in dokovčno reših. Vprašanje — Kafco ise bo dal izvesti 22. 8Len zafcoima, ki določa, da mo- rajo biti študijski nsJčrti, pro-grami in pravila študija izde-lani tako, da lahko študent do zadnjega semestra opravi vse izptite ip tudi diplomsko delo, če je predpisano?. Odgovor — Dosedanje študijske na-črte, programe in pravila štu-dija bo treba prilagoditi za-htevam novega zakona glede traianja študija. Problem se pojavlja na fa-kultetah, kjer se zahteva di-plomsko delo. Tam je vpra-šanje, ali se bo ta diplomski študij štel v predpisano štu-dijsko dobo ali ne. Zakon namreč določa, da se lahko zadnji semester pridrži samo za diplomsko delo. Da bi omogočili doštudiranje v z zakonom določenem roku, bo potrebno revidirati dose-danje učne načrte in progra-me. Nekatere nebistvene pred-mete v njih bo treba skrčiti in dati poudarek predvsem glavnim predmetom. Težiti bomo morali za tem, da bomo dali študentom harmonično znanje določene stroke brez specializacije, brez poglobitev v vse mogoče specialne pred-mete. Pri nas so namreč ne-kateri doslej težili, da bi se specializirali že takoj v začet-ku. Toda za to je določen po-diplomski Studij. Temu bomo m.orali dati odslej še večji po-udarek. Na nekaterih fakultetah je bilo ob tem zakonu precej ne-godovanja. Toda treba je vskladiti naše težnje s potre-bami družbe. Seveda pa pri tem ne smemo prezreti kvalitete. Ob koncu razgovora je tov. rektor še dejJl: — Delo na statutih univerze in posameznih iakultet, v ka-terih bodo tudi natančno do-ločeni študijski vrogrami, na-črti in pravila študija, je že v polnem teku. Rok, v katerem jih moramo predložiti Ljud-ski skupščini, je 5. januar. V staiutih fakultet bo tudl določen postopnl prehod's se-danjega stanja na, izvajanje novega zakona. Pričakujemo, da velikih sprememb sedanje-ga stadija pri določbah postop-nega prehoda ne bo. Ker bodo statuti sprejeti šele v prihod-njem letu, bo zakon stopil v polno veljavnost šele v šol-skem letu 1958-59. Janez Vrhunc KAKO SMO IN KAKO BOMO Zato je tudi bilo prvi dasn malo hudo. Čeprav sroo delo razdelili po komisijah, da bi se mainjši krog ljudi lažje med se-boj pomenil in razpravljal o problematiki te ali one štu-dentske dej-avnosti, da bi laže ustvarili poglobljeno delovno vzdušje, smo odšli s prvega se-stanka malce zaskrbljeni. Ven-dar je bilo drugi dan že bolje in v dveh, treh dneh je biLa delovna atmosfera popolna in je vzdržala do konca seminar-ja. Mladi ljudje so se iz dneva v dan bolj sproščali, sodelovali so v diskusijah, svetovali so, predlagali in še v svojem svo-bodnem času privatno ald pol-* privatno razpravljali o proble-mih, ki so jih tistega dne ob-ravnavali na seminarju. Mnogo smo govorili, sklepali in ugo-tavljali, kar nas je učilo, do-polnjevalo in utrjevalo v na-šemu mišljemju in akciji. Zato za bežen pregled samo nekaj marginalij. Rezultati razpravljanj o ide-ološki dejavnosti so organiza-ciji postavili zahtevo, da smo-trno poglobimo kvaliteto ide-ološkega dela. Ne površnih formalističnih razprav w »po- Univerzitetni svet.. • LJUBLJANA, 5. oktobra. Da-nes je bila v seij.ni dvorand Umi-verze seja Univerzitetnega sve-ta. Za nove;gia predsiednika je bill davoljen F.rance Peirovšek, diireikfcoir Radia Ljubljana. Ker je redakorjpa lista v času ko to poročamo že zaključena. bo-mo o podrabnostih seje poiročali v inasledniji Steiviilki našega lista. Studentski seminar v Ankaranu Kakor vsako leto, t-idi letos: štirinajst dni pošte-negra dela in solidnih rezultatov. Posebnost letošnjega seminarja je bila v tem, da smo bolj kot kdaj prej pazili, da se tim več študentov iz nižjih letnikov spričo nastalenga položaja lva Univerzi, oziroma v organizaciji udeleži seminarja. Situacija naravnost zahteva, da se čim vee mlajšega kadra kar najaktivneje vključi v delo organizacije. Delo y organizaciji pa ni postalo 3e dokaj zaootano in včasih tudi problematično, marveč je vsa dejavnost tako obširna, da je na vsakem odgo-vornem mestu potreben celoten človek, sposoben samo-stojno reševati in ukrepati. Zato nam je bilo mnogo do tega, da razgrnemo vso aktualno problematiko organi-zacije pred mladimi ljudmi, z vsemi uspehi in neuspehi, problemi in težavami, da se v tekočem šolskem letu ne bi več ukvarjali z razlagami in analizami, marveč, da bi čim smotrneje pristopili k delu. govarjanj«, marveč poiskati v zavest je treba nenehno dvi-vsakem problemu bistvene do- gati do največje smotrnosti, ki bre in slabe strani, življenj- je nedvomno jugoslovanskemu REVIJA 57 JStudentje smo dobili revijo. Mladi rod slovenskih književnikov -študentov bo v njej lahko izpovedoval svoja stremljenja, svoje velike in male probleme, sebe samega. Na tej njihovi ustvarjalni poti pa jih z vsemi močmi podprimo z nasveti in miiljenji — z iskreno kritiko. Tri lastnasti nam razodeva prva in druga števUka Revije 57, ki so v našem povojnem revijalnem življenju že skoraj neznane: močno umetnost, res-nično prizadeto problemskost in skladnost hotenj leposlov-cev in esejistov. K tem trem adlikam dodajmo še, da so se okrog revije strnili skoraj vsi pomembni, z literaturo in kritiko ukvarjajoči se mladi tlovenski književniki, ki se ukvarjajo z novim človekom. Našemu porsčilu ne gre, da bi se spuščalo v razpravlja-nja s posameznimi pisci, od katerih gradi vsak svoj mi-selni in čustveni sistem v od-nosu do sveta, niti se ne bo trudilo, postavljati svoja last-na stališča.. S tem pa ni re-čeno, da bi se z vsako misli- Odkritje spomenika heroju Toietu Tomiičuš V soboto, 12. oktobra bo ob 16.30 otvoritev nove osnovne šo-le na Poljanah, ki bo nosila ime heroja Toneta Tomšiča. Obenem bo tudi svečano odkritje spome-nika Tonetu Tomšiču. Spomcnik, ki bo stal pred novo osnovno šolo, je izdelal akad. kipar Bo-ris Kalin. Odkritje spomenika sovpada s petnajsto obletnico ustanovitve prvih štirih sloven-skih brigad. Ob odkritju bo go-voril tov. Janez Vipotnik, sekre-tar OK ZKS. jo v te) reviji strinjalo ali da bo resoniralo z vsakim ču-stvom njenih piscev. Se v no-beni druzbi in v nobenem ča-su niso vsi imeli enega same-ga mnenja. Če so se zanj tru-dili, so se končno razočarali. Če so ga vsiljevali, so si vzgajali Ijudi z dvojno moro-lo, ki so zahtevano izvrševali, po svoje pa živeli. In če pri tem niso imeli slabe vesti, je umetnosti zelo slaibo predla. Vmetnosti pravzaprav ni bilo zelo na površini, v čisto vsak-danji aktualnosti, a jo vendar nezmotljivo popelje v globi-ne razmišljanj o bistvu člo-veka v svetu in daje dožive-tast njenim estetskim napo-rom. Kadar zaniha zanimanje umetnosti iz etične plati na estetsko, je njena stopnja hkrati znak najvišjega vzpona in začetka propada. In vse se po zakonih dialektike spet po-¦novi. Temu procesu se ne da. ustavljati predvsem zato, ker so njegovi izvori globoko v du-ševnostih vsakokratnih časov-no in krajevno določenih Iju-di. Odpirajo se iz tako imeno-vanih moralnih mačkov, vre-jo skozi moralne depresije v uničujoče struge nihilizma in ko se umirijo, se razgledajo po daljnih bregovih. Izvrše novo orientacijo življenja. Nadialjevanje na 4. strani sko, odkrito in pošteno! Nič nam ne koristi, če včasih raz-pravljamo na predavcinjih in seminarjih iz površnasti ali malomarnosti le zato, da bi Idhko dejali: to in to smo sto-rili na ideološkem področju. Ne, če na naših sestankih, predandnjih ali seminarjih ne bomo spregovorili z vso smo-trnostjo, ki jo rta, dejavnost zahteva, potem %odo brez nai razpravljali po foajeih uni-verze, privatno, kar bo prav gotovo škodilo, predvsem raz~ voju našega mislečega člove-ka. Na tak način bodo in že nastopajo napačna mnenja in sodbe, ki so jih posamezniki ustvarili o tem in onem brez široke, javne, temeljite in po-globljene razprave. Nekdo med tovariši je menil, da se ni potrebno razburjati, če ide-ološko delo ni zajelo dosedaj veČine študentov na univerzi, ker je razurrdjivo, da bo le del teh uašel svoje veselje po-glabljati se v ideološka vpra-šanja, drugi del pa se bo po-svetil tej ali oni dejavnosti, taki pač, ki jih veseli. Šlo je za svobodno odločitev. Res je. Prav gotovo je, da se vsi štu-dentje na univerzi ne bodo in ne morejo poglabljati v pere-ča ideološka vprašanja, ven-dar naš razvoj in čas zahteva to od nas poleg strokovnosti predvsem politično aktivnega človeka. Naj ne bo med nami intelektualca, ki se v tej ali oni zgodovinsko politični situ-aciji ne bo znal opredeliti, oz. ki ne bo vedel, kje je njegovo mesto — mesto naprednega, iz naše družbe izhajajočega člo-veka. Kdor bi pozabil to dej-stvo, ki je v kritičnem tre-nutku najmočnejše orvžje, saj gre za da ali ne v polnem po-menu besede — bi bil na na-pačni in zmotni poti. Naši štu-dentje predstavljajo danes do-kaj zrelo T>olitično encto. To državljanu nujno potrtbna. Poleg tega pa morarno nujno povezovati v našem vsakda-njem življenjv, naše idejne poglede in nazor z vsakdanjo prakso — z vsakdanfim živ-Ijenjem. Kajti povezava idej-nih osnov in prakse nam bo prinesla vrednote, ki bodo po-spešile rast našega socializma. Sacialna ekonomska komisi-ja in tovrstna dejavnost po iakultetah je dala letos, kakor lani, zelo dobre rezultate. Ak-cija, ki je bila predlagana na zadnji skupščini: kako zaposliti naše študente, da bi nekaj za-služili, a da njihov študij ne bi trpel, je prav gotovo uspela. Preko tisoč mladih ljudi je le-tos zaposlenih honorarno, od časa do časa ali pa nekaj uir na teden in si s tem lajša svo-ja študijska leta, obenem pa utrjuje sposobnost, biti samo-stojen in pripravljen na vse mogoče težave v življenju. — Mnogo je bilo govora o spre-jemanju ncvih študentov v študentske domove in pomanj-kanju prostora. Ugotovili smo, da je vsako leto slabše. Detos so prosilci na primer vložili osemsto prošenj, komisija za sprejem v domove pa ima na razpolago komaj stodvajset po-stelj. Prav gotovo je, da je večina izmed njdh bila upra-vičena in bi jih v normalnih razmerah ne n^gfllodbiti. V&# čina med njimd sox!)pinovi H hčere padlih borcev, aktivistov, delavcev, siromašnih kmetoV| ki na ta ali oni način sodeluje-jo v delu ali boju za boljš^ življenje naše družbe. Sklenje-no je bilo, da bomo prizadeto razkrili ta problem pred od-govornimi čkiitelji, obenem pa apelirali na ljubljansko jav-nost, da nam po svojih mo-čeh priskoči na pomoč. Skupaj s CK LMS bomo storili vse, kar je v naših močeh. Tudl zdravstveni fond, socialno za-varovanje študentov — nujno kliče po ureditvi. Ne samo, da imamo neprilike v organizacijl zdravstvenega fonda, marveč je le ta sam po sebi postal splošen problem, že z ozirom na to, da so te stvari v dTUgili republikah temeljito uredili. Zagreb na primer ima svojo Nadaljevamje na 2. stra-ni Nova prijateljstva T dneh od 14. avgusta do 2. septembra se Je na Poljskem mudila kot gost poljskih študentov skupina 18. ljubljanskih in 11. beograj&kih študentov. V istih dneh pa je bila pri nas v taboru v Ankaranu tudi sku-pina poljskih študentov. Skiupina naših študentov je ekupaj z ostialimi skupinamt icozemsikih študentov prebivala večinoma v študentsikeTn počit-niškem domu v Kazieinierzu ob Visli. V njem je bilo več kot polovaoa P'oljskih študentov, preostal-e prostore pa so zasedli študentje iiz Kitajske, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Bol-garije, Švedske, Holandlije, Norvešike, Daosike, Italije. in Spanije. liled leitovanijem je bilo nekaj predavanj. Predsednlik central-nega cdbora poljske študentske organizacije je predaval o štu-demtski organizaciji na Polj-ekeim. Clan jugoslovansike sku-pine štuidentov je govoril o na- PROSLAVE OB OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Ob obletnici Oktobrske revolu-cije bo Zveza študentov pripra-vila veliko proslavo. Na njej bodo' sodelovale vse študentske kultur-ne skupine: Akademski pevski zbor »Toneta Tomšiča«, Akadem-ska folklorna skupina »France Ma-rolt«, Moški pevski zbor primor-skih študentov »Vinko Vodopi-vec«, Akademski oktet, recitatorji z Akademije za igralsko umetnost in solisti z Akademije za glasbo. Vse omenjene skupine bodo 30 vsej verjetnosti nastopale tudi na okrajnih proslavah in iia prosla-vah, ki jih bodo prirejali delav-ski kolektivi. Pri okrajnih in občinskih pro-slavah bodo sodelovali tudi po-krajinski študentski klubi. &em slstemu študijia In o druž-benem upravljanju univerz. Za sistem študija so se poslušalci zelo z.animali, za probleme druž-benega upravljianja univerze pa manj, predvsem zato, ker jim je ta problem ostal še precej nejasen. Poljski študentje so poskrbeli tudi za kulturni in zabavni program. Priredili so lep tabor-ni ogenj, nastopil pa je tudi poljski študentski zbor, ki je žel obilo priznanja. Uspel je tudi ples v maskah, kjer je pri-šla študentska iiznajdljivost in raz,posiajenost v polni m&ri do izraza. Poljski študentje so inozem-sikim kolegom raakazali tudi evojo lepo in s kulturnozgodo-vinskimi spomeniki bogato do-movino. Peljali so jih v znani Lublin, Krakow in Varšavo, v naoistični koncen-tracijski tabo-rišči Majdanek in Oschwientz, v razJrošno urejeni planinski turistični kraj Ziatecipane ter v Chopenov rojstni kraj. Čeiprav se srečainje na Polj-skem ni odlikovalo po kakem posebnem programu, pa saj ta-kega namena niti ni imelo, je povsem spontano veliko pripo-moglo k medsebojnemu .sipozna-vanju in zbliževanju študentov različnih narodiov. več. Vsaka mlada umelnost, ki se iz takšnega stanja rodi, je nujno najprej zelo občitt-Ijiva za moralno zadržanje svojega časa. To njeno priza-devanje je v začetku sicer še NA KULTURNI STRANI: Podlistek: Boris Piljnjak: Stvari Pesmi: Veno Taaif&r, Gr egor Striniša in Jože Snoj Pro et contra: Kulturna dejav.no®t Zveze študentov . . Portreti mladih: Mariia Bitenc Umetnost: M.aye,r in Ce rniigoj Poročila: Gledaldiški fe stiivai v Brlangenu, »Ana Fra-nk« v Celju itd. Srečanje z ijudmi Spomine bom pisal, ko bom star Pred zaprtimi vrati stoji nekaj študentov. Z zanimanjem lovijo posamezne glasneje izgovorjene besede. Izpiti. Stopim bliže: »Ima prof. Rosto-har izpite?« Nekoliko me je skrbelo, Ce me bo mogel dr. Rostohar sprejeti, ker je bila ura že čez dve. Pa mi je kljub temu ustregel. Prof. Rostohar bo prihodnje le-to praznoval svojo 80-letnico, toda človek mu tako visoke starosti res ne bi prisodil. Letos so ga upoko-jili, vendar bo še naprej predaval kot honorarni profesor, ker je na oddelku za psihologijo res nena-domestljiv. — Ta upokojitev je pravzaprav že tretja v mojem življenju, je dejal. Prvič so me upokojili Nem-ci leta 1939, ko so okupirali Ce-ško, drugič pa Cehi ob moji 70-letnici. Z naprednirn političnlm delova-njem je pričel že ko^ dijak v Kra-nju skupaj še z nekaterimi drugi dijaki. Hišo, kjer so stanovali, je njihov profescr za nemščino ime-noval »revolucionarni hotel«. Bil je član ruskega in Ceškega kluba, literarnega in sokolskega društva. — Seveda nas pollcija ni pustila pri miru, je pripovedoval. Vendar smo ruske in druge prepovedane knjige še vedno pravočasno po-skrili. Prof. Rostohar je študiral na Dunaju in v Pragi. Pripovedoval Je, da je osebnost Masaryka nanj močno delovala. Masaryk ga je tudi habilitiral. Ob prvi svetovni vojnl je bil mobiliziran. Proti koncu vojne se je kakor mnogi drugi Jugoslovani boril za nastajajočo državo Jugo-slavijo. Ko sem ga vprašal, kako je bilo v teh dneh, se je nasmeh-nil in zamislil. Gotovo je pred njegovimi očmi vstal mladi nadpo-ročnik Rostohar, ki je proti koncu vo.jne z balkona Deželnega dvorca (današnje univerze) zaprisegel vo-jake in oficirje za novo Jugosla-vijo; nato s svojimi vojaki zase-dal slovensko ozemlje in razoro-ževal avstrijske enote; poveljeval akademski legiji ob Vrbskem je-zeru; ob plebiscitu vloži! vse sile v agitacijo za Jugoslavijo in do-segel na svoiem območju, da je večina glasovala za Jugoslavijo; dal generalu Maistru pobudo, da je zasedel Maribor in del Stajer-ske, ki bi drugače najbrž ostala poa Avstrijo. — Po končani vojni sem bll, je nadaljeval, v vladni komisiji za ustanovitev slovenske univerze. Toda ker so klerikalci in liberalci nasprotovali, da bi bil postal pro-fesor na ljubljanski univerzi, sem odšel na prav takrat ustanovlje-qo Masarykovo univerzo v Brno. Kakor povsod, je tudi tu zasta-vil vse svoje sile. Ustanovil je institut za psihologijo in institut za eksperimentalno gsihologijo. Prišla je druga svetovna vojna: Nemci so na Ceškem zaprli vse visoke šole, profesorje pa upoko-jili. Najprej je profesor deloval kot aktivist v domačil: Bregah pri Krškem. Nemci so ga ujeli in ob-sodili na smrt. — Vendar se mi je z dvaintride-setimi drugimi na smrt obsojeni-mi jetniki posrečilo pobegniti, se je nasmehnil. Po končani vo.ini sem spet šel na Ceško, vendar sem moral leta 1948 ilegalno zbe-žati v Jugoslavijo, ker nisem ho-tel podpisati informbirojevske iz-jave. Od takrat predavam na Ijubljanski univerzi. NJegovo znanstveno delo je po-membno in obsežno, da ga ne mo-remo tu naštevati. Nič manj po-membno pa ui njegovo pedagoško delo. . Vprašal sem ga, kako se razume s svojirai študenti. Odgovoril je: — Z njimi sem kar zadovoljen, enako tudi z nivojem njihovega znanja. Seveda jih je med njimi tudi nekaj, ki nimajo prave de-lovne vneme, toda večina jih je resnih in prizadevnih. Začeli smo z osmimi študenti — seciaj pa jih imamo 150. To dokazuje, da zanl-manje za tovrsten študij hitro na-rašča, kar je razveseljivo, saj tega kadra pri nas še vedno primanj-kuje. Vprašal sem ga še o psiholo-škem institutu. — Ta pa dobro napreduje, ]e de-Jal. Z uveljavitvijo novega uni-verzitetnega zakona se bodo usta-novili novi industrijsko-psihološki, klinični in pedagoški oddelki, ki so neobhodno potrebni zaradi raz-voja naše industrije, zdravstva in šolstva. Na koncu sem ga prosil, naj ml pove še kakšno zanimivost iz svo-jpga življenja. Zasmejal se je in dejal: — V mojem življenju je bilo pre-cej zanimivih epizod. Šaljivo je še pripomnil: — Zbral jih bom v spominih, ki jili boin pa pisal, ko bom star. FORUM Znova smo pri delu. Pred nami je vrsta problemov, Jci jih želimo reŠiU že tcukoi v začetku. Od tega priča-kuiemo mnogc, predvsem pa, da nam bo vsem jasno, kaj terja od nas prihodnost. kaj želimo in hočemo, da bo naše skupno delo uspeš-no. PričenjaTno s 6.000. Da prav tolikokrat bo tiskcvrski ualj potisnil naš Ust na svetlo. Povsem se zaveda-mo dolžnosti iti odgovorno-sti, ki je pred nami. Enako pa upravičeno pričakujemo tudi od vseh studentov v naši organizaciji. Ko uravnavate svojo pot in delo, naj bo le-to polno življenjsko, prizadeto, do-gajanje okoli Vas — del Vas samih. V obtoku dejav-nosti na univerzi in izven nje bodite aktivni in delov-ni, rešujte svoje probleme. Da, ravno to želimo. Ta-ka dejavnost prevzame; 0 njej hočemo pisati v pri-hodnje. Namenjeni smo bolj kot vsa leta doslej po-seči, v drobno življenje, delo in aktivnost, pa naj gre za probleme organiza-cije ali kaj drugega. Skupni problemi in skup-n% napori — le tako lahko dosežemo v celoti naš na-men. Studentski list, štu-ientje in naša organizacija so in morajo biti eno. SREDISCE VARSAVfi CELJSKI KONGRES VI. Kongres Ljudske Mla-d*me Slovenije je dal pobudo z&\ n^vo obdobje ustvarjal-rualno3iti za ur&sničitev ciljev in smotrov socialistične družbe, gleda mladina v bo-dočnost z velikim zaupanjem. Mladina se je v obdobju bor-be za višje socialistične druibene odnose vključila v javno življenje v vsej svoji celoti in podprla napredne OrednikoT koš Pod tem naslovom o+var-jamo v prvi številki novega študijsfcega leta rubriko. ka-tere name« je ..fcrdnejiša zve-za med našimi bralci in urednlštoom. Na vsa pisma, ki nam jih boste poslaili, pa naj bodo podpisana ali ne, bomo tu odgovarjali. Piišite nam. kaj vam je všeč v Tri-buni in kaj vajn ni. Zakaj? Kaj bi bilo lahlko po vaiš&m mneiiju boljše in kaj bi vi drugače opisali tn uredili- Le na taik način bomo uspeli iz-boljšat; m prirediti kvaliteto lista tako, da bo vsem všeč, Toreij: peiro v roke (lahko iudi svinčnik!) in pišite na Uredništvo TRIBUNE, Ured-nikov koš, MikK*Jii2eva 5a. Pilozof R. A. nam v pismu očita, da pišemo premalo o problemih filozofske fakulte-ie, o težavah diplomivranih Studentov, ki »zagazijo« v šolske nezgode in se nimajo kje pritožiti. — Mnenje tovariša R. A. je pravilno m njegov očitefe je na mestu. Probiem, ki nam ga predstavlja naim je znan. morda bi lahfco dodali še prablem učnih načrtov na gi-mnaizij j in na srednjih So-lah. Vse to so stvari, jti si-cer .niso direktno študentske, a v&adaTle spadiajo predvsem v naš list. Tovarižu R. A. hočemo odgovoriti le fo, da nameravamo v letog-njem le-tu obdelati te probleime. Pi-šite mam še kaj, v,- tovariJS R. A. in tudi drugi, o tem in Se o drugih problemlh, kl ®o na vaši fakulteti ker šte-vjilni- Studentka medicine Z. M. nam piše, zakaj ne propagrl-ramo v našem listn »studium generale« in zakaj itudent-Rka organizacija tu ne dvig-ne svojega glasu- — Mj smo o »sfcudiuim ge-neiraile« že pisailii, pa smo na-letelj na gluha Uišesa tako Pri univerzitetnih oblas*eh krakor pri šttidentiih samih. Zdi se nam, da sio da>nes prav v®i dokaj doforo infor-miran-i, kaij je to in 6em.u naj služi »studmm generale«. Prepriičani smo, da je taka vzgoja zelo potrebna, ne sa-mo na m«dicini ali tehnikl, temveč tudi dirugod. Vse pa Je odvisno od afctivnosti Stu-d«ntov in zdiruižend na posa-meznih faikultetah. Prav radi boimo objavi],,' vsa porofila in težnj«, ki se bodo pojavile s teim v «v«zi kji&rkičli. Pišite nam še! težnje. Pokazalo se je, da so vse de-mokratične ob\ike upravlja-nja, od delavskih svetov do fakultetnih svetov na naših univerzah, mladini zelo blizu, postale so takorekoč nujnost in potreba. TJgotovimo lahko velik vzpon druzbene zavesti mladine. Le-ta predstavlja si-lo, ki je pripravljena podpreti boj za višje oblike družbene-ga življenja, zato ji je potreb-no omogočvti družbeno uveVjav-Ijanje. Zahteva, naj ima da-našnja mladina, naša mlada generaci'ja, polno mesto in od-govornost v družbi, je posta-la že osnovna potreba. Demokratični razvoj druž-benega upravljanja je pri nas omogočil, da se je mladina ta-ko široko in polno uveljavila na vseh področjih družbenega življervja. Rezultati tega se po-znafo v našem celotnem druž-benem žviljenju. Socialistične bodočnosti in razvoja socialistične družbe si ne moremo zamisliti brez naj-aktivnejšega sodelovanja mla-dine. Prav zato so vsega ko, v kate-ri so zavarovani vsi 'študenti, in takih problemov že dolgo ne poznajo. Povsod so zdravstve-no službo bolje uredili kot pri nas. Študentska organizacija je že nekajkrat poslala predloge za ureditev tega vpražanja, vendar mislimo, da se bo do-končno uredila ta stvar letos, v kolikor pa se ne bi mogla, se bodo kaj kmalu pokazale škodljive posledice te neure-jenositi. Družbeno upravljanje na univerzi. Ko smo obravnavali probleme, so bile di&kusije kar Zakon o umverzi Najtežja bo izvedba S 5. julijem je pričel veljati republiški zakon o Uni-verzi v Ljubljani. Marsikje je z odločno kretnjo presekal gordijski vozel stanja, ki je doslej vladalo na naši uni-verzi. Zato lahko njegove pozitivne strani samo pozdra-vimo, zamisliti pa se moramo nad vprašanji, ki se bodo nedvomno pričela pojavljati, oziroma se že pojavljajo, ob njegovem izvajanju v praksi. Pri tem študentje ne bomo smeli stati ob strani. Po mnogih nasprotujočih sl predlogih in mnenjih je zakon končno določil strukturo naše univerze: univerza v Ljubljani obsega 9 fakultet: naravoslovno; filozofsko; pravno; ekonom.~ko; fakulteto za arhitekturo, gradbe-ništvo in geodezijo; fakulteto za elektroniko in strojništvo, fakul-teto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo; fakulteto za splošno medicino in stomato-logijo; fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Te določbe so že v veljavi. Cleni, ki govore o ureditvi štu-dija, nas vsekakor zadevajo mnogo bolj. Naj naštejemo ne-katere! 15. člen določa: študij na fa-kultetah daje študentom visoko strokovno izobrazbo v določeni stroki in ustrezno politično in ekonomsko izobrazbo. Tu se torej ponovno načenja problem idejno-politične vzgoje študentov, ki jo je univerza do-slej zanemarjala. Cleni 20., 22. in 59. To so členi, ki v vsem zakonu najneposredneje zadevajo dose-danje neurejeno stanje v uni-verzitetnem študiju. 20. člen urejuje trajanje štu-dija na največ 8 semestrov, na fakulteti za splošno medicino in stomatologijo pa na največ 10 semestrov. 22. člen pravi: študijski načrti, programi in pravila študija mo-rajo biti za vsako fakulteto iz-delani tako, da lahko študent do konca zadnjega semestra opravi vse izpite in tudi diplomsko cie-lo, če je predpisano. S študij-skim načrtom se lahko zadnji semester pouka pridrži samo za diplomsko delo. 59. člen pa navaja, kdaj izgubi študent statut študenta: če ne diplomira do konca zadnjega se-mestra; če ne opravi v določe-nem času obvezne študijske prakse ali tistih izpitov, ki ve- kona, ker ne omogočajo konča-nja v 8 oz 10 semestru. Načrte in programe bo torej treba re-vidirati, skrčiti in izločiti vse nepotrebno in nesodobno. Jasno pa je tudi, da neustrez-ni programi in načrti niso edl:.a ovira za normalni študij. Drugi vzrok za predolg študij so ne-dvomno slabi socialno-ekonom-ski pogoji študentov. Znano je, da prejema štipendije le majhen odstotek žtudentov, velika veči-na ostalih pa Ima neurejene ekonomske pogoje za študij. Menda je vsakomur jasno, da ne more študent, ki si mora del dneva služiti denar za življenje, študirati enako hitro in enako uspešno kot tisti, ki ima urejen gniotni položaj. Tu so prizadeti predvsem otro-oi iz delavskih družin. Kako bi se to dalo upoštevati pri izvaja-nju določb o trajanju študija, menda še ni nikomur prav jas-no. Prl sestavljanju novih Studij-skih načrtov in pro^ramov je vprašanje, kako bodo na stvari gledali predavatelji sami in kakšne kriterije bodo uporablja-li pri določanju obsega snovi, kl bi jo moral predelati povprečen študent v predpisanih osmih oz. desetih semestrih. Paziti bo tre-ba, da ne bo sestavljanje novih študijskih programov in načrtov ostalo le formalnost, ki bi se je predavatelji v resnici ne držali NA§1 PROBLEMl ljajo po študijskem načrtu kot pogoj za vpis v višji semester. Z izgubo statusa študenta se-Veda izgubi tu^i vse ugodnosti, ki so s tem zvezane, obdrži pa pravico opravljanja izpitov. kaksni bodo novi Studijski naCeti in pro- GRAMI? Studijske načrte, programe in pravila študija bodo določali statuti posameznih fakultet. Stu-dijski načrt mora obsegati se-znam obveznih predmetov, ka-rakteristiko njihovega študija, njihovo časovno razporeditev in število ur. Študijski načrt mora tudi določiti obvezno študijsko prakso. Studijski program v skladu 8 študijskim načrtom podrobneje določi snov in obseg snovi za posamezne predmete ter oblike študija. S pravili študija pa se dolo-čijo pogoji za opravljanje in po-navljanje izpitov, izpitni termini in določbe izpitnega režima. Se~ danji zakon določa, da je možno opravljati izpit le trikrat. Jasno je, da sedanji študijski načrti, programi in pravila štu-dija ne ustrezajo določb-m za- — da bi torej ostalo vse pri starem. Doseči bo treba tudi, da bodo predavatelji predmetov, za katere ni učbenikov, izpredavali v določenem času vso v progra-mu določeno in torej tudi pri izpitih zahtevano snov. Naloge posameznih fakultetnih uprav in svetov so torej pri se-stavljanju fakultetnih statutov, posebno pa še pri izdelavi štu-dijskih načrtov in programov, velike in težke. Na nekaterih fa-kultetah se jih že uspešno lote-vajo, drugod pa se bodo morali z njimi še spoprijeti. Pri vsem tem tudi mi, štu-dentje ne bomo smeli stati ob strani. Se bolj poglobljeno bomo morali študirati vsa vprašanja v zvezi s študijem, izdelati svoje predloge in pripombe in skušati doseči, da jih odgovorni organi tudi upoštevajo. Pod pojmom »študijski program« moramo ra-zumeti predvsem snov, ki se za-hteva pri izpitih. Za.to moramo začeti kritično analizirati vsak predmet posebej. Nekateri pro-fesorji nam sicer odrekajo spo-sobnost, da bi znali ločiti ne-bistveno od bistvenega, nepo-trebno od potrebnega. Toda z (Nadaljevanje na 5. strani) viharne. Vse je Hvo prizadel univerzitetni zakon in vsak si ga je skušal razlagati po svoje. Študentje so govorili o nereal-nosti zakona, o novi situaciji glede materialnih življenjskih pogojev študentov o adporu profesorjev do novega zakona o jirogramih in učnih načrtih, ki bi se morali ob novem zako-nu temeljito revidirati in skr-čiti, kar pa se ne bo zgodilo, o tem, kako je potrebno pod-preti zakon in se za njega bo-riti; da je v interesu študentov, da se borimo za stvarno uires-ničitev novega zakona. Potrebni bodo veliki na-pori, da se bodo vsaj osnovna vprašainja uredila. Zaključek: lJu...prili boimo Univerzitetni za-kon, se borili zanj, obenem pa pričakujemo vso pomoč in pod-poro tistih, ki so nam dolžni pomagati in ki si resnično žele preoblikovanje naše univerze v sodobno visoko šolo ki znain-stveno ustanovo. Naša mednarodna študentska dejavnost se končno le bliža tisti obliki dela, ki fiziogno-miji študentske organizacije najbalj odgovorja. Priznati tnoramo, da so tova-riši, ki delajo v našem medna-rodnem odboru, vložili mnogo truda v organiziranju inozem-skih praks, povezavi odbora s študentskimi organizacijami v tujini in podobno. Delo za vse te organizirane in neorganisu-rane prakse pa je postalo že nevzdržno. Zato smo se dogo-vorili s predsednikom Central-nega odbora JJŠJ, da se bo v bodoče naš mednarodni odbor zanimal samo za »organizirane prakse« (IASTE, IASEC in dr.), za vse ostale prakse pa naj v bodoče dajejo fakultete, oziro-ma predmetni protesorji svoja tnisljenja: ali je študentu ta ali ona praksa v inozemstvu koristna ali ne. Na ta način bo v bodoče prihranjeno mnogo, včasih nepotrebnega truda, skr-bi in hudih ur. Mednarodni odbor se bo pa lahko bolj po-svetil politični dejavnosti in s tem zavzel pravo mesto v or-ganizaciji. Vsako leto Zveza študentov Jugoslavije organizira dvoje mednarodmh študentskih sre-tianj. Enega organizira Cen-tralnj odbor ZSJ v Dubrovni-ku, drugega pa ZSJ ljubljan-ske univerze. Ti seminarji so danes pomembni predvsem za-to, ker je Jugoslavija ena red-kih držav, kjer sta vzhod in zahod pripravljena sesti za isto mizo in polemizirati o proble-mih, ki so pereči tako za prve, kot za druge. Naši fantje so le-tos zelo skrbno organizirali se-minar v zadovoljstvo vseh ude-ležencev. Ne samo, da so slu-šateiji bili zadovoljni s preda-vanji in diskusijami, marveč smo si pri&obili v njihovih vr-stah nove prijatelje Jugosia-vije, vrsto mladih ljudi, ki so na seminarju korigirali svoje mišljenje o Jugoslaviji in od-nos do naše organizacije. Slovenski študenlje so se le-tps kar dobro proslavili v tu-jini in dorha. Tako je folklorna skupina France Marolt imela nastope na »Ljubljanskem fe-stivalu«, po Sloveniji, Koroški in Nemčiji. Akademski plesni orkester je žel visoko prizna-nje na Festivalu v Moskvi in se hkrati pripravljal na pari-ški festival. Z lepimi uspehi se lahko pohvali Akademski pev-ski zbor Tone Tomšič, zbor Primorskih Slovencev in drugi. Posebej smo obravaavali vpra-žanje študentskih klubov in oštale povezave študeiitske mladine s teremom. Naši štu-dentski klubi kar zadovoljivo opravljajo svojo misijo med prebivalci rodnega kraja in mladino t6r so le redki primeri, ko gre v tej dejavnosti bolj za formialnost, kot pa za stvarno pomoč in delo na terenu. Poleg tega so danes naši študentje politioni delavci in organiza-torji v mladinskih organizaci-jah, občinskih odborih, raznih strokovnih in drugih komisijah P'ri svetih in odborih, kulturnih in .športrrih društvih, vemdar n« kot predstavniki Zveze študen-tov, marveč kot samostojni.. ljudje, kateri so po last-nem prepričanju in želji po-prijeli za to ali ono delo. Tak način vključevanja se nam zdl edino pravilen, saj gre za delo, ne pa za formalnost. Poleg tega je bilo letos usta-novljeno pri Univerzitetnem odboru literarno glasilo mladib> književnikov — »Revija 57«. Okoli te literarne revije se je takoj po njeni ustanovitvi spk-tel niz bolj ali manj odgovor-nih mišljemj, ugotovitev, očit-kov, ki ne merijo zgolj na uredniški odbor revije, pač pa tudi na Univerzitetni odbar, oziroma predsedstvo. Naše sta-lišče je jasno: Smatramo, da mora mladi rod slovenskih književnikov imeti svojo revl-jo, kamor bo izpovedoval svojo radost in bolečino do življenja v katerem živi. Ker pa ta mla-di rod v veliki večini pred-stavljajo mlajši književniki-žtudentje, je dolžnost študent-ske organizacije, da v svoji dejavnosti skrbi poleg drugega tudi za tovrstno piroblematiko. Revija je in rnora biti odprta vsem, ki želijo sodelovati v njej vn s tem pomagati pri ustvarja-nju njene fizioniomije. Kar sa pa tiče idejne smeri, kvalitete^ pestrosti in drugih značilnosti, želimo, da nam v teh naporih pomagajo vsi, ki na ta ali drug način lahko prispevajo, tako s svojo kritiko, z neposrednim sodelcvanjem, nasveti in miš-ljenji, tako da bo revija ob naših naporih in pomoči za to dejavnost poklioanih, postala stvarno ogledalo našega mla-dega življenja, Človeka ia družbe. Poleg komisij: za šport, tisk in podobno., smo imeli še vrsto predavanj o mednarodni poli-tični situaciji, o gospodarskih problemih, o vlogi mladega in-telektualca v naši družbi, o problemih univerzitetnega si-stema, študija in o vlogi knji-ževnika v naži družbi. Preda-vali so tovariši: dr. France Ho-čevar, Janez Vipotnik, Stana Kavčič, Bogdan Osolnik in pro-fesor Boris Ziherl. Najbolj so nas navdušili Janez Vipotnik, Stame Kavčič in Bogdan Osol-nik. To so bila kvalitetna pre-davanja, katerih osnovna vred-nost je bila y tem, da so pre-davatelji znali pristopiti k mla-dim Ijudem s tisto neposredno pristnostjo. katera je ustvarila tako vzdušje, da so študentje iskreno izpovedali svoje misli in skrbi. Ta predavanja so bila manifestacija naše notranje svobode — svobode socialistič-ne miselnosti slehernega izmed nas. S teh predavanj so mladi ljudje odšli očiščeni in so še ves dan in pozno v noč nada-Ijevali s privatnimi razgovori. Takega odnosa si želimo in ta-ko hočemo, da se nas vzgaja. S takimi in podobnimi vtisi in občutki srno zapuščali semi-nar. Štirinajst dni smo bili skupaj, se spoznali med seboj, delali in mislili o naši organi-zaciji in si obenem nabrali no-vih moči za nadaljnje delo in boje. MLADINA IN SODOBNI INDUSTRIJSKI RAZVOJ V juliju lanakega leta je CK LMJ ofrgaiiizirail v Dubrovni-ku seminar z njslovom »Mla-dina in sodolbni industrijski razvoj«. Na seminafju so raz-pravljali o velikem številu problemov današnje mlade generacije, ki se porajajo v zvezi z burnim sodobnim in-dustrijskim razvojem. Seminarju so se udeležili predstavniki petnajstiih držav. Domači in tuji strakovnjaki, bo pripravili več zanimivih predavanj. Vrsto referatov pa 6o imdli tudi sami udeležeaici. Prav na kratko primašaino prikaz o temah, o katerih so razpravljaH udeileženci semi-narja. Sodobni tehnični napre-dck in družbeni odnosi. Vsa diskusija, je izhajaly iz Bplo&ne predpostavke, da sta tehnični napredek in družbeni razvoj najtesneje povezana. Zgodovina narn dokazuje, da je družbeni rjzvoj dejansko razvoj delavnih orodij, razvoj sredstev, s pomočjo katerih 61-ovek obvladuje prirodo in prilagaja priiroidno materijo svojim potrebam. To posebno jasno dokaziuje zgodovina mo-derne družbe, ki začenja z in-dustrijsko revoilucijo. To k.?r knenujeimo prvo industrijsko revolucijo, bi poenostavljeno odgovarjalo iznajdbi parnega stroja. Vse družbeno spre-membe so bile pravzaprav re-zultat dejstva, da je človek lahko uporaibljal ogromne ko-ličine meh1.mi6ne energije, mnogo mo6nejše, kot pa je moč njegovih mišic. To neprestano revoilucioni-ranje delovnih sredstev in s tem povezanih družbenih spre-memb, je privedio do nastan-ka monp-poLiističnega kapitaliz-ma (iimperialiizma). Nasprotja, ki jih vsebuje tak r^zvoj v kapitaLiizmu, namreč nasprot-ja m©d oibstoječimi možnostini proizvodnje in omejeno po-trošnjo morajo priti do kri-tične točke v krizah kapitali-stičnega gospodarstva, ki do-kazujejo, da je ^truktura kc.«-pitalizma prišla do tistih mej, preko katerlh ne more več za-gotoviti nadaljni gospodarski ki družbeni razvoj. Nastopiti so morale nove spremembe in sicer take, ki bi zagotovile re-guliiru.in.io procesa gospodar-skega dogajanja v pogojih no-ve strukture v nacionalnih razmerjdh. Nadailnji tehnični napredek na osnovi danih družbenLh odnosov je zahtevad neko telo, ki bi imelo regu-latorsko vlogo. Seveda bi tc vloga izlaajala iz splosnih in-teresov kapitalistiičnega go-spodarstva. Tcrej, razširitev družbenega okvirja razvoja proizvL>.iaIinih sil. V kapitali-stičnih družbeniih odnosih pa se lahko to doseže samo z in-tervencijo države v gospodar-skem življenju dežele. Z razvojem je torej nastala kolektiivna iniciativa združe-nih kapiitaiistov, ki pa je se-veda mcr,fla biti korigirana in dopolnjena z intervencijo cen-tralnega skupnega organa — države. Vse to je bilo na osno-vi privatne lastnine in v osno-vi zasnovano na 'privatni ini-ciativi z ivizličniimi korektiira-mi in dcpolnitvamii. Nadaljnji družbeni razvoj p^ nujno zahteva vso iniciativo vsakega neposrednega proiz-vajalca, njegovo osebno mate-rijilno zainteresiranost v okvd-ru spdošnih interesov. To pa se labko ustvari samo z ne-posiredno povezavo neposred-nih proizvajjlcev s proizvod-nimi sredstvi na osnovi sploš-nega skupnega lastruištva nad njimi. Funlccija proizvodnje im ^ankcdija upravlj..«nja je tako združema v rokah proizvajal-cev. Najnovejža etapa tehnike nam prinaša nove spretnembe v razvoju delovnih orodij. Kakšne in katere so te spre-membe? V prvi vrsti moramo orne-niti spremembe na področju energetike. Vse analize doka-zujejo, da je življenjeki stan- dard premo sorazmeren po- rabi energije na potrošnika. Zaito je treba zagotoviti še ogromne koliičine energije za odp^ravo riazLik v življenjskein standardu razvitih in neri..tz-vitLh dežel, kar bo omogočilo nadaljnji nemoteni pojrast v vseh delih sveta. Omeniti mo-raimo, da se je poraba energd-je v zadnjdh 50 letih podese-toriia. Temu pa morumo do-dati še to, da največji del člo-veštva živi še vedno v nena-vadno težkih pogojih. Potroš-nja teh ljudi je pogostoma stokrat manjša od navjdne. Kje so torej izvord iz kate-rah bomo lahko črpali za te potrebe? O nuklearnii energiji se mnogo piše in govori. Tu naj omenimo sanno to, da brez ozi-ra na dunašnje stanje stvari, t. j. na vprašanje ali so nu-klearne centrale rentabiilnejše od klasiičnih in, ali so rešeni vsi tehnični problemi njihove eksploatacije, da so ljudje pristopild k novemu neizčrp-nemu viru energije, ki je po-vezan s samo strukturo mate-rije. Sončna energija. Vsak dan pade s sonca na zemljo tisoč-krat več energije, kot pa se jo proizvede v vseh naših cen-tralah. Na streho hiše srednje veliikosti pade 500 krcJt več energije, kot pa jo porabi po- polnoma elektriificlrano go-spodiinjstvo. V zadnjih letih i*esno poizkušajo, kaj naj pri-pelje do uspešnega načina za upoirabo sončne energije. SevedL« je vse to šele v za-četnih fazah: toda izvori so tu. Na dnagi strani pa so i?.-vori klasičnih surovin ome-jeni. Če bi se n. pr. življenj-ski standard vseh ljudi naen-krat dvigndl na nivo ZDA, bi se osnovni izvari za dan;jšnjo industrijo izčrpali v 25. leti]h. Nadaljnje osnovne karakteri-stike sodobnega tehničnega napredka so: iintenzivna me-hanizaciju in avtomatizacija proizvcdnega procesa. Pod mehanizacijo pojmujemo na-domestitev fizičnega d©la z de-lom strojev, delavec samo ne-posredno upravlja stroj. Pro-ces mebandzL«ije težkib in na-pornih del je že zelo razvit. V razvrtih deželah uporablja-jo n. pr. pri gradnji central za zemeljska dela 98 odstotno mehanizacijo. Podioibno je v poljedelstvu. Okrog 90 odstot-kov vseh poljedelskih del Oipravijo stroji. Pod isvi^om&taszadijo proizvod-nje pojmujomo uvajanje takih strojev, ki ne zahtevajo ne-prastano delavčeve prisotno-sti. Del^vec stroj samo pripra-vi za delo, ga1 spusti v pogon in stroj dela saim. Se višja stopnja je koin- pleksna avtomatiizacija. Tu stroj brez frlovekove pamoči vrši ne samo osnovne delovne operacije, pač pa tudi pomož-ne: različne prenose izdelka, kontrola procesa in kvalrtete proizvodmje ifod. V tak stroj pridejo kosi železa, zapuščajo pa jiih. gotovi izdelki. Na semiinairju so razpravljali še o talamehanizaciji — upruv-ljanju in kontroJ^ avtomatskih strojev na daljavo, o uporabi elektroniike v proizvodnji itd. Vendar nam prostor ne dopu-ščl', da bi o tem pisali kaj več. Položaj, šolanje in vzgoja mladih ljudi v pogojih modernega industrijskega razvoja Proces uvajanja najmoder-nejših tehnoiLoškiih metod ima zelo kratko zgodovino. Samo najbolj razvite dežele lahko že sečLeseaa Je pn- bi spremembe v deželi usme- nasprotna ljudstvu. Zato pred- potrebno zlo. Mi žanjemo plo- nei>1^ \3v^e spremempe tuai rili v pravo strugo. lagamo, da da socialistična dove neštetih predsodkov, ki ^ pacmrsko argaimzacijo. Po V teh prizadevanjih' ja bil demokracija v svoji poljski jih je zapustil stalinizem v po- kcrigresu.V Lodzu je pmonirska mladimski tisk zeilo pomem- obliki svobodo izražanja vseh lMičnem mi.«ljenju. in politični cr^amz^ci2a zopet prevzeia ben. Casopisi in revije kot so mnenj, razen prej omenjenih. zavesti delavskega razreda. staro ime — Zveza poljskih tab ornikov. lajo stari taborniki. O taboimiški organizeciji Po prostu, Wlaka Mlodych ali Tako tfi mb~ pnedstavljamo Toda te predsodke lahko od- ^1"IUKUV- . Organazacijia ja pa Sztandar Mlodych in dru- obnovljeno poljsko pot v so- pravimo. 2e takoj v začetku f\?n°^a>._Y^^^L Z°P€t gi, ki so jih urejali mladi in cializem. Ne smemo dopustiti, moramo nekatera stvari na borbeni novinarji, iskreni pri- da bi v naši demokraciji iz- novo postaivditii in graditi na E'taši socialiizma — so mnogo ginil zdrav razum. ~ teh temeljih. Brez tega ne piše Sztandar Mlodych: »Kdor pripomogli k oktobrskim do- V času konference smo se bomo prišli dalje kot naši je opazoval aktivnost pionir- godkom. Njihovo delo ni bilo združild v osnotvinih vpraša- predhodniki«. ske organiziacije v aaidnjih lahko. Morali so se neprestano njih. Jasno pa je, da ne gre Uustrirami tednik Nowa Wies šestih letih in kogar je zani- boriti, da so lahko izražali in zia to, da bi v bodočnosti vla- je posveiil veliko pozomost rnala vzgoja otrok in mladega razlagali svoje napredme ideje gali svoje sile za unifonnira- problemom kmečke mladine. rodu, je moriafl. viiti roke v mladini in narodu. O tej borbi pdše Po prostu sledeče: »Naj nihče ne misli, da je bila boirba za tisk v do-bi pred oktoibrskimi dogodki samo boirba za sivobodno be-sedo. To je bil ptredvsem boj za resnico in sicer za resinico delavcev. Neprestami napadi konservativnih elementov v v partiji na tisk niiso bali nič drugega, kot očiiten poskus pri-siliiti novinarje, naj zastopajo uradma mmenja. Vprašanje tis-ka isn vplivia nad njiim, je Med stolpci poljskega mladinskega liska obupu. Težko je bilo najti v drugih področjih našega živ-ljenja toliko nakopičenega ne-smisla im dogmatilčne absurd-ncsiti, kot prav tu. Zi^ia vee-bina vzgojmega dela in bo-gatstvo oblik, primemih psi-hologiji otroka in preizkušenih v dolgih letish pirakse, vse to je bilo zamenjano z ¦uradnim dolgočaisjern, političniini govo-ri, neokretno vzgojo k\ čita-njera časoipisinih sestavkov. Pionirska arganiizacija, oro- hnn n •- pA .-, - nje nafeih mnm) in zato, da V svojem uvodniku - Za no- Pana stv'loj'ih tejentdrandh ka- bito eno *zmed osnovmh vpra- u yes ^ ^ na-im ge. yo organizad;jo k^ečke nSa- da:ov' zapTta v dogmafacne Pe" dagoške teorije, nd mogla o^ ,," x , . . , ,,., , , , saom.. ivioiramo pa se zavecuau, aine — piše o usperun, dose- r;:^. -----:¦> ' ' ----•=— skl dSoiam ^ bif Sa" da« ncstamfcio Pklepetanje n^ ^ dosPedaj y ^ ^ usta. P^vaciti svojega otetoja, dinski tisk zanoklen s lb " konferenci ib težnja, da se to novite-v organizacije, ki bo Ce vzgojne metode uporab- mi vr,- c i w i • ¦ « ponavlja v nedogled, ni ravno združevaila mJade kmete in Ijamo mehaniično, ne moiremo s?ania v dežSf Predvim' S n^ho1^ znak- kme^k« inteligenco. upoStevati dejstva, da z mno- «i ip> tM-izadevai iifrri?« v. nl 'Vidlmo edini ^°'d: najtl . Clanek omenja težnjo za gimi starimi vzgojnimi meto- tfiohiti ¦nrirtmK,-*!,,« «««1« J^" moramo čas za digkusijo, pa ustanovitev neodvisne organi- dami lahko dosežemo razltičn« nSl SS ^ 1 « tudi čas za trdno del°- Lotimo zaci-ie mladih kmetav, ki ne cilje. Zavrgli so istočasno vse J'.tf zaseaanja centraine&a se torei dela in gotovo bomo bi pripradalj, k nobeni partiji. pridobitve demoikratičnega ta- lavskP strtnke Pol3sk« ae~ našli rešdtev za pereče pro- To naj bi bila organizacija, bomiškega gibanja pred voj- r> ki ' • • bIeme v delu, ki nas bo na- ki bi se boirila za izboljšanje na, ki je gvoj čas ositro borilo Problem preroditve mladin- pravilo bolj pametne. položaja na vasi za moralno proti oficialnd ideologiji svo-' skega gibanja je bil seveda Nismo brez strahu. Bojdmo in ideološko vzgojo kmečke jih fašističnilh voditeJjev. v ospredju. Bamkrot Zveze se nediscipline. Ce imamo mladine, za feobrazbo in kul- Uporabliaioč bogate izkuš- ceSnif ? T? 3e Predel d° °praviti Z ^amzacijo kakr- turo. Ta arganizacija pa bi nje *<**>&P naJSfcnSto S J reze, na skupme in sna je naša. ki jaano izraža sodelovala z ostalimi mladin- sciida.most s;vojih kadirov tyar ^Sev lp^nUZranf nii t ^jo^eza^o.t z delavskim skimi organizacdjami v vpra- triotizem Sivdh kolon (tab^- sKupin v vec novah organaza- gibanjem, potem moramo v šanjih, ki so bisbvena za vsa- ništoa orgaiiilizaoija, ki se ia c J- . naši orgainizaciji izpolnjevati kega xnladega človeka. borila proti Hitlerieviim oku- Po decembrski konferend, tudd nefcatcre prinoipe, ki jih Tudi mladlinski časopis patorjem) L p^So™de ET COKTRA Stara pesem, ali • • Bilc so nekoč... Tudi našo zgodbo bi lahko pričeli toa ta način. Torej: bile so nekoč skupine — akademski pevski zbor, akademska folklorna skupina, akademski plesni klub in druge. Sčasoma so se te skupine med seboj povezale, strnile v enoto, ki ji danes pravimo Centralni klub študentov Ijubljanske univerze. Se po-zneje, morda je dobri dve leti tega, pa so študentje dobili še nov »kulturni organ« — komisijo za kulturna vprašanja. Torej: posamezne skupine, klub, komisija — vse kaže, da žive študentje naše univerze bogato, pestro kulturno življenje. Pa vendar... Vt&v zaradi tega »pa vendar« Je marsikdo presedel že debele ure na vseh mogočih sestankih, sejah, posvetovanjih In marsikdo je že lomil peresa nad tem »pa vendar«. Namreč stvar je povsem prepro-sta. Kljub posameznim sekcijam v klubu, katerih delo je zelo uspešno — kar je res, je res! — kljub delu kulturne komisije, ki pa ni bilo najboljše — kar je res, je pa tudi res! — kljub vsemu ostalemu kult. živ. na naših akade-mijah ln fakultetah, se nam vino vedno znova zliva mimo ust, da nas pptem le še bolj žeja po njem. »Predvojni študentski rodovi so mnogo bolj posegaii v kulturno življenje kakor današnji.« Xo do neke mere drži. Pa saj so to aktiv-nejše poseganje na polju kulture pogosto porajali boj dveh naspro-tujočih si ideologij, boj za nacio-nalni obstoj in številna druga jjl-bala. Po revolucionarnih obdobjih pa navadno zaide kuUurno živ-ljenje v krizo. staro odmira, novo te komaj postavlja na noge. Tudi torišče dela je preneseno iz kul-turnega na ostala. Sele ko so do-»ežene neke nujno potrebne nor-me človeškega fizičnega in um-Kkega udejstvovanja, se začne raz-cvetatl umetnost nove kvalltete ln z njo seveda narašča tudi In-teres zanjo. Vse to so gotovo tudl vzroki, da Je upadlo študentsko kultumo živ-Ijenje v povojndh letih. To je ra-»umljlvo, ne sme pa nas zavesti, tia bi vso stvar prepustili samo-»vojemu toku razvoja. In poslcdi-ce takih in podobnih mišleuj se nam kažejo tudi danes. Le v zad-ajih treh letih lahko spet opaža-mo rahel porast študentskega za-nimanja za ta splošna kulturna vprašanja. Da je zveza študentov — poli-tična organizacija — prenesla Jo-rišče njenega dela tudi na kultur-no področje, je dokaz v tem, da je bila ustanovljena komisija za kulturna vprašanja. Ce pa je le-ta naredila to, kar bi morala, je dru-ga pesem. Ne zavedajoč se prav svojega pomena, svoje naloge, je prišlo do tega, da sta se komisija in klub oekako zlili, da se Je njuna skrb in delo prenesla v glavnem na posamezne sekcije. Tako smo pravzaprav ostali tam, kjer smo le bili. Posamezne skuplne, ki že od nekdaj živijo samostojno živ-Ijenje in je njihova povezava v klubu le na papirju, so živele Sc vnaprej popolnoma samostojno iivljenje, le s to razliko, da so pre-pustile del administrativnih vpra-lanj komisiji za kulturna vpra-Eanja. Taka pot nas v prihodnosti ne privede nikamor. Kulturna koml-sija naj se loči od kluba. Težišče ojenega dela naj se prenese pred-vsem na fakultete, na pokrajinske In druge klube, komisija naj vodl ln uravnava celotno študentsko kulturno politiko že v njenih principih. Centralni klub pa naj vendarle že poveže skupine v bolj bomogeno enoto. Ne gre za to, da bi na ta način kratiii svobodo delovanja posameznim sekcijam, gre le za to, da bi klub razbre-menil ramena kulturne komisije in tako sam na sebi usmerjal delo 6ekcij na tlsta področja. kjer bl bilo potrebno. Danes lahko povsem mirno trdi-mo, da niti APZ, niti »France Ma-rolt«, niti katerakoli druga sekci-ja, nima svoje študentske publike, nima zaledja med študenti. Pa kako bi naj ga neki imela, ko pa našo folklorno skupino bolje po-znajo v tujini kot pa v Sloveniji, saj je APZ znan po vsej državi, ljubljanskim študentom pa sko-rajda samo po imenu, kajti nobe-nega koncerta še ni bilo zanje, pa čeprav je to študentski zbor. Katera izmed skupin je priredila ljubljanskim študentom samostoj-no prireditev? Mar so te skupine namenjene le temu, da je v njih toliko in toliko članov, ki se z umetnostjo aktivno ukvarjajo, ali pa naj bi se v njihovem delu skri-val nek globlji pomen? Ce ž« kdo, potem naj v prvi vrsti klub odgovarja na ta vprašanja! Malo verjetnosti je, da bi se lah-ko klub sam po sebi izkopal iz t«, milo rečeno, zamotane situacije. Zato pa naj bi komisija vsaj v začetku pomagala klubu toliko Casa, da se le-ta v resnici posta-vi na lastne noge, sama pa naj bl pa ima akademija le eno ali dve Javni produkciji na leto. Bi bilo res tudi pri nas nemogoče usta-noviti študentsko gledališče? Iz-govor, da bi igralci zapravili zna-nje, ki so si ga nabrali na akade-miji, je jalov. če daje ta ustanova igralcem, režiserjem in dramatur-gom dovolj obsežno znanje, če Je njena umetniško vzgojna moč do-volj velika, potem se nam res ni potrebno bati tega. Igralci bi si na takem odru, ob vzgojnem vpli-vu akademije, vsekakor mnogo preje zgradili samostojno umetnl-ško osebnost, kakor pa če jih zapi-ramo med štiri stene akademije in jih prepustimo statiranju v dra-mi. Enak problem je z obema ostalima akademijama. Kazstave, koncerti — skoraj neomejena pod-ročja. Humanistične fakultete so lahko neizčrpen vlr predavateljev. Predavanja, debate, tako v cen-tralnem smislu kot na posameznih fakultetah, so lahko ena izmed možnih oblik sistematiCr.e kultur-ne vzgoje našcga študenta od film-ske umetnosti pa do literarnib. področij. To bi bilo tako v groblh potezab nakazano delo v ožjem krogu — nekako v univerzitetnem. Preosta-ne še povezava študentov s širšo kulturno dejavnostjo. To področje pa je tako obsežno, da ne bi ime-lo smisla pisati o njem sedaj ln na tem mestu. Nanj nameravamo le opozoriti. So pa tudi tu stvari, kjer bi Jahko že danes marsikaj ukrenili: na prirner študentskl abonma v drami. Verjetno tudi po zmernejših cenah. Abonmaji so že razpisanl, morda tudi oddani. Kot vse kaže, pa kulturna koml-slja ni kaj prida storila za to stvar. Morda bo nova? Bojimo se le, da bo nekoliko pozno. Delo kulturne komisije bo uspešno le, če bodo kolegi v njej poprijeli z vso vnemo in požrtvo-valnostjo. Seveda ni ves uspeh od-visen le od nje, ampak tudi od posameznih združenj. Doslej so bila združenja navajena postav-ljati za kulturne referente ljudi, ne glede na to, ali so bili le-ti sposobui, ali so čutili veselje do takega dela. Te prakse mora že enkrat konec! Komisiia naj bo odslej razširjena, v njej ne bi smelo manjkati nobenega zastop-nika združenj, v njej naj bo tudi en ali dva predstavnlka central-nega kluba — morda celo pred-stavnik vsake sekcije — predstav-nik Revije 57 in predstavnik Itu-dentskega tiska. Le na ta način se bo Jahko komisija v prihod-nje spoprijela s težavami, le na ta način ne bo izgubila zveze z za-ledjem — s študenti. Ce pa te zve-ze ne bo, potem bodo vsa priza-devanja jalova, noben napor ne bo obrodil sadov. Kultura neke dobe je odraz nje-ne ideologije. Nesmiselno bi bilo torej reči, da so vsa ta kuUurna vprašanja za študentsko organi-zacijo sekundarnega pomena. Kul-turna vzgoja našega študenta je in mora biti ideološka vzgoja. To mora biti osnovno izhodišče vseh kulturnih komisij kar jih je že bilo in kar jih še bo. * Tako nekako bi se morala naša zgodba končati... Bilo je nekoč in ni več ... Res, čas bi že bil za to! Kaj storiti?, to je tisto veliko vprašanje sedanje in prihodnje komisije za kulturna vprašanja. Ona naj odgovori nanj! S. B. MAKEDONCI GOSTUJEJO V ALBANIJI Ansambel narodnih pesml in plesov Makedonije »Tanec« je od-potoval 1. avgusta na šestnajst-dnevno turnejo po Albaniji. Na njej bodo Makedonci nastopall z obsežnim programom narodnih pesmi in plesov skoraj po vseh večjih krajih, tako na primer v Tirani, Skadru, Korči in drugod. Ta skupina namerava v bližnji prihiodnosti gostovati tudl v Ro-muni.ii in Etiopi.ii. REVIJA 57 roma razvrednotenja je pri njem, kakor bomo opazili tudi pri esejistih, temeljito izpelja-na. Manj verjetna pa je vrni-tev njegovega junaka po ka-tastrofi v življenje. Očitno je, da pisatelj še nima dovolj Nadaljeviantfe s 1. stranii Prozo teh dveh števvlk pri-občujejo Jože Hudeček (Ka-zensko taborišče), Peter Bozii (Zasilni izhod) Mirče Šušmel (Pogled s pločnika) in Domi-nik Smole (Naslednji dan). Mirče Šušmel je najmlajši od imenovanih piscev; proble-mi vsakdanjega življenja se odražajo v njegovi prozi še povsem sveže, ne da bi jim avtor poskušal odrediti trdno mesto v vzročni lestvici doga-janja. Išče si lastni izraz in zato jei v začetku še ekstrem-no nabrekel in zlasti pod He- . mingwayevim vplivom, ko^pa Smoleta pademo v enodejan- Strnišina, se razlikuje od zad-nje po mnogo bolj razbitem zunanjem svetu in seveda po lastni, vase uprti, resignirano protestirajoči besedi. Najbolj zdratv pojav pa je ta, da esejistični del ne hodi svo- trdnih^ idealov ali vsaj dog- jih poti, temveč da s svojim je moral poseči po hotenjem, s svojim osnovnim prepricljivem simbolu izhodiščem podpira prizadeva-junak nja leposlovcev. nanj in manj (prizor v hlevu, ko prisostvuje rojstvu telička). Če odlikuje Smoleta velika Taras Kermavner oblikovna vztrajnost,potrebna ^e^ RazmiSljanje o za, nsaik veliki tekst, potem " ' izraza Božič največjo priza-detost. Od aktualističnega objavlja upornih generacijah in povojnem rodu, Veljko Bus es«j Ustvarj alnost in svoboda, Stane Saksida Kri- Sušmela preko poglobljenega "S* *"??«* 'J^.,5? se spušča vse dalj v zgodbo, se umiri In izpričuje že pre-cejšnje tehnično znanje pred-vsem pa veliko prizadetost. Njegova sveža aktualnost pi- ski Zasilni izhod, v čisto nov svet. To ni več poglabljanje v človeka, temveč paglabljanje v nov, neviden, a vztrajno pričujoč svet, v katerem se sanja v nobenem primeru ni ukvarja pisatelj z Ijudmi, ki v škodo. pač pa morda obrat- ne morejo skriti vsakodnev- no naznanja satirika, ki pa nih grimas iz trdega, realnega bo moral živemu licu vsakda- življenja. BožiSu se je posre- njosti izvabiti trajen nasme-šek ozdravljajoče lepote. V sredini problema in ta pro-blem je človek, sta Dominik Smole in Peter Božič. Kakor čllo, da je v ta svet vnesel ne-ko suojo, a nezmatljivo delu-jočo logiko, ki si bo verjetno v bodoče dovoljevala še mar-sikakšno opazko o »trdem in je Šušmel še ves na površini neizpremenljivem svetu«, tako dogajanja, je uspelo Smoletu, ko je nedavno pričel ustvar-jati suojsfce tipe slovenskih mladih Ijudi, videti globje za obraze podobnih Ijudi, ki vznemirjajo istočasno recimo tudi Šušmela. Dejanja skoraj tistaui njegovo počasi secira-joče pero in če kdaj v sloven-ski literaturi, je v Smoletovl prozi naštudiran vsak gib tako natančno kot poza kiparskega mndela. Stopnja analize. ozi- Franc Maček: KOZOLCI Osmi mednarodni teden študentskih gledaliič NEVIDEN VHOD v Saarbruckenu Po letu počttka so se znova sestali igralci iz undverz; to-krat so dobili streho za svoje prireditve v Saarbriickenu, kaj-ti lepo baročno gledališče v Er-langenu, ki ie vse doslej nudi-lo študentom zatočišče. je sko-raj pred razpadom. Od 26. VII. pa do 3. VIII. 1957 se je preko 400 nasitopajo^ih zivirstilo v 13 predstavah na odru dn se skuša-lo preds^taviti maloštevilnemu pozneje prenesla torišče svojega občmstvu v n.ajfeoljši luci. Gregor Strniša: SPEČI DEČEK (Iz cikla Portreti) Ob oknu železna volkulja noči s tršatim telesom štrli v nebo, z nogami vkopana v morsko dno, z grenkim mlekom sanj ga doji, da deček oči ima bele kot soha. Za čelom mu belo cvetje brsti, krhkih, v terao uvitih oblik, pisan metulj visi z njega kot groza. Za oknom zapira se volčje oko. V njegovi globini bledo žare daljni odsevi neznanega dne. Zmaji vetra drse v temo. fiela drugam. Le-to pa Je tako ob-težno, da ga v doglednem fcasu ne bo moči zajeti, kaj šele, da bi vsa vprašanja zadovoljivo rešili. Splo-Sno kulturna vzgoja našega stu-denta je dolgotrajen proces, ven-dar bo nekoč le potrebno pričeti z njo. Toda na tak način kot do-sedaj, pa še pričeli ne bomo tako kmalu. Prihodnost je pred nami vsa le-pa, vsa svetla, le pot do nje je dolga. Pa prav zaradi te prihod-nosti je vredno stopiti nanjo. Po-trebno Di bilo rešiti vprašanje prostorov. Stara pesem, pa ven-darle en sam refren, nikdar izpet. Akademije. Da, tri akademije so na naši univerzi: akademija za lgralsko umetnost, akademija za glasbo, akademija za upodabljajo-fto umetnost. Beograd In Zagreb Imata študentski igralski skupinl, v katerih nastopajo predvsem štu-dentje igralskih akademij. Pri nas TRIBUNA L Str. 4 Prvo poredstavo je izvedlo Te-atro Ca Foscari iz Benetk. Gol-donijevo delo »Bli^šč in propad Benetk« je bilo kljub temu, da je bilo uprizorjeno le nekoliko odlomikov, dostojna proslava 250 letnice rojstva velikeg-a ita-lijainskega fcomediografa. Levi-jev »Primer Pinedus« v izvedbi tubingenske univerze, zgodba ne-srečnega glasbenega kritika, kt je n-azadnje, ko se brani plača-ti globo z.a majhen prefcršek in tak-o zapade sodnim predskavam, obsojen na sm,rt, je bil lepo sprejet. FrankfuTt&ka univerza je s krstno izvedbo »Povodnji« mladega pesnika -in grafika Grassa uspela. Zgodba o moder-nern vesoljnem potopu. o šestih ljudeh izmed katerih je vsak živel v svojem svetu, zdaj pa &o se vsi skupaj znašli v pla-vajoči hiši z dvema podganama na strehi, ki jih z začudenjem opazujeta, ie povzročila precej razpravljanja. Serijo izvedb modernih ' del sta nadaljevali tudi gledališči iz Heidelberga in Erlangena. Prvo &e je piredsta-vilo z igreo Adamova »Ping-pong«. Dejanje spremilja Tjudi, ki se vse življenje ukvarjajo s proučevanjem zapletenih stro-jev, nazadnije pa dva od njih uvidita, da lahko igraš pang-pong tudi povsem preprosto, kar brez Loparjev, samo z žogo, Erlaingensfca univerza je posta-vila na oder »Špansko komeda-jo o zamenjanih vlogah« F. R. Zorilla v praredbi H. Cloppe-n-burga. V njen nastopata stara snanca Don Kiihot in slmg|i San-cho, tokrat slaga preoblečen v plemiča. D&lo je zaradl izredno uspele scene m dobro odigranih glavnih vloig pože'Io v^lik uspeh. Nastopili sta tudi aachenska tehimčna visotoa Sola z Brech-tovim delom »Izjema in pravd-lo« ter gledali&če iz Kiela z »Na smrt obsojenim« S. Dager-mana, ki pa je bilo koit delo brez prave vsebine sprejeto ze-lo Madno. Tudii barcetlonsiko gledaliSče si je z dgiro Lope de Vega »El Casitigo sin Venganza« kljub nerazumljivosti jezika, osvojilo publiko. Nastopilo je še oxfoTd-siko študentsko gledališče s Hamiletom, bristolsko s pasijo-nom »Ludus Conve.ntriae«; an-karsko gledadišče se je predsta-vi'1'o z delom Neueuxa »Le sy-steme deu^«, bruselsko passta-ro študentsko farso »Le Jeu de St. NicoLas«. Jugoslaviijo je tokrat zasto-palo eksperimenitalno gledali-šče zagrebške undverze z de-lo-m do sedaj malo znanega Ota Merdnia »Neviden vhod.« Tudi tokirat je motdla jezikovna ne-razumljivost, ki so jo sicer Za-grebčani skušali odstraniti z obširnim nemiškim uvcdom. Po mnenju saarbruških kri-tdkov je bila kvaliteta prikaza-ndh del na precei višji stopnji kot leta 1955, da pa so edino Nemci posegU po novejših de-lih. ki se bavijo predvsem s problemsko tematiko. Ob tern vsakoletnem festivalu Situdentske gledališke umetno-sti je bila tudi konferenca Zve-ze evropskih študentskih gleda- liSft i(ESTU), kjer so sklenill, da prekinejo s krajevno tradi-cijo gledaiiiiskiega 'tedtba lako;, da bo naslednji tovirstni teden leta 1959 v Biristolu. B. A. DELA JUGOSLOVANSKIH KNJI2EVNIKOV V KITAJSCINI Nedavno tega je izšla v Pekingu zbirka del enaindvajsetih Jugo-slovanskih književnikov. Zbirka zajema ustvarjalno obdobje od osemdesetili let .prejšnjega sto-letja pa do današnjih dni. V njej so dela slovenskih avtorjev Ivana Cankarja, Ivana Tavčarja, Preži-hovega Voranca, Franceta Bevka in Cirila Kosmača. V kazalu be-remo dela hrvatskih književnikov: Džalski, Mažuranič, Nazor, Kaleb. Srbsko književnost v tem obdobju protestirajočem proti najrie-znatnejšim sorodstvenim ve-zem z njegovim sanjskim sve» tom. Hudečku je uspelo, edinemu od vseh, ohraniti zanimivo fa-bulo in jo upodobiti v taki harmoniii z dano formo, da ji ni kaj očvtati. Njegova meta-forika ni vsiljiva, četudi jo uporablja v proznem pripove-dovanju; njegova fantastika ni skonstruirana, temve* pogoje-na v psihologiji nastopajočega junaka. Jezik je v presenet-Ijivo lepem razmerju z deja-njem. Če bi hoteli zadeti stanje poezije, kukršno izpričuje re-vija, bi morali zasledovati raz-voj, Jci ga je prežiuela naj-mlajša pesniška generacija od tedaj, ko se je pred leti pri-čela boriti proti konvencional-nemu realizmu v poeziji. So-dobna proza se je doslej skoraj neomejeno izražala tudi v dru-gih revijah. Sodobni poeziji pa je Revija 57 dala prva neo-mejeno mo&nost izražanja. Če hočemo ilustrirati pre-hod med obema stremljenjima v poeziji, navedimo pesmi Ci-rila Zlobca v ciklusu »Portre-ti našega časa«. Mnogokaj, če-sar se je najmlajša pesniška generadja naučila pri slov. moderni in expresionizmu in dopolnila s svojo lastno ustvar-jalno močjo, je pri tem pesni-ku, kakor se opaša tudi pri drugih najvidnejših pesnikih prve povojne generacije, še na stopnji iskanja in eksperimen-tiranja. Predvsem pa je pro-blematično spajanje program-skih izpovedi s formo svobod-nega verza, če je ne uteme-Ijuje presenetljiva, čustveno nabita metaforika. Ves v štimungi, skozi sur-realistične sanje v preteklost in sedanjost zagledan, je ci-klus Vena Tauferja »Melariho-Uja tretjega ešalona«. Otresel se je vpliva G. Lorce, zredu-dral je ekspresionistično grad-njo metafore in skozi pristno doživetje usode našega povoj-nega človeka izpovedal nje-govo trezno in tragično me-lanholijo. Gregor Strniša je z dvema pesmima (Volkovi, Barbarova molitev) in predvsem v zadnji pokazal vse značilnosti svoje poezije: fantastiko, ki uživa nad svetom orietalske roman-tike, skrajno strnjen in ču-stveno nabit izraz in veliko intuicijo. Brez tega bi z golo Umetnost in kriza humanistič-ne zavesti, Joie Puftnik Moral-n« korenine kulta osebnosti im Ffnimož Kpzak Maralaa odgo- vornost- Najbolj neupravičeno bi jim bilo očitati, da niso prizadeti. da oe jemljejo reano svojega kulturnega p-oslanstva. Najbolj upravičena pa bi bdla seveda pripomba, da svojemu tehtne-mu razvrednotenju n« postavi-j,o nasproti tudi dovolj trdnih idealov. Strimjamo s© 8 K«r-mavnerjem, ko povleče revolu-ci&narno nti od Can'ka>rja pare-ko Kosovela in revolucijske onimi., Delitev druibe na g^M^i racije nam torej ne more raa* ložiti osnovaega zla, ki vza«^ mi.rja Kermavnerja: dničnega razosebiljenja člov-e-ka. To pa preprosto zato, ker so ined mladimi in stairimi Ijudmi, ki ve.rjamej,o v ideale, igojiao za-upanje in žrtvovainje in s-e od^ rekaijo boljšemu, a neoa^elne-mu življenju. Analizirati bi bd^ lo treba življen-jska naziranja teh in onih in ugotoviti misel-nost, ki zavaja sod,abnega ^lo* veka v zmaterializiranosi; ia plehko pojmovanje življenja. Potem bi prikaz historičnega razvoja in nosilcev ugotovljea« miselnosti ne izzveneval kot metanje krivde z ene fcloveške generacij« na drugo, temveč bi sploh presegel generacijska meje. Postal bi kritika moralno neustreznega miselnega siste-ma. Do tedaj pa bo delitev na generacije ostala le od>raz bor-be znotraj nekega nesprejemlji-vega pojmovanja. Simbolno predstavlja to stanje že Ker-mavneiTJeva definictja genera-cije saim,o feot skupine ljudi. s podobnim svetovnim nazorom. Kljub veliki prizadetosti ravno zaradi pravkar omenjene utes-njenosti Kermaivner ni prine-sej novih idealcv, temveč Je medvojne generacije d0 povoj- maJtsime, kot so vera, spozna- nega rodu, katerega iprizadeto kritizira to tolma^i. V analizi družbe od Cankarja do danes uporablja kot splošno d.ruž.beno (ekonomsko, politi6no, kulturno) človeško en,oto — generacijo. Njegova definicdja te se gla,si: »Rodovi ali generaci/je so sku-pine ljudi, približno enakih let, podobne svetovinonazorske usmerjenosfcl, Tojenih v vedrno znova spremenjenih družbenih in nravnih irazmetrah, iz.graje-nih drugače kot so bili izgraje-ni njihovi predniki; ti rodovi čutijo t€žišČ8 na novih, svoj-stvenih problemih, jih tudi drugače rešujejo in s tem, kar ustvarido, izklešejo človeku ve-dno novo družbeoo dn duhovao n>ravno podobo.« Poleg takšnega pojmovanja generacije razlikuj© še pojem mlade, srednje in stare geoie-racije, ki mu označu;j€ijo boj med interesi enih in drugih. »Poudarek ni več na teh ali drugačnih naziorih. teimvei na interesih, ka iso naSi, int&resi nas imladih ali inteTesi nas srednjih, pa najsi bodo že ka-kršini koli... Tu ne vladajjo ideje, temve{ biologija«. Z ob-sodbo golega bloiloškega boja med mladimi in starimi je Kermavner pokazal na zmate-rializiranost današnjega člove-ka. Zahteva p,o poduhovljenju človekovega delovanja se v tej ali oni obliki ponavlja pri vs«h p.ri6ujo«h piscih. Vendar se zdi, da se tudi v prvem pojmo-vandu generacije skriva kal nemoii, s to konstrukcijo raz-ložiti jn oceniti nravno stopnjo družbe. Ko je Cankar oprav-Ijal družbeno fcritiko. se ni ni-koli ustrašil, udariti po sistemu miselnosti t© ali one Btranke (liberalne, klerikalne in celo socialno-demokratske). Ndkoli pa mi ločeval v družbi genera-cij. Ze od romantike naprej so umetniki fcritlzdrali filistrsko ali nefilistrsko publiko. Pod ne-filistrom se do danes pojmujs človek, ki je ustvarjalno neod-visen, ki se ne podreja kon-vencionalnim zahtevam družbe. Filister pa to k,onvencionalnosi; ustvarja ter rjo brezpogojno vsi-ljuje druglm. Zivljenje in druž-ba iz vsega dinamičnega vedno težita k statiki, ustaljenosti in umetn&st je umetnost toliko ča-sa, kolikotr dolgo razbija usta-ljene forme ln postavlja n,ove. nje, prepriianje, boj, žrtev, prestavil iz stopnje sredstva o* stopnjo cilja. Velrfko Rxis gire v svojem fi-lozo!fsk&m eseju korak naprej. Ko obravnava princip človeko-ve svobode skozi zgiodovino evropske filozofske misli, prida do zaključka, da se je pojem svobode vedno izoblikoval na osnovi človekove razumnosti. Sodobni človek om&hne po nje-gov€in ali v popolno zanikanje zunanjega sveta ali v popolni amoralizem, ki se ga hoie re-šiti s tem. da prične priznavatl neke ideale, temeljeie ne na njegovi osebni verl. temveč na obupu ter s tem preide v akti-vizem. Vzrok vidi Rus v funk-ciji .razumnosti Človeka, ki z njo samo zvgodovdnsko prece-nsjuje preteklost in izbira med pozitivnimi in negativnimi mo-ralnimi vrednotami, s tem pa Izpolni sam,o del svoiega člove-škega bistva. Vezan je edino na zgodovinske danosti, njegova Lastna ustvarjalnost ,pa je neiz-živeta- če priznava samo po-zitivne moralne vrednote v preteklostl, najvno zanika obstoj njenega negativnega dela. Rus vidi irešitev samo v ustvarjalno-sti. Clovek, ki gradi nov, še nikoli dan svet, izpolnjuje nje-gov pozitivni in negativni eti<5-ni del in se izživi popolnoma tudj kot osebnost. Bodočnost mu ni več slutnja in negoto-vost, temveč upanje in moi-rmst. Ta n©p,opolni izvleSek nam znova potrjuje ogromen napor mlade inteliSence, zagoto-vitt človeku neomeijen osebni raz-voj in nuditi mu možn&st po-novne notranje izgradnje. Ali pa ne bodo ljudje, ki so bolj ustvarjalni, omejevald svobodo manj ustvarjalnim, 6e jib. bt> vodila samo elem&ntarna tež-nja človekove narave, težnija po inkarnaciji samega sebe v svo-jih delih? Ali bo nenavadao nadarjen &lovek vedivo tti
  • tem pojmovanlju so generaeija vsi tisti ljudje, ki so se rodili v določenem ča-sovnem razdobou ne 8lede na svetovni nazoT in stopnjo rno- Stevilki dajeta mnogo upanja,, da bodo tudi na to vprašanj« še skušali odgovoriti. Za zaklauček nažih bežnib opazrovanj leposlovnega in ese-> ralne zavesti. Seveda daje obe- mii dela revije lahko j^ ležje dobi tista skupina enako mislečih ljudi, kj je najpriza-detetjša, fiasovno najbolj pre-pričljiva in najštevilnejša. Lijudje so tor«j napredni ali nazadnjaški im vsaka generaci-Ja se iahfco pohvali s temi ali novimo in potrdimo našo izho< diiščno ugiotovitev: piričeli so» tam, kjer «e piriftn« umctnos* In kritika — ipii etlčnih kore-ninah družbe. Jože Srnoj ••••••.••••••••••. Boris Piljnjak: Boris Piljnjak je bil rojen l. 1894 v Možajsku, v neposredni bližini Moskve. Izhaja iz nemško-slo-vanske-mongolske rodbine. Vse do svoje tragične smrti je bil ena izmed najbolj znanih osebnosti v porevolu-cijski književnosti. Skupaj z Babeljem je izginil v letih čistke pred drugo svetovno vojno. Bil je obtožen kot japonski vo-hun. Njegovo ime je bilo Izbrisdno iz spiskov knjizev-nikov sovjetske epohe in njegove knjige so bile izlo-čene iz vseh knjižnic, tako da danes predstavljajo pravo bibliograjsko redkost. V svetu je dcmes skoraj popolnoma pozabljen. Pa vendar, tudi današ-njemu brdlcu je in bo ostala blizu ta nenadkriljiva poezija nepozabnih trenutkov in vsak-danjih resuic, ki jo zasledimo v njegovih delih in tista plemenita težnja, da se iz toka dogodkov izločijo in ohranijo trajne človeške r>rednote. PRVO POGLAVJE dni, drugi — pisatelj — je tudi odpotoval za leto dni, v Sibirijo, na Leno, od koder bi moral oditi na sever, v tundro in tam, v tajgi io tundri, zbiratl statistične podatke. Pisatelj se je pisal Leonid Solncev. Lovec, preganjalec in uničevalec volkov, ki je odhajal v Anglijo, je dal Solncevu na pot v Sibirijo svojo tro-cevko iz Heinaua. Ta trocevka, s katero je bilo tnoč streljati karte^e in zrna in je s svojimi risanimi cevmi prevrtala glavo marsikateremiu volku, je bila lahko v tundri v veliko pamoS. Minilo je leto dni. Inžendrja, ki je potoval v Anglijo, je abiskala neka zelo utrujena ženska. V rokah je držala kožnati zavoj tro-cevke iz Heinaua in zelo ponošen kovček. Leonid Solncev je v Sibiriji naredil samomor. Sestra je odšla v Sibirijo na njegov grob in prinesla vse, kar je ostalo za Leonidom. Pozdmi, v tundri, v obupnih no^eh, pri svetlobi trsk, se je Leonidu zazdelo, da se je okužil s sifilisom. Zdravnik, ki je izvršil obdukcijo, je ugo-tovil, da o sifilisu ni bilo nitl sledu. Leonid je pisal dnevnk, ležal je v ponošenem kovčku. Leonid je iz te puške, iz te risane cevi, izstrelil naboj sebi v usta. Poslednja popisana stran je bila krvava in na njej so bili rumeni madeži inožganov, ki so brizgnili iz lobanje. Leonid je izvržil samomor za mizo, nekaj pozmeje, ko je končal zadnje vrste. Poslovil se je od prijateljev, sporočil zadnjo voljo tn izrazil željo, naj puško vrnejo lastniku. Na zvezku so bili madeži možganov. Kožnati ovoj puške je ležal na podu. Inženir ni vzel puške. Ni odprl ovoja. Zlagal se je — dejal je, da je pred odhodom puško Leonidu poklonil. V zelo utrujenih sestrinih očeh se je pojavila hvaležnost. Razumela je, da inženir laže. Rekla je: — Veste, to je straSno, toda ta puSka Je zame dragocena Pred desetimt leti sta se v Moskvi poslovila dva prijatelja — kot ta dnevnik. Bojim se, da bi se morala posloviti od njiju. C« inženir in pisatelj, dva lovca. Prvi je potoval v Anglijo, za leto bi vedeli, kako sem se izmučila na poti. PORTRETI MLADIH ČE JE ČLOVEK PRESREČEN, NE MORE BITI PRAV VESEL! 25-letna Marija Bitenc, študentka glasbe ter čla-nica ljubljanske Opere, je dobila letos julija na med-narodnem glasbenem tekmovanju v Llangollenu (južni Walles) v Veliki Britaniji v ostri konkurenci prvo nagrado. Nastopilo je 150 pevcev in pevk. »Precej sem samozavestna, vendar sem vedela, da se med tolikimi pevci ne bo prav lahko uveljaviti,« pripoveduje sedaj, ko se je vrnila. Med 30. alti so prišli samo trije v polfinale, v finale pa sama. »Raz-veselila sem se, ko mi je mednarodna žirija prisodila prvo nagrado, a če je človek presrečen, ne more biti prav vesel.« Marija je odpotovala v London 8. jutija, naslednjega dne pa se je začelo veliko mednarodno glasbeno tekmovanje v Llangollenu. O svojih prvih »angleških« vtisih pripoveduje: »Bila sem razočarana. Angleže sem si predstavljala drugače, v resnid pa so bili nenavadno hladni. Šele ko sem mesec dni živela med njimi, sem spoznala, da pravzaprav niso takšni. Sicer pa London — to sem opazila takoj, ko sem prišla s po-staje Victoria — takšen, kakor vsa velemesta: veliko vrveža in hrupa, reke avtomobilov in Ijudi, ki so mrzlično nekam hiteli.* — In tekmovanje v Llangollenu? — Llangollen je majhno mesto, znano pa je po vsej ^Angliji in svetu prav zaradi vsakoletnih glasbenih tekmovanj. Na festival prihajajo Ijudje iz vse Anglije in z vsega sveta. Po tekmovanju pa se spet razidejo in potem je to spet $tari Llandgollen, enoličen in zdolgočasen. Na tekmovanju, kjer je sodelovalo 25 držav z vseh delov sveta, so nastopali zbori, solisti, baletne in folklorne akupine in drugi. — Tvoj nastop? — Na tekmovanju sem pela Dvofakovo »Na Bdbilonskih vodah«, s katero sem tudi najbolj uspela, Pavčičevo »Zenico«, na zaključnem koncertu pa dve operni ariji: arijo iz opere Evangelik (Kincel) ter Verdijevo Ulriko. O kvaliteti nastopajočih je težko govoriti, bili so dobri in bili so slabi. Na zaključnem koncertu so mi bili najbolj všeč češki moški pevski zbor, folklorna skupina iz Romunije in nek ruski violinist — prvo-nagrajenec. — Po tekmovanju si bila gotovo kam povabljena? — Po sprejemu na jugoslo-vanski ambasadi v Lgndonu sem imela koncertno snemanje tia BBC. Z utm program sem pripravila osem pesmi •— samo jugosiovanskih avtorjev. Nastopila naj bi v london-ski televiziji, vendar šele oktobra, jaz pa sem morala že prej odpotovati. Povabili so me tudi na snemanje v radiu Brilsl in Frankfurt. Mimogrede sem se privatno ustavila tudi na velikem glasbenem festivalu v Passau, kjer so me povabili, da bi prixedila koncert. Ob njenem uspelem nastopu v Llangollenu je zapisal sodelavec Daily Expressa, enega največjih londonskih dnev-nikov: — Nisem vedel, da je v pesmi »Na Babilonskih vodah* toliko energije in zanosa... — Ce pomisliS nazaj In na jutri? — To je težko, prevelika razlika je. Anglija je bila zame doživetje, posebno sam nastop. Sedaj ne vem kje zaČeti, toliko je dela. Z velikim pevskim pedagogom Julijem Bette-tom pripravljam program in repertoar. Vse ka&e, da bom gostovala y dunajski in graški televiziji ter radiu, decembra ali januarja pa morda tudi v Nemčiji. Rada bi priredila nekaj koncertov tudi doma, najbolj pa se veselim turneje s primor-skimi študenti, med katerimi se najbolje počutim. M. K. Dve resnični življenji (Nadaljevanje z 2. straml) Najtežja bo fzvedbo vztrajnim in solidnim delom bl si lahko pridobili zaupanje tudi teh nekaterih skeptikov. Pri tem nam lahko največ pomagajo štu-dentje višjih letnikov, ki vso problematiko dobro poznajo in ki so se tudi že primerno raz-gledali postroki in njenih pro-blemih. Vendar je treba v delo pritegniti in vključiti tudi štu-dente iz nižjih letnikov. če bo-mo hoteli karkoli doseči, bomo morali nastopiti masovno. Samo prizadevanja naših predstavnl-kov v fakultetnih svetih ln v univerzitetnem svetu, ter neka-terih naših funkcionarjev, še ne bodo zadoščala. Najlepša prilož-nctst za to so pač skupščine združenj in pa zbori študentov — volivcev, ki lahko v obrisih določijo naša stališča in naše pripombe, detajlnega dela pa se bodo morale lotiti študijske ko-misije posameznih združenj. Njihovo delo bo moralo biti čimbolj povezano s široko mno-žico študentov na fakulteti, ker le tako bodo lahko suvereno za-stopale stališče študentov kot celote, ne pa le nekaterih posa-meznikov, kot so nam že marsi-kje in marsikdaj očitali. NOVE RAZSTAVE V Modemi galeriji je odprta razstava koptij fresk Janeza Ljubljanskega (15. stodetje), v Jakopičevem paviljonu pa raz-stava reprodukcij »Od Maneta do Picassoa«. Slovensko narodno gledališče Celje. Po prvem dejanju Dnev-nika Ane Frank desetminut-ni odmor. Ljudje molče, molče in razmišljajo. Koliko jih je med njimi, ki so živsli enako življe-nje! Koliko! Kajti v tistih časlh so si bile usode za las podobne. To ni ganljivo, to je tragično. Pretresljiva balada o grenki atmosferi amsterdamskega pod-strešja. Z negotovostjo. In neiz-bežnirn koncem. Koncem z dru-gim pomenom. 14-letno dekle, Ana Frank. Dnevnik. Anina ne-ugnanost in veselje in žalost. hrepenenje po soncu in prijate-ljih. In celjska Ana-Vera Perova — je prav takšna. Veliko doži-vetje. In zato sem razum,el, vsakdo je razumel, prve trenut-ke molka po predstavi. Molk so bili spomini, žalostni spornini usod... ... Za odrom je tema. Utruj^-ni igralci, ki se razgubljajo po sobah. Vsakdanjost se vrača. Ca-kam pred sobo. Na hodniku je mračno. Luči iz sob radovedno tipajo po steni. »Lahko vstopi-te.« Vstopim. Vera stoji ob zr-calu in si ureja lase. Na njej ni nič več Aninega. Nič. Samo črni lasje... Poskušand sl predstavljati. Njeni nastopi na produkcijah Akademije za igralsko umet-nost: Ofellja, Desdemona, Feba ... in še in še... in sedaj še Ana. Ana Frank. Vera Perova. Povprašal sem jo, kako ji je bilo ob premieri. »Pri produkcijah je šlo brez tre-me,« je rekla, »a tu se ji nisem mogla ogniti. Zaradi odgovorno-sti, ki jo čuti vsak igralec v tem delu ... Delala sem po Dnevni-ku,« Je nadaljevala, »po tistih vtisih, kl so mi ostall, ko stm ga prvič prebrala. Vsaj glavni vtisi.« In potem je Se rekla: »Mladina, skoro vsa, je brala Dnevnik in vsak si je ustvaril lastno podobo Ane Frankove. Skušala sem se tsj podobi po svoje približati. Ce pa sem uspt-la, ne vem ...« Ona ne ve, če je uspela. Toda drugi vedo. vlogi bi najraje nastopila. Bila je v zadregi. »Ne vem, nimara nobenih posebnih želja. Ane sem bila zelo vesela. Drugače pa ne vem ...« Skromnost, pomislim, ona pa nadaljuje: »Z mladimi igralci je pač tako — samo da imamo delo, da mnogo igramo, Veno Taufer: MORJE Morje prihaja na breg vedno se vrača sdmo sdmo v globine po nove besede (luči trepetajo zgubijo pot) Na valovih zdrobljenega stekla so krste bele zastave v njih pojejo duše mornarjev otožne pesmi o zvezdah in zgubljenih lučeh na drugi obali Včasih pripluje ladja z visokimi slepimi jambori tiplje pot Morje §e dolgo za njo z ozkimi dolgimi prsti boža brazdo razmišlja sdmo Tri zrcala, svetloba in tema. Ko mi citira stavek iz Dnevni-ka, je nenadoma spet Ana. Ne morem razumeti. Potem kar mimogrede vprašam, v kateri Snoj Jože: DNEVNEK PGUUČNE9A KiTARISTA Noč se prižiga in ugaša kakor mavrična kaLa reklam, noč je prasket preskakujočega šuma nevidnih tokov, noč je ječamje od zvezd, zadušeno za zavesamk Eitem ima v rokah in je bobnar barskega orkestra, ritein ima vnogah, pa še ni prestavil koraka do svojih sanj, ritem nosi v duši in se opija nad pijanostjo drugih. No8 se prižiga in ugaša v kolobarjih činel. Umetnik bi bil v včlikem orkestru. ¦ Nofi se prižiga in ugaša v rumenečem zvoku trobent. Pesnik bi bil, da je samo eden zaznal zvok njegovih besed. Noč 6e prižiga io ugaša. Konec zadnjega dejanja. Boibnar Je tn ima ritem v telesu, ki pije. Boboar je in ima pšeručne lasž in trobenta je zlata in činele so zlate in pLjače v kozarcih so zlate in pajek nad grlom plesalke je iztegnil svo^e zlate lovke. Zadnje dejanje je vedno pred zlatim zastorom. Zadnji zvok einel je vedno, ko udari njegova glava navzdol: pšeniični lasjč na zlato činelo. In lepo je zlato jutro, ki je narjttemnejša luč na njegovem odru. Inženir ni nikald ve6 odšel na lov. Preganjalec ni nikoll več govoril o puškah in pogonih. MMilo je deset let. Inženir je potoval na sever. Potovalo je več ljudi. V vagon je vstopil nekdo, ki je nosil zavoj s puško iz Heinaua. ki jo je bilo lahko spoznati. Ves čas potd na &ever se je inženirju zdelo, da potuje s pokojnikom. Niti besede ni spregovoril s tem človekom, ki je vsem kazal čudovito puško iz Heinaua, Čudovito najdbo. Po vrnitvi v Moskvo je inženir zvedel, da se je sestra Leonida Solnceva izgubila nekje v Letondji. DRUGO POGLAVJE Točno pred enaindvajsetimi leti je inženir, kot mlad fani, prvič prišel na univerzo poslušat predavanja. Bil je to svetel in svečan dan. Ves ponos mladosti, vsi prečitani ruski romand in pripovedke devetnajsrega in začetka dvajsetega stoletja o štu-dentih in o študentskem življenju so povzročili, da so bili pojmi študent in univerza mladeniču sveti. Mladenič je bil oblečen v študentsko uniformo. Predavaindca je bila polna ljudi in svetlobe zaradi obilice občutij, zairadi ponosne radosti, študent ni razumel profesorjevih besed. Zunaj je padal dež. V garderobi je mladeniC vzel svoj plašč — na mestu pa, kjer je pustil svoje, ne ravno nove galoše, so stale, očitno podtaknjene, neke zelo stare, pono-žene galoše. Mladenič je bil v zadregi. Vratar je začel godrnjati: — Morali bi vzeti števiiko, sicer vam bodo ukradli ne samo galoše, temveč tudi p-lašč! — Kdo bo uferadel? — Kako kdo? Ravno ti Studentje, saj ne bo prvič. Mar je malo vsakovrstne sodrge. — Kako, kako?I Student — sodrga ln lopov?! Ce bi ta večer prišel k mladeniču katerikoli študent in zahteval od njega — galoše, plašč, sploh stvari! — če bi zahteval od njega dušo in življenje, bi mu ju mladenič dal brez pomi-slekov. V tem ponosiiem večeru. ko je prvikrat prekoračil uni-verzitetni prag in nosil riaziv študenta tako, kot ga je našel v prečitanih ruskih romanih in pripovedkah. Inženir je zapustil unlverzo, nikoli več ni nosil galoš ln kadarkoli jih je videl. je občutil odvratnost. TRETJE POGLAVJE Pred p&tnajstimi leti je inženir spoznal neko dekle. Bila je zdravndca. Prihajala je podeželska pomlad in poto&ki so bili prekriti z ledom. Potem je reka preplavila strugo in v eni noči so polja ozelenela. Vse je govorilo v prid temu, da bo med inženirjem in dekletom-zdravnico prišlo do velikega in lepega romana. Roman se je že začel m prišlo je do poljubljanja. Dekle ni samo zdravilo bolnike, ukvarjalo se je tudi z znanstvenim delom. Nekega dne, ko je bilo sonce večje kot zemlja in je Ijudem zastajal dih z.aradi zraka, je inženir obiskal dekle v bolnišnici. V ogromno belo sobo je vdiralo ogromno sonce. Dekle v belem plašču je peljalo inženirja k omari, da mu pokaže svoje zinanstveno delo. Ključ ni takoj odprl omare. Inženir je od zadaj položil roke na dekletova ramena in prislonih svoj obraz na njene lase in glavo. Vsa srečna je odprla omaro. V vrčih na policah so stali v špiritu, drug poleg drugega, nedonošeni člo-veški zaplodki. Do romana ni prišlo. CETRTO POGLAVJE Oitatelj mora dopolniti zgodbo s svojimi poglavji. Jamstoo Polje, 29. aprila 1934. -* vseeno: velike in male vloge.« Rekel sem, da sva končala. Po-tem si je oddahnila: »Taki raz-govori mi niso všeč. Raje igram tri predstave drugo za drugo. Toda vseeno ...« V zrcalih Je ugasnilo dvojno življenje. Anine podobe ni bilo več, pa tudi Verine ne. M. K, Torkar v Beogradu m Akademsko gledališče beograj- ^^ ske untverze bo pripravilo za pr- m§ vo premlero letošnje sezone dra- WM mo Borlsa Lavrenjeva Na prelo- ^^ tnu Studentje pa prlpravljajo tu- g= dl komedljo Jovana Sterije Popo == viča Zenidba 1 Udadba. S to ko- ^ tnedljo bo akademsko gledališče ^^ sodelovalo meseca novembra na ^s mednarodnem festivalu študent- === skih gledal1§6 v Istambulu. SvoJ ^^ repertoar nameravajo beograjski ^^ kolegl lzpolnitl Se s prvonagraje- ^p nim delom na konkurzu študen- pfi tov — knjlževnikov 1n z nekim ^^ delom Igoria Torkarja Toda za- m kaj prav 9 Torkarjevim delom, ^s nam Je uganka. ^s iV^i SEVERU ^ Ml€ MOFEGA ¦ (Nadaljevanje s 3. strani) ^ Toda kaj, tudi govoriti je tre- f|| ba. novinarjem celo. ^š Razprava 0 tehničnih proble- §§§ mih študentskih listov se je po- ^ dobno kot prejšnja leta izrodila, ^ čeprav ji je bilo po progr^Tnu Wi odmerjeno največ časa. Kako f==ž vskladiti mnenja in zahteve, kl HH jih narekujejo najrazličnejše ^ okolnosti v skupen in enoten §|§ sklep. To storiti, enostavno ni Hš mogoče. Pa čeprav smo 0 tem že §|§ govorili pred dvema letoma in pj| to danes znova poudarjamo, bi- H= stvenih sprememb gotovo ni pri- §||l čakovati. |= PoroCila COSEC »garniture« in ^ neodvisnega časopisa Student ^ Mirror so potekla brez prelivanja §= krvi, saj so se vsi strinjali, da ^ je O. K. Pohval in priporočil ni =^| hotelo biti dovolj. »Student Mir- ^ ror«, list, ki je včasih bil zelo WM »naklonjen« naši organizaciji, je ^M vendarle ubral neknliko realnej- §|| šo pot, čeprav pomanjkljivosti, HH ki so včasih tudi umetno kro- ^^ jene, še danes ne izosta:- 3jo. JjžM Politika v študentskem tisku in šs tisk v politiki, je naslov refera-ta finskega kolege, ki je edini zadovoljil, da, celo presegel opti-mistična pričakovanja. Toda raz-prava je zopet brezbarvna, toda ne le to, predstavniki nacional-nih študentskih organizacij, pa tudi časopisov, so hoteli na vsak način pokazati, da niso politično opredeljeni, da so le študentski listi in podobno. Ceprav so mno-gi menili, da je diskusijo po-trebno nadaljevati, se je ta po-vsem razblinila, saj študentski predstavniki s svojo pravo be-sedo nikakor niso mogli, niti hoteli, priti na dan. Tako smo primorani čakati, da znova poteče leto dni in tedaj borjio lahko ocenjevali razvoj te konference, ki postaja tradicio-nalna tudi po svoji ozkosti in neelastičnosti. Edino zadovoljstvo nam je pri-pravilo soglasno prepričanje vseh predstavnikov konferencc, da je treba utrditi medsebojno sodelovanje. Naš vpliv tu ni iz-ostal. Če bo praksa sledila temu spontanemu klicu, lahko upamo, da rezultati ne bodo izostali. Na severu nič novega, bi lah-ko končali. Pa vendar, odlično organizirana konferenca, taka kot jo je le želeti, prijateljstvo, gostoljubnost in iskrenost fin-skih kolegov in predvsem vodlj tega srečanja Paulia Opasa in Paulia Burmana, ki jih po?na-mo že od preje in ki bosta, tako sta vsaj obljubila, letos gosta na našem IV. Mednarodnem štu-dentskem srečanju v Ljubljani, o katerem sta mnogo slišala. m Avgust černigoj: MALI GALEBI | Motivi i§§ V letošnjem poletju in zgodnji jesenl smo bili == priča mnogim kulturnim dogodkom evropskega obsega. §|§§ To velja zlasti za naš Ijubljanski grafični bienalle in =ž=_ Kremser Schmidtovo razstavo. V senci teh velikih §§§§ prireditev je pred nekaj dnevi v Mali galeriji odprl §H razstavo olj in grafik tržaški rojak Avgust Černigoj. == Letos je imel v Sloveniji že več razstav, pričujoča je Hj že druga v Ljubljani. Predstavlja se nam s platni na- = stalimi letos, večinoma z motivi z okollce Laškega, fH§ Maribora in Trsta. g Zanimivo, da je Cernigoj, ki je bil pri nas eden §H| prvih abstraktnih sVkarjev, naredil »realistični« inter- §H mezzo. Vendar ta korak ni bil nasilen. Še vedno slika H| s čistimi, nemešanimi barvami, ki jih v velikih plo- H§ skvah nanaša na platno, na podlagi rezultatov, ki iih llj . je dosegel v svoji abstraktni periodi. S tem načinom sšl dosega neverjetno sveiino in zračnost. Njegov način HH nanašanja barvnih ploskev, pa tudi kolorit sam, spo- |H minja nekoliko na Cezana, Vendar je Černigoj tako sgs močna osebnost, da si ta vpliv podredi in na. logično |H in harmonično poveže z lastnimi dognanji. j§H Njegova dela nam dokazujejo, da razpolaga slikar H| z velikim tehničnim in slikarskim znanjem; poleg tega HH pa ga odlikuje izvrsten čut za mero in prefinjen sve- fH tovljanski okns. Kompozicija je brzzhibna in včasih |H skoraj preveč natančna. Vendar zna to strogost moj- Hl stersko zakriti z igrivim mešanjerh živahnih barv. H§ Slikarju je videti, da je zrasel in dozoreval v medi- teranskem ambientu, zato so verjetnc tudi najboljša dela ia razstavi iz rodnega Trsta: »Tržaška obala« I. in II. ter »Trst I.« ter »Trst 71.«. Odličen je tudi »Mariborski trg«, kateri je pritegnil slikarja zaradi pisanega vrveza in živih barv, ki so blizu njegovemu temperamentu. Edino kar bi lahko slikarju očitali je, da ostane včasih zaradi optičnih efektov, ki jih skuša doseči, preveč na površini, To velja zlasti za »Smreke«. Grafični listl so nastali v zadnjih dveh Iztih. Večinoma abstraktne kompozicije. To so solidna dela in podobna že poznamo z grafičnih razstav, na katerih je Černigoj sodeloval, bodisi samostojno razstavljal. Pri-abstraktni grafiki mu gre lz za dovršeno kompozicijo in za vzbujanje nekaterih čustvenih ugodij in seveda v prvi vrsti, za dekorativni učinek, L S. Mnogo vzorov Razstava akademskega slikarjo F. Mayer)a Po dveh letih se nam v Jakopičevem pavlljonu spet predstavlja z najnovejšimi deli akademski slikar Ferdo Mayer. Razstavija olja, monotipije in keramiko. Od pred-lanskega debuta pa do danes je slikar dosegel precejšen vzpon. Otresel se je akademizma in začel iskati lastna pota in lasten Izraz. Zato mu tudi ne moremo zameriti, če je podlegel množici vptivov Razstava zapusti v na3 mešane občutke. Nekatera dela nas pritegnejo kljub vid-nemu botrovanju vzornikov, druga pa se nam zde zgolj artizem in razumsko eksperimentiranje z večjimi danimi predlogami. Ceprav so vsa dela, zla3ti olja, ubrana na isto lirično, melanhoiično noto, deluje razstava razdrobljena In stilno neenotno. Monotipije so slabši del razstave in se nitl zdalefi ne morejo meriti z olji niti po kreativnosti niti po izvirnosti. Prav pri množici monotipij, nastalih letos, lahko opazimo, kako se včasih maščuje prevelika ustvarjalnost, saj nam mnogokrat vzbude neprijeten občutek površnosti. Skoraj vsak list nam kaže drugega vzornika. Zlasti močni so vplivi Rouaulta, Spacala in Lubarde, da recimo 0 tihožitjih, ki jim je vzor Miha Maleš, sploh ne govorimo. Najboljša lista sta »Igre II«, ki jih odlikuje elegantno kreativna linija, in »Sedeči akt«, ki deluje izredno pla-.stično in dekorativno. Precej drugačna so Mayerjeva olja. Razen »Planin« ia »Kompozicije« so vsa vsaj solidna, če že ne dobra. Naj-boljši med njimi pa sta sliki »2ongler« in »Klovn«. Tu je slikar našel samega sebe. Temno ozadje, ki ga poživljajo barvne lise klcvnove obleke, mehko prelivanje svetlobe, rahla resignacija in melanholija, ki preveva sliko, na> pritegne z nenarejeno preprostostjo in neposrednostjo. Zanimivi so tudi »Ribiči« in »Prodajalci preprog«. Zlasti Ferdo Mayer: Igre II. zadnja deluje kot prefinjena dekoracija in nas poleg tega s svojo li-terarnostjo popelje v miselni svet avtorja. Solid-no delo js tudi »Dan mrtvih«, pri katerem sk*zi osnovno lirično noto udarja razumsko in znanstveno podajanje barvnih skladov. Sicer tudi pri oljih slikar ni odkril ničesar novega, vendar vse kaže, da bo potem, ko se bo otresel vplivov in našel svoj specifični izraz, postal <|O" ber slikar. Zanimiva je tudi keramika. Razstavljeni so sicer samo trije krožniki in vaza standardne oblike. Zlasti risbe na krožnikih odlikuje elegantna matissovska linija. Izgleda, da je slikar vzel stvar resno, ker predmeti kažejo nekaj več kot samo goli dekorativizem. S. I, ŠPORTNA KOMISIJA PRl UO SE ZAVEDA SVOJE VELIKE NALOGE Pot, ki vodi naprej Naš posebni dopisnik DUŠAN PETROVIč poroča o svetovnih študentskih Igrah v Parizu v parizu so bile od 21. avgusta do 8. septembra svetovne 5ttjdentske igre, na katerih je nastopilo kakih 1500 študentov-športnikov iz 30. dr-2av. po večletni razdvojenosti, ki je nosila peCat politiCne razdelitve sveta, so se zbrali studentje v parizu, da bi tam proslavili 50-letnico nacionalne unije svojih francoskih kolegov (unef). pariz je bil pono-sen, da je bil mesto, ki je sprejelo toliko študentov, prav tako fran-coski studentje, ki jim je po dolgih naporih uspelo zbližati in zbrati Studente iz daljnih deZel, ne gi^ede na polt, raso in politicno prepri-canje. to je najvecji uspeh studentske olimpiade v parizu, vsekakor MNOGO VECJI, KAKRSNEGA SO DOSEGLI ŠTUDENTJE NA SPORTNIHIGRISCIH, DVO-RANAH IN PLAVALNEM BAZENU. Dolgo je bilo treba čakati na skupno študentsko manifestacijo, na dograditev mosta enotnosti, ki je bil pred leti porušen. Pred igrami je bilo nekaj manevrov posameznih na-cionalnih študentskfih zvez, hoteč z njimi razbiti enotnost. Bili pa so vnaprej obsojeni n» polom. Švicarji so na primer predlagali, naj na igre ne povabijo študente vzhodno-evrop-skih držav, ki so včlanjeni v MSS (mednarodna študentska zveza), temv«8 da pokličejo le tiste, kii so vključeni v FISU {športna študentska federacija). Tega niso sprejeli niti priredi-telji, nifci druge zveze, ki so sodelovale na igrah v Parizu. Svicarji so zato odpovedali udelež-bo.pridružili pa so se jim še nizozemski študentje. Predstavniki vseh nastopajočih v Parizu, tako z vzhoda kot z zahoda, so ostro obsodili in kritizirali njihov odstop. Letos apriia meseca smo ustanovili ipri Uiniverziitetaiern odboru ŽSJ športno komisijo. Cepraiv še ni dolgo tega, pa nam je vendar že sedaj jasno, kekšan je m jem pomen v šport-nem žitvtjenju štuidemtov. Usta-novljetma je bdia z nameinom, da nam pomiaga pri poživitvi žtudenfcskega fcpoirta na uini-verzi in, da viključi v klube našega društva čim več novih študentoivL Samo afcaideimjsko športao diruštvo te-mu posegu y širino ne bi bilo k&s, ker iiraa ddvolj dtela s tekinavalci svojiih. moštev. Bežen pogled ma uspehe te mlada športne oirganizacije narn. kaže raizveseljivo sliko. Zastaviljene naloge so bd!le iz-vršeme. Na sporedu so bila prvenstva v nagoroetu, košar-ki, odbojki, natniznem tenisu in drugiih pamogah. MisMim, da jie ¦vsakorciuir jasno, da tako šte-vilma feikmoivamja pripiraviti in iTvesti niso miačje solze. Samo v nogomeitu je mastopdilo 12 moštev. Pri izivedtii teh tekmo-vanj so narn priskočili na po-moč sodmiiki športme zveze, da je bilo tekmovanje prav v v&eh oziirih na dostojni višimii. Ob tem pa moramo povedaiti, da športni kcmdsiji ni bilo vedno lahko. Posebno referenti za šport na posaimeziniiih fa-kultetah se niso zavedald sivo-jlih doižnositi dio kodegov, ki bi mogoče radi v svoje raz-vedirilo malo potrenirajli to ali ono panoigo^ pa miso vedeli, kam naj 9e obrnejo. V bodoče bomo morald todii bolje izbi-rati, da naim bodo referenti tudi v pomoč. V teh dneh, ko se predaval-nice polnijo z novimd šitudeiri'ti, je naloiga športne komisije; da pokaže te-m to>varišem P°t do zdravega r.az.vedriiLa na naših špOTtnih igniščah. PoJeg tega pa bo opra,viila tudi pionirsko dtelo našim kiiubom, ki bodo imeldi neusahljiiv vir za nove moči. Za bodotče delo ima športna kcmiisijia pmav lepe načrte. V bolj razivliitdh panogah bodo uve-dena tekmovainja po sdstemu llig, za ostaie pa se bo našel način, ki bo najprikladnejšii in najboljži za dosego čimboljših rezultaitiov. MIRO DVORSAK 0lympia in Ljubljana v jugoslovanskl elitl Na flgnah v Parizu sio sodelo-Vali tudi na&i študentje. Jugo-glavijo je ziasitopialo 26 športnii-kov, k-i eo osvojili 3 zlate, 2 6rebrni iin 5 bro-niastlih koiajn. Na sporedtu iger je bilo 7 šport-rih panog: eitleitika, košarfea, odbojka, taniis, eabljanje, vater-polo in piavianje. Športni od'bor jugoslovans.kiih študentov je sprva nameravial poslati v Pa-riiz večje število tekmovalcev. Zaradi zvišanja stroišikoiv poto-vanja jugosiloviansfcih aitiletiov iz 'Aten, kjer so nastopili na bal-kaniiadi, v Parta, je bilo število zmianjšano. Doima so ostali ¦Igralci tenisa, sabljači in pla-valci. Zi. uspeh maiših športrailkov lahko rečeimo, dla je bil zelo lep. Vaitenpolisiti so, kot na olimpiadi v Dortmundu leta 1953, tudi tokrat preipričljivo Oisvojidi prvo rnesto. Premagali BO reprezcnitianco Nemčiie s 6 :0, Brazilijo s 14 : 0, Japionsko 6 14 : 1 in Madžarsik'o s 6 : 5. Največji tefcmec naših vaterpo-listov so bili madžaTski štu-dientje, saj so nasitoipdli z repre-zen*anco Buddmpešte, oikreplje-no še s tremi držiavnimi repre-Be,rutan'tli. Za Tnadžarsiko je igral tudd stalni član držaivne repre-zentance Karipiati. Kljub temu Pa smo nasitopiili z mo<5nejšo postavo in smo pričakovali, da bo naše mostvo brez težarv pre-magalo Madžare. Dogodki v bazenu pa so pofeazali povsem dirugo sldiko. Največ zaslug za to ima sliabi francoski sodndk, ki je trikrait brez vzroka kacano-val našo reiprezentanco s četve>r-ci. fci so jih Madžari realiizirali. Ko že govoriimo o vaterpolu, moraimo poudariti, da je bila voda v baizenu vedno zelo hLad-na (17 stiotpinj), kar je slalbo vpLirvalo ne samo na vaterpoii-6le, ©mpiak tudi na plavalce, da niso doseigli svojifo niajboHi&iJi rezultatov. Med ositalimi našimi Sportnii-ki sba osvojila zlaiti miedalji Š9 Lorger v telku na 110 m ovire in Milkia Baibovič na 80 m ovir©. Lorger je v finalu zeilo pre-pričljivo premagal svoje te'k-mece in dosegel čas 14,6 sefcun-de. Dvoboj za drugo mesto, med našiim predstavnikoim Petruiši-čem in Bolgarom Kaburovdm, &e je kiončal z zimago Bolgara. To je bila edlLna disciplina, v kaiteri ja za las miamjkalo, da bi naši atleti sdavili dvojno zmaigo. V meiUi kladiva je zmiagal Rus Ssimocvetov pred našim Bezja-kom. Oba sba doseigla rez.ul|taite, ki ne ustreaajo njunliim siposoib-nostim. V konkurenci 16. tefca- KAPETAN FRANCOSKE REPKE- ZENTANCE WANKO PRISEGA ' OB OTVORITVI PARISKIH PORTNIH IGER je veljalo atleitiki. To nl čudnio, saj so se v Pairizu zbrali števiilni svetovnoznand atleti jn svetovni rekorderji. Vsak dan allettskega E-pio^edia na stadionu Charleity, je bil dan ka»ke velilke zmiage. Atrakcija prve@a dne je bil na-stop Rusia Stepanova — sveitov-ne;ga Tekorderja v skoku v viiSi-no. Ceprav je bilo nia stadionu kaikih 35.000 gledalcev, je bilo med njegiovim skakanjem po-poilriioimia tiho. Zelo lahko je preskočil višimo 2,12 Sn le malo je manjfealo, da ni presikio-čil 2,17. SLavljenec drugega dne je bil neimški sprdnter German, ki ja zasenčdl sdaivo aimerdškega re-kordierja Murchisona. V finalu tetoa na 100 m ga je naravmost pregaziJ. To je bil prvi pora3 Murchiisona v Evropi in za no-vinarje vsekakor največja sen-zaciijia paniških iger. Kaže, da svetovni rekorder ni bil v Pa-riziu najbolje pripravljen, ker je doždvel poraz tudft naslednje-ga dne v telku na 200 m. Tretji dan je prdnesel prese-nečenje tam, kjer ga je bilo najmanj moč prlčiakovati — v skokiu s palico. Višino 4,25 so z favoritov. Bddno pres&ncčenje je napravil Anglež Gillighan, ki je na 500 m iznenadii pcrecej preiteindenitov z& prvo meisto, med katerdmiL je bil tudri. naš Mugoša. Košairkarsiki in odibojkansiki turniir sta bila bila v znamenju vzhodnoevropskih diržaiv. V ko-šarki so zmagali Bolgiard, v od-bojki pa Poljeki. Omeniti mo-ramo, da je bila odtoojkia na visoki tehničnii ravni. Tenis in saibljanje sta blla breiz velifcih dm€n. Zato so bila borbe daenačene in Zja.niimiv©. Pozno zvečer, v nedeljo 8. septemibra, so bila zadnja »tek-movamja končana. Enako sv«-i bzno kot so bile odprte, &o bile igre tudd ziaikljuičene na sj^dio-nu Chiarlety, ki stoji med zgrad-bamj uniiveirzitetnega cemtra. Tokrat v Parizu ni bilo sve-tovnih rekordov, zato pa je bilo do.volj dobrih rezultatov in predvsem častnih športnih borb, dostojnih takšne športne prire-ditve. študentje % vseh krajev sveta so se razšli s povabilom na novo srečanje. Predstavnikl MSS in FISU so se zedinili, da je treba tudi prihodnje igre organizirati skupaj. Pa ne samo prihodnje, ampak vse, kar jih še bo. Določili so tudi kraj pri-hodnjih iger: Rim. Te bodo v predolimpijskem letu na stadi-onu, kjer bodo XVII. olimpijske igre leta 1960. Zato nasvir^enj« v Rimu leta. 1959. To je bil po-zdrav ob slovesu v Partau. Zmagovalci študentskih iger v Parizu ATLETDKA — MOSKI: 100 m — German (N) 10,5; 200 m — German (N) 21,3; 400 m — Patterson (VB) 48,4, 5. Grujič; 800 m — Lawrenz (N) 1:50,3; 1500 m — Csegledd (A) 3:50,3, 4. Murat; 5000 m — Gilldghan (VB) 14:31,0; 2. Mugoša; 110 m ovire — Lor,ger (J) 14,6, 3. Petrušič; 400 m ovire — Hjin (SZ) 53,3; 4x100 m — Francija 41,4; 4x4dO m — Neimičiija 3:16,9; višina — Stepainov (SZ) 212; daljina — Witte (N) 741, 3. Miler; paJica — Wažny (P) 440. 3. Luk-man; troskok — Rjaikovski (SZ) 16,01, 6. Joci>č; krogla — Ovsepjian (SZ 16,57; disk — Kompanjec (SZ) 53,38, 4. Ra-doševič; kopje — Cibulenko (SZ) 80,63; kladivo — Samo-cvetov (SZ) 58,60, 2. Bezjak. ATLETIKA — ženske: 100 m — Krepkina (SZ) 11,8; 20* m — Itkina pri-šld na svetovne študentske igre v Pariz. Da, tako je bilo: skup-ni posnetek našega prvaka s svetovnim Tekorderjem v teku na 100 m (104) je v dneh iger kotiiral mnogo več kot še takjo lepa panorama. posneta z Eif-feLovega stolpa. Sicer pa to nd nič ipn&senet-ljivega. 30 držav je poslalo v Pariz svoje aastopndke, da bi se pomerdli v najrazličneiših športnih panogah. Prdšli so še ta.k)0 &ksotični športniki- Tek-movalcem z Bermudov so de-lali družbo Braizilci, Japonci, SKUPINA NASIH UDELEZENCE V NA PARlSKEM STADIONU Cev je Mugoša na 5000 m osvojil dTUgo me&to. Milica Rajkov je bila na 800 m tretja, Lukiman v fkoku s palioo in Miler v sko-ku v daHj&tno prav tako. Useni-kova je biia tretja v metu kroglie, Muinat ma 1500 m in Grujič na 400 m četrta. Radjoše-vič v ddsku peta, Kaluševičeva v kopju iin Jocič v troskoku Sesta, Razen Vipotnika, ki je pralšel v Pariz poškioidovan, so Be vsi naši aitleiti uvrsrtdli v 11-nale. Največ zanliimanjia gledailcev H Str. 6 7T TRIBUNA lahkoto preskiočidli jugoslovanski rekoirdeir Luikmam, Američan Welbt>urn in Poljak Wazny. Medtem ko &e 3& Lukman mu-čil z višino 4,30, ki jo bi skonaj preskoeid v prvem poskusiu, pa je z roko podrl letvico, sta mje-giova tekmeca brez težav pre-sko'čila to višino. Na stadioa &e je počasi spuščal mrak, rosi-lo je, oči 30.000 gledalcev pa so bilie uprte proti skakališču. Na 4,35 je Aim&rdčan Welbourn, ki ima svoj oseibni reikord 4.57, od-padel, Wazny pa je s 4,40 osvo-jiil zlato kolajno. Zadnji dain atletskega sporeda je potefcai v znamenju zmag Libanionoi. Američani in seveda študenti evrcpskih držav. Boj na tekmovalnih prostorih ie bil nadvse oster. Bili so prd-meri, ko so tekači po končanem teku tod utrujenosti popadali v travo in ko so miorali povsem onemogle »plavalce po končani plavalni disciplini dobesedno potegn.l'i iz vode. Sicer pa vse to &odi k velikemu tekmovaniju, kakor rek»ordi, kolajne in raao-čaranja. In naj takioj pristavim: nik-dar pa ni borbena vnema p.ri-krila pdjateljskih vez,i, ki so povezovale vse nastopajoče. Tekmovalno vzdušje je bjlo aa- Pile: Evgen Bergant, ml. res odliično — ne samo na tek-movališ6dh. marveč tudi v skup-netm domu — njovozgrajeni »R&-sidenc© universitadre«, Veliki 8-nadstropni bloki te najnovej-še pridobitve pariških študen-tov so bili zares pravi Babilon jezikor in -Ijudi, hkrati ipa tudi ireklama za rnednarodno sode-lovanje študentov vsega sveta. Reprezentanca v modrih trenerkah Juigosljovansko zastopstvo >v Parizu ni bdlo števiilno, zato pa toliko bolj kakovostno. Bilo je, kakor da bi posnemali našo le-tošnjo lodpravo na mladin1sk& igre v Moskvi. Tudi tam ie P«-ščica Jugoslioivanov zabeležila zavddljive usipehe in iprav isto dahko trdiimo ^udd za Pariz. če-prav bi oto Seini la'hko pravza-prav dosegli še veft kot smo. Uspeh pa Je očiten: triklrat &o na čast našiim šFprtnikom za-igrali — ne državno hitmno — marve^ §tud©ntovsko popevko »Gaaidieanius igiitur«, s kate.ro so v Parizu začenjali slavnostni obred predaje kiolajn. Sportniki v modirih trenerkah z napisom Jugoslavija so t»orej častTio zastopali domoviTiio! Beseda o naših ožjih rojakih V jugosLovanski reprezentan-ci so bili tudi trije Slovenci: atleti Usenikova, Dorgi&r in Vi-potnik. Za vsakega od njih lahko postrežemo s posebno pa.ri&ko kaatekteTdsltiko (seveda ne povsem resno): Stanfco Lorger: V francoski prestolnici pretežnio rcsen in preMajen. Njeigov smisel za hdtro vžiivljanje je prišel do izraza predvsem s posredova-njem baretke. k;i jo je stalmo nosil (v njegovo obrambo po-vejmo, da dežja res ni manj-kalo)- Baretk(0 je snel le med teki in n,a zmagovalnem odru, k» so mu predajali zlato kolaj-no. Le-to si je takoj temeljito ogledal in izjavil, da mu k 1«-itošnji zbdrki (Moskva, Atene, Praga) imendtno pristoja. Tek-meoi ^o mu irazen hitrosti in tehnike zavidali tudi dežnd plaš-č, kl ga je oblekel zmenaj v kombinaciji z i« omenjeno baxetbo, Res je, da so za svoje delo tudi dobili lepo plačilo: zavest, da so se jim uresničile sanje, da so osvojili primat v državi, pomenii našim košarkarjem go-tovo več kat kakršnokoli drugo priznanje. In pri vsem tem jim tudi nihče ne more očitati, da ne bi bili pravi amaterji. De-nar torej tudi v našem atom-skem stoletju še ne poineni vsega. Kjer je volja in zavze-tost, tam je tudi uspeh. Kakor je bila uspešna, je bila letošnja košarkarska sezona tu-di izredno naporna. To velja pravzaprav za vse igralce, še posebej pa za štiri državne re-prezentante v moštvu Olymipie. Le poglejte, kaj je na primer »prestal« v zadnjih dvanajstih mesecih igralec Kandus. Ob koncu leta 1956 najprej skupni trening izbrane ekipe in turne-ja po Poljski. Nato mesec dnl vadbe doraa in odhod na dol-go in naporno turnejo po Ki-tajski. Takoj po vrnitvi zače-tek spomladanskega dela zv«z-ne lige. 7 kol — pa spet skupne priprave repirezentance za ev-. ropsko prvenstvo v Sofiji. Tur-nir v bolgarski prestolnici ni bil težak samo zaradi izredne konkurence, marveč predvsem zaradi neznosne vročine. Po Sofiji le nekaj dni počitnic, pa sptet skupni trening Olympie v Ankaranu. Potem nadaljevanje zvezne košarkarske lige — pra-vi maraton z 11 koli! In če k vsem tem telesnim naporom prištejete še psihične — sami pomembni nastopi v tu-jini, doma pa vsaka točka po-ljiembna — je jasno, da se bodo knšarkarii po 13. oktobru zares oddabnili. Kljub pTehladu ije vztrajno hvalil pariško podnebje. V ,pri-meri z Aienamd, kjer mu Je na balkanskih igrah le nekaj dni prei nagajala neznosna vnoči-na. je sprejel Pariz kot vse-stransko osvežiitev. Tu je lahko spal brez vent.ilatorja dn oči-vidci fj0 vedeli povedati, da je Lorger med vsemi jugioslovan-skimi reprezentanti najkrep-keje izkori.stil to prednost. Stirokovnio — mislimo na Pro-gi — nas je navdušil v predte-ku in v finalu, manj pa v pol-(fiinalu, kjer je bil sicer tudi prvi, vendar le z mildinietrskim Tiaiskokom. Prvj štiirje v tem poMinalu so prišli na cilj tako tesnjo d-rug z.a drugim, da &o nekiateni peairmisti celo trdlili, da je Lorger lizpadel. MiUena Usemilk: »O, ko bi bilo že vse mimo«. je naša tnetal-ka krogle največkrat rekla v Parizu. Mislila je seveda svoj nastop, zaradi kaiterega si prve dni sploh nd mogla ogledovat.i imesta in je živeda v večnem strahu, da ji bo na tekmovanju morda spodletelo. No, riaposled se je vse dobro izteklo, čeprav smo gledalci jn Milena med tek-nvo precej trpeli. Bjlo je nam-re& takio, da i,e Usenik&va že v diruigem meitu dosegla svoj naj-boljši rezultat, potem pa ji n.i uspevalo prav nič več. Vsi nje-ni maslednjfi imeti so hili krep-kn pod 14 im, naspriotno t>a se je več.ina drugih tekmovalk po-pravljala. Prvo mestrv svetovni irekoirde.rki Zibin} (SZ) seveda ni nobena ogrozila. zato pa je bi.lr> toliko v&5 boja ?,a srebrno kolajno- Mdlena je bila vse c')-^ petega m&ta druga, nato pa jo je le premag.ala ameriška pr-vafcinja črnka Brown. ki pa tudi rai bila v najboljši formi. To pa ne p-re?«neča. sa] je v 10 mesecih, odkar sta se z Mi-leno spioznali v Meibournn martf.kaj ldoživ.°la. "Pictstala je &rečna Tn.amica fsevp^a je hčer-kica!) in ni rnogla redno tren.i-tratli. Ker tudi v Sestem metu ni Tioben^ druga tekmiea vrela veS iod ITsenikove. je le-ta do-billa bronas^to kolajno. kar je tudi lep usoeh. Avdrei Viw*nik: Zaradi po-škodbe manj uspežen na stezd, zato pa -Miko bolj na v^h d.ru- gih področjdh.. Vipotnik si še ni opomogel od težke poškodbe (14 dni je ležal v bolnišnici). Seveda potem v teku na 800 m ni mogei delati čudeže.v. Prete-kel je pro&o kakor*je vedel in znal in bil predvsem vesel, da sd ni znova poškodoval noge. Plasma pa seveda ni bil zavjd-ljiv, saj se ni uveljavil ndti v finale, čepra.v bi v normalni formd bil resen kandidat za pr-vo mesto. KolikoT pa je ziamudil na progi, je pač nadoknadil drug-je. Vsako ®tav0 sprejmem, da je Andirej v Parizu sklenil naj-več poznanstev (ženske nikakor niso bils v ve&ini), da se je udeležil največ sprejemov in se v velike,m vrvežu študentske »rezidence« najbolje znašel. Ti-P-čna prime«ra: št. 1: — ne^ii nika, ki je bil hkjrati (sicer ža cidsluženi!) študent in športnik. Le-ta ga je brž povabil na mo-tor.izi^ranl ogled okoliških zna-menitosti jn seveda ... na ape-ritiv ter ga nato varno odLožil pred stadionom. št. 2.: — Andrej je hotel v inetfto. Stopil je v enega od avtobusov, ki ao bil.i postroje-ni pred študentskim naseljem. In kam so ga odpeljali? — Na.-Tavnoet na (nek slovesen do-poldanski sprejem v palači Chaillot. Tradicijo iger nadaljujmo Naslednje študentske igre bodo l&ta 1959 v Rimu. Zellell bi bdlo le, da bi tud-i Jtalija-nom uspelo to, kar je Firanco-zom — namrež, da spravijo skupno na tekmo-vanje član« obeh veldkih. &vetovnih štu-dentskih zvez. Športna tekmo-vania v vzdušju, kakršno ie bilo v Parizu, nanvreč bistveno pri-spevajo k mednarodneniu so-delovanju študentov vsega sve^ ta. In zat0 na.m 'tudi gre —* mar ne, Evgen Bergant, ml» SVETOVNI REKORDER NA 109 METROV IRA MURCHISON IZ USA JE TUDI PRIŠEL V PARIZ dan je Vipotnlk zamudil avto-bus, s katerim so se atlcti pe-Ijali na stadio.n Charlety — p.rdz'0«šČ8 tekmovanj. Znal si je pomagati. Na cesti je usta-vil limuzino in imel toliko sre-če, da je snel prav takega voz- Kratko toda novo • V akademskem športnem dru-štvu je najbolj delaven AKK. Clani tega športnega kolektlva edini trenirajo skozi vse leto. Se-veda so temu primerru tudi n.1i-hovi uspehi. Priporočali bi tudi ostalim klubom, da gredo po nji-hovih poteh Na treningu v An-karanu jih je bilo kar 42. od te-ga nekaj pionirjev celo na svoie stroške. • Skrb za naraščai je pm n.Hh na.ivečja skrb. Iz leta v leto ima-jo več mladine. iz leta v leto na-raščajo njihovi uspehi. Člani. čla-nice. mladinke, tri moštva mla-dincev, štiri pionirjev, to je nji-hovo zaledje. • Zaradl veldkega zaniin;an.1a mla-dine za košarko so 3>VLTeniIA, ds bodo v zimskem času pripravili šolo za žensko košarko, po giim-nazinah pa košarkarske krožke. Odlična zamisel in upamo lahko. da bo na tak naoin slovenska košarka obdržala -visoko mesio y državnem in mednarodnem meri-lu. 9 Funkcionarji delaio vestno in % veseljem Pred kratkim so »navr-tali« za tekmovalce do treningu tudi malico. Toplo mleko, lcruh s sirom ali marmelado se orav dobro prileže. Tudi na zimo že misliio. Ligašl bodo trenirali TiJ* Taboru, mogoče tudi na Gospo-darskem razstavišču. ostali pa i\* I. državni gimnaziji In na KH^ sični gimnaziiji. Ankaran v nekaj čačkah REKLAMA Dva ogromna nahrbtnika smo na postajd v Preserju ko-maj stlačili iz vagona. Poma-gal sem, da sta si jih Maks im Jože natovorila. Sam sem ve-eelo pograbil rniniaturno kruš-no torbioo in jo mahnil zu njima, zaradi česar sem bil seveda tarča neduhovdtih. opask in kletvic, ki so dose-gle vrhunec, ko sem se ponu-dil, da bi nosil steklenico s slivovko. Po lepi gozdni poti smo res po treh zelo debelih urah pri-šli na cilj. Maks je odvrgel nahrbtnik in zatuLil: »Hura, tukaj bodo!« Ker sem ga neumno pogle-dal, mi je hotel stvar razlo-žlti. Peljail me je k bližnjemu gabru m zmagoslavno pokazal na tla: »No, ali sedaj vidiš!« Razen treh skal, neke čudne gobe in grmjička, nisem videl ničes-ar. »Tepec, poglej kako je požr-to! Polšine imam zazmovane«. Res, pod grmcm je bilo vse nastlano z obžrtim semenjem, podobno je bilo pod vsemi les-nikami in gabri v bližini. Ravno sem mislil sesti in v mtru poikaditi, ko me je Maks dviigniiil: »Halo lenoba, greva nastavljat pasti!« Ogledoval si je direvesia, jaz sem pa moral nasekati doJgih palic. Ko. je našel primerno drevo, lesniko, gaber ali celo smreko, je na- »Kje pa! Mogoče malo pre-taravaš, lažeš pa ne!« 2e nekaj desetletij je pol-harstvo na Slovenskem propa-dalo. Samo nekaj starih se je še držalo tradicije. V zadnjih letih pa se je zaradi visokih kupnih cen lov na pcdhe raz-mahnil že skoraj v ropanje. Maks pravii, da nekateri ljud-je v Beli Kraijini in okolici Snežnika naloviijo v eni noči tudi 250 polhiov, a za 300 lepih kožic v dobiš v Novem mestu uvoženo športno kodo. Ce si bo hotel polhar v bližnji bo- taknil šklap, to je past, na dolgo palioo, nato pa jo je obe-sil kot dežnik na prirnerno ro-govilo. Na nekatera drevesa eva daila po dve, ali celo tri pasti, ponekod pa po eno. Končno sva nasiavila še pred polšinami. Jezik mi je visel iz ust, ko Bva končala. Vrnila sva se v tabor, kjer je Jože že postavil šotor in kljub vsej omejeno-sti skuhal čudovit mornarski grog. Do mraka je manjkalo še nekaj uric. Ležali srno, srkali grog in klepetali, to se pravi, govoril je Maks o svojih lov-skih podviigih. Zdi se mi, da lovci in ribiči trpijo za hudo očesno napako, ker jim po-množijo njihove oči vsak plen najmanj s fuktoi-jem 6. Tako je Maks polha, ki je navadno dolg okoli 15 cm, povečal v pravljično žiyal, nekoliko manjšo od odraslega bernar-dinca. Ko sem ga nejeverno pogledal, me je nasajeno vpra-šal: »Misliš, da lažem?« dO'čnosti privoščiti kaj takega, ga bo moral ukrasti, ker bodo polhi verjetno kmalu že red-kost. Krivi pa niso samo pol-harji, ampak tudi čedalje več-ja sefinja in omejevanje goz-dov s cestami in potmi. Pa tu-di nekdanje romantike ni več. Biznis je prodrl tudi sem. Vsak ljubosumno čuva svoje lovišče, hodi bos po gozdu, da ga ne bi slišala konkurenca in ne-redno prazni tudi tuje pasti. Sonce je že davnaj zašlo. Prižgale so se zvezde. Zlove-šče je tuilila uharica in se ne-slišno spreletavala med drev-jem. »Slišiš!« me je dregnil Maks. Slišal sem nekakšno, rekel bi cvileče čivkanje. Oglasili so se polhi. »Pojdkno! Čas je že«. Po- grabili smo žepne svetilke, vr-gli nekaj suhljadi na ogenj in odšli Pasti tik tabopišča so bile prazne. Malo naprej smo 'pa že iz njih potegnil tri de-beie samce. O btej priložnosti je povedal »res;ničn<) zgodbo«, ka-ko je v treh urah v eno samo p^ast ujel 26 zverinic. / »Vse naenkrat?« sem ga vprašal. »Idiot! Že spet ne verja-meš.« Jože je dobil nalogo, da jih spravi v vrečo. Tepec je ene-ga izpustiil, ki ga je ugriznil v prst, ostali tri pa je zadavil in vrgel v vrečo. Po tem obhodu smo šli nazaj v tabor. Nekam tesno mi je bilo pri stcu, ker sem hodil zadnji, zato sem za korajžo iz zelenke naredil še nekaj požirkov. Stresel sem se in plašno pogledal nazaj, ka-dar je počila suha veja. Malo zaradi veselja, ki smo se ga nasrkali iz zelenke, malo pd zaraidi strahu, smo ubrano za-tulili neko popevko. Rjoveli smo od srneha, ko je Maks po-vedal nekaj zelo mastmih pol-harskih zigodb. Najlepši smeh pa nam je ostal v grlu, ko je v grapi, kakih petdeset me-trov niže, nekaj zahreščalo im zatopoteilo. Kot bi tirenil smo skočild v šotor in samo naši obrazi so preplJšemo strmeli v gozd. »Medved!« »Merjasec!« Izjavi sta bili tako tresoči liin šklepetajoči, kot bi prihajali iz groba. Tisto nekaj v grapi je aalajalo! Zarežali smo se, vendar ni nihče prvi hotel iz šotora. Ko smo se spet zbrali okoli ognja, nam je Maks pojasnill, da je bii to ogromen (!!) jelen. Sam pa trdlm 'še danes, da je bil pes. Naredili smo še nekaj ob-bodov, ko se je zdartiio, smo iimeli v vreči šestdeset lepdih polhov. Pobrali smo stvari in se od-pravili. Ob robu gozda smo srečali možakarja, srednjili let, s tremi pastmi pod pazdu-ho in tridesetimi podhi v malhi. »Znaiti je treba!« je dejal. Spogledali smo se in tafcoj nam je bilo jasno, zakaj v grapi, kjer smo nastavili petmdvaj-set pasti, nismo v celi noči do-bili niti enega repa. Spreg'O-vorili smo nekag o sovah in lovskih tatovih, vemdair to star-rega ni ganilo. Ko smo hodili že po Ljub-ljani, naa je srečal sosed: »No, fantje, ste kaj ujeli?« »Ja, kakih 160!«, sem rekeil in malo zardel. Maks pa me je takoj popravil: »Ce bi ujeli še trd, pa bd jih bilo dve&to!« JOAHIM V Ankaranu je študentskl tabor. Je sorazmerno poceni In v nekem pomenu redllen. Taki s shujše-valnimi kurami ne pridejo v po-štev. Družba je prijetna. Morskl psi študentov ne marajo. Imajo slabe izkužnje. Z menzaši ni do-t ro sestavljati jedilnikov. Sicer iv-« so kot gostinci po svoje zelo r isvajenl. Kdo bi se mučil z do-¦uačimi proizvodi. Inozemsko ulago je vendar mehko, kvalit&t-: no. Poleg vsega pa Imaš še pri-jetno zavest, da si nekako pose-gel v mednarodna dogajanja. Si-la moderen šport. Ce hočeš biti v Ankaranu slabe volje, te mora bo.leti zob, all pa se ti morajo na toboganu razpa-rati minmralke. L«po po sredi in pred večglavo množico. KAKO SO ODPRLI USTA Ankaranci so odpirali usta na več načinov. Odpirali so jih ob razllCnih prlložnostih bolj ali manj intenzlvno. Prvič so jih od-prli, ko so zjutraj pogledali iz fotorov. Volkovi tulijo v luno. Ankaranci pa so zehali v sonce. Potem so jih odpirali vse češče. Zaradi zajtrka, kosila, zaradi ma-lice, več^rje. Vmes so jih odpirali še tako ali drugače, na prav svo-jevrsten način pa so jih odpirall na seminarjih. Ankaranci so odpirali usta na semlnarjih. V diskusiji. Diskusija je nekaj takega, kot po tomboli liudsko rajanje. V tem primeruje bilo seveda oboje veliko bolj kul-turno. Posebne vrste ljudsko ra-janje. Bllo je morje problemov, zato je prav, da so jih reševall prav ob morju ... POD SONCEM ŠT. 2 (Kadar se Je sonce utapljalo, je dogorevalo kot cigareta. Počasi so ga pospremlH črički. Kaka lad- ja, ki ]e drsela po obzorju, ga j« navadno zbrisala z neba.) Antarci so imeli za večerjo po-seben smisel. Pred filmsko platno na koncu tabora so znosili odeje, blazine. Posamezniki ¦z bujno do-mišljijo so ustvarjali nekake »za-konske postelje«. Sortirani kakor sardele, so nudlli lep primer ko-lektivne zavesti. (Vzšlo je sonce St. 2 Iz velikega šotora je planil snop luči in iz platna pričel izre^ovati figure.) Filmi so bili stari. Frizer za da-me. Gospod Hulot na počitnicah, Umor v pariški četrti. Lili. Lill pa je Mla nekako nova. Ankaran-ci so ji sledili. Potem pa je naen-krat zmanjkalo traku ... Zadnji konec Lili je odgriznil morski pes. (Torej ima le ne-kaj okusa.) In Ankaranke je po-stalo strah. (Za zadnje konce!?) (Teh živali so^ se bali vsi. Razen kuharic. Tudi kaliber gobcev morskih psov gre namreč Je do neke meje!?) frane MAMBO KUBANO?« »CA, CA — CA . . . PU MOEDA BO TU DI NASE BRALCE ZANIMALO, KAKO SI JE NA S ILUSTRATOR ZAMISLIL VER- ZIFIKACIJO »V FSNE II« ••••••••••••••- Predstavljamo vam tri polj-ske satirike, tr,i mlade dame, ki ©o debutirale in &e uveljavile po zadnji vojni. Stefanio Grodziennska: KASZVSLAV MRRBRRKiSRSKI flk< api&ala sem reportaio ° ^* huliga^nu. Sreč^la sem Kwiatow-filkega, ki j© bil zelo ližaljen: Presenečein sem, da je huligan v vaši repcrtaži svetlolas in si-njeok. Ptrav tak. kot sem jaz! Zapomnite si', ne žeJim, da bi vaši strašni tipi ianelii mojo po-dobo. Naj bodo temnolasi, ko-stanjevi, kakor pač hočete! Napisala sem repartažo o ob-rekljivcu. Srečala sem Kowa'l5kega, ki je bil iznenaden: — Obrekljivec v vaši reporta-ž.i nosi sivo obleko in ima psa. Odlo-čno vas prosim. da si dru-gič iie izpiosojate moje podobe za opisovanje takih tipov! Za-kaj ga ne odenete drugače: temnomodro ali rjavo, kakar pač hočeite! Napdsala sesn reportažo o de-lomrznežu. Srečala sem Dabrowskega, ki je besnel: . — Kaj pa vendar počnete? Ravno elektrotehnik je moral postati delomrznež v vaši re-portaži!? Ali je moj poklic slab-ši od drugih? Zakaj ravno jaz? Ta vaš tip bi bil lahkio tudi ple-»kar, dimnitoar, feakor pač ho- Napisala seim reportažo o iz- ailjevaku. — Knasno! Zakaj pa je vaše-mu izsiljievalcu ime Malinow-skiT.ProtestiTam! Naj se imenu-je Kwiatowski, Kowa:lski, kakor pač fročete! Končno sem napisala reporta-žo o razrednem sovražniku: ta nagnusnež je imel ze^lene lase in oranžne, ikvadrataste oči. No-si'l je 'Obleko iz svilenega papir-ja, ikroj«ino na pravlji^ni način. Ob sebi pa oe na vrvici vodil ogromno ka^čo. Po poklku je bil govnač, imenoval se je Kaczy-slaw Mrrrbrrrkrrrski... — Kje pa ste videli take lju-di? so se zažudili vsi: Kwiatow-ski, Kowalski, Dabrowski in Malinowski. Zofifl Bystrycka: USODA L7 €3iti teden. Telefoairale so *^ mi gospe iz »Hladnega ognja«. Prosile so me, n-aj jim napišem otroško povest. O Ijubezni do domovine. Res lepa tema! Poudarim naj zgodovin-ski razvoj: ljubezen do domovi-ne nekdaij in sedaj. Toda za otroke. ne za najmanjše, tem-več za že rnalo večie. Ppdntjo-ška naj bo in seveda z ozirom aia diskusdjo o dvanajstletnikih. To prav gotovo veste!? Ne, tega ne vem, a bom vseeno napisala, otroci tako dobro in lepo spre-jemajo... Pe*i tedetn. Napisala sem pet strani o Ijubeznd do domovine. Po-globila sem se in citiirala Sandlerja. Moj dvanajstletni ju-nak preživlla sladko otroško do. bo kot romantičnl ostanek; še sem potem cittrala ... Kri v ži- TRI SATIRE lah teče naglo — kot p«ro po papiriju Ko so m:i telefonirale gospe iz »Hladnega ognja«, so me p>rosile, naj v povesti upo-števam Dan žena. Ker so žene danes pomembna sila v družbi, pa čeprav se še ne zavedajo vseih političnih prioblemov ... Soglašala sem z njimi in oblju-bila, da bom vse to upoštevaLa. Ne vem pa, kako bo vse to iz-gledalo na straaieh mladinskega tiska. fcetrti teden. Telefonirale so mi gospe -iz »Hladnega ognja«. Bile so zelo zadovoljne, kersem v povest vpletla Dan žena. Zahtevale pa so še, da v pove-stj omenim dostop do morja. Naj ponosno podičrtam. da am>a-mo morje. To mi res ne 'bo tež-ko, moj junak naj nekaj govori o tej temi. Soiglašala sem z ognoevitimi gospemi, ki so de-jale, da je treba pouda-riti uspehe Ljudske Poljske v ob-morskih pokrajinah. Pustolov-ščine na morju, romantiko po-tovanj, nedotaknjene dežele, kamor še ni stoptla človeška noga, zvezde, ki kažejo pot, kompas in druigi pripamočki pa-dejo z ladje v Flobino... to ni-so slabe teme. Moj d«'6elc se bo ukvarjal s tem. Tretijj ieden. Moj mali junak govori o Dnevu žena in o do-stopu do morja. Vsebina je za-radi tega postala majlo kompli- ciiraina. a skušala sem vse do-bro vskladiti. Spet je potem za-zvonil telefon in oglasile &o se gospe iz »Hladnega ognja«. Bi-le so zelo zadovoljne ko sem jim paviedialia o čem govori moj junak v povesti, zahtevale so, da v povesti ne sme manj-kafci kampanje. Kampanja za sladkorno repo. Ta rastlina j© nenavadno pomembna za naše življende in nikakor ne smemo pustiti stvari vnemar, da bi se učenci ne zanitnali zanrjo. P-p-membein je čustveni vpliv na-nje. Dejala' sem gospem, da imajo čisto prav (vendar sem morala sesti na tla!), da jeslad-korna repa hvalevredna tema in da naj bi kdo drug kai napisal o tee. kar sem napisala o Uu-bezni do domovine. Ni bilo do-volj povezano in logično. Ne-katere stvari so dodaji. Moram priznati, da sem povest prebra-la z velikim zanimanjem. Clo-vek se mora vedno seznaniti z novimi stvarmi. Ne vem pa, zakaj me sosedov sinko. ki sicer odlično apreje-ma, ne pozdravlja ve^. Krystyna Zywu!ska: MOJ POROD (Pis>mo prijateljici) Draga moja! ~W7 prašuješ me, kako je po-"^ tekal moj porod. Vem. da te to zanima, k&r sva prijate-ljici in vem, da bi rada vedela. ali sem mnogo trpela. Skušala tt bom parav vse podrobno opi-sati. Deveti večer v mesecu juniju sem dejala možu, da čutim bo-lečine. Prebledel je, kar sem opazila kljub prizadevanju, da bi se potuhnil. Čez 6etrt ure sem le ligotovila, da bo boije, če mu dam .tablete proti slabo-sti, kajti izgledal je, k-ot da ga bo vsak čas pobralo. Tablete je zelo pcgumno izpil in sploh ni naredil nobene grimase. Okoii polnoči se je že počutil prav dobrO), popolnom.a se je obvla-doval. Cez dobro uro pa so se mu roke začele nevarno tresti. Po-gledala sem ga in pnostla. naj mi is-kreno pove, ali rabj kako pamirjevalno sredstvo. Dejal je sicer, da je povsem miren — a s cigareto si je preigal hlače. Njegov obraz je bil tak, kakor da bi ga devali iz kože ... Oko-li treh sem pokldcala zdravnika. ki mu je dal injekcijo morfija. Med injekcijiO se sploh ni zga-nil in po^neje se je skušal sme-jati ter me zabavati. Dejal je n. pr.: »Ali se spominjaš, kako topel je bdl letošnji maj!« Potem je nekaj časa tekal po so-bi in si lomil prste. Tudi sto-kal je. Ko sem ga vprašala, ali joka, j© odgovoril, da na licib, nima solz, temveč da imakatar. Naslednji dan. okrog ene ure, se je brez glasu zgrudtl na tla. Pet minut kasneje sem rodila. Otrok je veselo privekal na svet. M-ož se sedaij počoiti čisto do-bro. Te pozdr-avjla tvoja Kristina t»»«^del deka Zdej praujo, da sm se po* starou in da starih bajt s taho velikm stažam sploh ni več U lublanskm študentskm centr. Da mam zdej, proujo, pravico druge učit in modrast delit. Men se zdi, da za učejne in solejne glav z modrostjo ni-mam smisla,* zato bom raj zmiram en pism napisou. Pism teb, prelubi kulega, ka s» se znanost nažru, ka si go&pod postou in ka nis tok piikvar-jen, da te neb več zatlimale študentske in starobajtarske zgodbe iz naše trolejbusirane metropole. Ej, ka b ti vidu kako novi bruci letijo u naš mest. Pusod jh je pouhn. Praujo, da je gor na kvestur kr gneča, da pa se splača gor jt gledat. Jože je reku, da so take puže pršle, da se t kr muzeg zafrli. Saj jest Jožet vrjamem, ampak ke goY ne bom šou, ka m moj star rezon prau: Veš Stenica stara, u takih vodah ne boš več svi-rililil, saj so že delč leta, ka smo se brigo.de šli. Tapru so raende gor o rajfng šli, gor u bar, tm ka je sam sto din za plačat. Zadnč sm biu gor, pa jih je blo k listja pa trave, teh zmenejev. Sami pinkrasti mulci! Tist kelnar na G je reku, da so to sami pu-bertetni zmrd&ji, jest pa ti pravm: sam boži bruci iz de-žele kranske. Tist ka so dol z juga pršli najbrž še niso taz-gornga bara zvohal, pa so se bl u kuludvorsk restoran lo-žiral. So pa bli presnet hecn tele zelen gomizljauci, sedel so pud tistm rdečm lampam, ka b bli u dvanajsth nebesh. Nli jh ni mutil, da je muska za eno jigo in sam en frajarji piskajo, ka b jh najraj skuz okn pumetou. Tist bruci pa> sam sedijo, k lipov bugovi pa skumljajo na tiste, ka se z ene par plesoritkam pu plesišč lajhajo. Punce delajo kisle k&ihte sej jm precej mulcpv še du platforme ne duseže. Te-ško se dons dnar služ, pa tud če se greš privatn sektor. Ka je Le u barih beseda, pa t morm povedat, da sm se zadnč spuzabu tud u taspodn bar. Sej veš, da tm še nism biu, da sm se zakleu, da ne bom šou dol za soj dnar. No vidš, čakou sm par let, pa js pršla prilka. Šli smo dol, smo mcl eno komemuracijo, al scd-mino, za tiste naše stare baj-te, ka morjo u vojsko zdej na to lepo jesen. Fantje so tidla-gal pa udlagal, so mislil, da bo razurožitu, pa da bojo sploh frajan. Pa ni blo nč xz te mo-ke. No, pa smo pelal fante dol u klet gledat tist prugram. ti-sto nago (skor), ka pleše; sej zdej ceu let ne bojo kj tazga obognasvarili. Sej smo usi ludje, kokr prau tist ugankarsk pesnik. Bli smo tko veseu, da smo vin kr iz flaš pil. Pa je pršou en kelnar, pa je reku, da je to u Amerik grda na-vada. Mi smo pa rekl, nej bo veseu, da mamo usak soja flaša, pa da je pr nas to lepa navada. Pol smo začel pa na-rodne pet, tiste o rdečh ublakh pa u suldaškm bobnu. Pa je pršou spet edn, pa je reku da oni žc musko plačajo, pa da ni treba, da še mi tulmo. Veš dol majo fejst musko pa eno fejst mamo, ka poje. MejduS zna pet, pu naše, pu srpsk, pti špansk, anglešk rjove k tist Strong, pa cvilt zna, sploh ma regisre, da je raal takh. Na konc, fca smo že vn šli, sm šou enga tazga brezženca pra-šat, ce ma kj robe za naše fante. Pa je reku, da on sam za hernoflk rihta, pa da mi nimamo nubene baze za tak visok paberkuvajne, kakršnga on prudaja. Se morjo pač naš fanti pumirt, pa mirn bit, sej bo hmal bul} ka boja druga hrana mel. Pa Še neki. Veš zdej sm sli-> šou, dcms, da spet veronauk učijo v Lublan. Ne tist ta na-vadn, ampak za akademike pusebl. Jest ne vem, a je ta stvar res čist nova, al sm pa jest šele zdej zajno zvedu. Ampak usen je zanimiva, praujo, da ?najo ure kr u cer-ku, zad za ultarjam, pa da kr precej jolka pride. Jože, ka je firbc prve klase, je biu že tm, pa prau da je to ene sorte ludska univerza, da so guvorl o sifilizmu in o unanij in sploh o takih beštrijah. Prau, da e hr zanimiv, poseben zdej fca tavelk pa tamal tok o tej s0ksiš rvzgoj diiskutirajo^ da je zanimiu slišat kva farji praujo, al so soje puglede na> te sivori ki evoluiral. -*¦ rV- • Vstopite v naše vrste KAKO JE S BTIPENDIJAMI? Možnosti, da dobite šti-pendijo, so na univerzi večje kot na srednji šoli. Stipendije podeljuje Svet za prosveto in kuKuro LRS, okrajni in občinski odbori, gospodarske In za-družne organizacije. Za štipendijo morate zapro-siti, kadar je razpis. Šti-pendijska komisiia, ki jo imenuje dajaiec štipendij, med prosilci izbere tiste, ki jih bodo prejemali. Pri izbiri imajo prednost otro-ci padlih borcev in žrtev fašizma ter socialno šib-kejši študentje; odločujoč pa je tudi študijski uspeh. Stipendije se podeljuje-jo v višini do 6000 din. Štipendist dohiva štipen-dijo le toliko časa, kolikor ga je za dovršitev študija predpisano. Ce ne izpolnjujete svo-jih študijskih obveznostf, med katere se štejejo predvsem vsi predpisani izpiti, vam štipendijo lah-ko začasno. ustavijo ali odvzamejo. O uspehih va-šega šolanja so dajalci štipendij vedno dobro po-učeni, o tem jih obvešča fakultcta; na posebno za-htevo pa jim boste morali prinesti tudi potrdilo o opravljenih izpitih. Šti-pendijo izgubite tudi, če izgubitc pravico do na-daljnjega šolanja, ali če brez soglasnosti dajal-ca štipendije spremenite stroko. Po tolikih neprijetno-stih in dolžnostih vam moramo povedati še kaj vzpodbudnega: nikar se preveč ne ustrašite, če svoje štipendije ne boste dobili kar v 1. mesecu. Ze stara praksa namreč je, da okraji najraje nakaže-jo štipendije šele v sredi-ni ali pa proti koncu me-seca. Zveza študentov Jugoslavi-je (kratica ZŠJ) se je leta 1951. razvila iz Ljudske mladine. Njeno ustanovitev je nareko-vald specifična problematika univerzitetnega študijo in iiv-Ijenja. Zveza Studentov Jugoslamje je politično vzgojna organiza-cija. Njena naloga je, da skrbi za vzgojo strokoimo kar naj-sposobnejših in politično pra-vilno usmerjenih kadrov. Za-to je njeno delovanje obse&no, razprostira se na vsa področja študentskega življenja. Oblike njenega dela so temu primer-no raznolike, pestre in priulnč-ne, saj v njej lahko študent-ska mladina najneposredneje uresničuje svoje težnje po vse-stranski izobrazbi in ustvar-janju lepših, soci-alističnih družbenih odnosov. Za politično ideološko in strokovno vzgojo svojih čla-nov skrbi ZŠJ s predavanji, debatami in seminarji. ZŠJ vključuje študevte tudi v naj-različnejše politične akcije in jih tako oblikuje v nosilce na-predka družbenega življenja. ZŠJ se zaveda, da so vsi ti cilji uresničljivi le v okviru univerze, ki ustreza zahtevam našega časa. Zato se bori za. sodobno univerzo in se ukvar-ja s študijskimi problemi po-sameznih fakultet oz. oddel-kov, kakor tudi univerze n ce-loti. Pri vsakem združeniu, ki je osnovna organizacijska eno-ta ZŠJ in je na vsaki fakul-teti ali oddelku, so posebne študijske komisije, ki rešujejo vprašanja okoli študijskih na- PRVI KRST Z NOVIMI KOLEGI ZMAGOSLAVNE TURNEJE Imate kaj časa odveč, ali vam je morda celo dolgčas* Imate posluh in veselje do petja? Potem ne čakajte večl Vpišite se v APZ — akademski mešani pevski zfoor »Tone Tomšič«. Saj o njem smo pa že slišali! porečete. Prav imate. APZ — to so zmagoslavni koncerti, to so triumfi v Pa-rizu, Lyonu, Nemčiji... Toda pot do uspeha je vedno pot trdega dela. Tako je tudi z akademskim pevskim zborom. O tem bi vam znali njegovi stari člani povedati marsikaj. Morda vam bodo razodeli tudi »magično forrnulo« usppha: vztrajnost, po-žrtvovalnost in tovarištvo. Tudi primorski študentje imajo svoj moški pevski zbor »Vinko Vodopivec«, ki je znan po svojih gostovanjih po Primorskem in Tržaškem. To, kar za APZ, bi lahko rekli tudi za Akademsko folklorno skupino »France Marolt«. -Tudi ta ima za seboj vrsto uspehov doma in v tujini. Ne mislite, da morate biti baletni prvaki, če bi radi stopili v vrste naših fol-klornih plesalcev. Potrebna vam je le volja in mladost. Mladostni žar in veliko znanja, to sta vrlini, s katerimi uspe »France Marolt« povsod, kjer zapleše. Studentskega kulturnega in družabnega življenja pa še ni konec. Tu je še APO — Akademski plesni orkester, ki je prav letos dosegel velike uspehe na mladinskem fe-stivalu v Moskvi in kulturnem festivalu v Parizu. Morda ste v radiu že slišali »Vesele Kranjce« — štu-dentski kvintet, ki vam zrva zaigrati marsikatero prav poskočno. Imamo pa še akademski oktet, za katerega morda še niste slišali, pa ni nič manj slaven in priljubljen. Oba, oktet in »Veseli Kranjci«, kar ne prideta do sape zaradi brezštevilnih gostovanj po vseh mogočih krajih Slovenije. Na APK — Akademski plesni klub, pa bi skoraj poza-bili. Klub goji športni ples in sodeluje tudi na različnih mednarodnih plesinih turnitriih, kjer dosegajo njegovi člani odlične rezultate. Nekaj njegovih parov je med najboljšimi v Jugoslaviji. Morda vas bo to pritegnilo? črtov^ študijskih programov, režima študija itd. Vedite, da ti problemi niso majhni ali omalovaževanja vredni in da je našo organizacijo in njene voditelje stalo mnogo truda, preden so jih vsaj ponekod uredili. Ponekod pa še čaka marsikak težak problem na rešitev in tudi na požrtvoval- Možnosti za Sportno udejstvo- vanje so na naši univerzi zelo pcstre. Imamo AŠD »Olympio«, V kateri so številne seikcije, ki nudijo štucientom-športnikom u-godne posoje za športno deiav-nost. Razen Olympiie'Sta še Pla-ninsko društvo univerza in L.iub-ljanski univerzitetni šahovski klub — LUSK. Najbolj kvalitetna in popular-na sekcija Olympie je nedvonino košarkarska, k.i ima mo^ko in ženskn moštvo. Ta sekci.ia ,1e ime-la tudi največ uspehov. 2e dolga leta je »abonent'< zvezne lige in je doslej pokazala prav lepe uspehe. Letos pa je na.iresnejši kandidat za nsslov državnega pr-vaka te lepe in dinamične šport-tie panoge NogometaSt so v neka.1 letih do-»egli precej in sedai tekmu.ie.io V ljubl-ianski podzvezni ligi. Lep |I6peh je tud,i v nedavnem med- študentska, res vaša in vam bo v oporo v vseh letih vašega življenja na univerzi. Danes si je namreč že nemogoče zami-sliti študentsko in fakultetno življenje brez te organizacije. Pravico vpisa v ZŠJ ima vsak študent, reden ali izre-den. Kdor je bil prej član LMS ali SZDL, je sprejet brez na- NE VEMO, KAKO STE Sl PREDSTAVLJALI STU-DENTSKO 2IVLJENJE, PREDEN STE SE ODLOClLI, DA STOPITE NA UNIVERZO. TODA BOJIM SE, DA NEKOLIKO NAPACNO. STUDENTSKO ZIVLJENJE POMENI PREDVSEM DELO. K TEMU ŠE PREGOVOR: »ZACETEK DOBER, KONEC DOBER« — PA NAJ VAM BO ZA SEDAJ PRI-ZANESENO Z DRUGACNIMI PRIDIGAMI. V NASE ŠTUDENTSKO ZIVLJENJE SE SPRVA SE NE BOSTE ZNALI V2IVETI. MISLITE, DA BOSTE S TEM, KO BO ZA VAMI BRUCOVANJE, 2E PRAVI STUDENTJE, DA BOSTE 2E ZNALI ZIVETI ŠTUDENT-SKO 2IVLJENJE? KAKŠNO JE LE-TO V RESNICI, BOSTE SPOZNALI SELE POLAGOMA. DA VAM PRI TEM NEKOLIKO POMOREMO IN DA SE NAM ClSTO NE »IZGUBITE«, SMO VAM V NASEM LISTU POSVE-TILI TOLE STRAN. DOBRODOŠLI! Velike možnosti za športnike Družbeno študentje imcjo svoje člane v svefih ne Ijudi, ki bodo znali najtl rešitev in jo tudi doseči. Zveza študentov je študent-ska organizacija, zato skrbi tudi za vse mogoče, majHne in velike socialno - efconomske probleme svojih članov. Zato imajo združenja posebne so-cialno-ekonomske komisije, ki imajo odprte oči in ušesa za težave študentov. Toda o tem še pozneje. Rekti smo, da je ZŠJ vsestranska organizacija: zato skrbi tudi za kulturno in športno dejavnost študentov. Toda tudi o tem kaj več po-zneje. Zato je ta organizacija res daljnjega, kdor pa pred pri-hodom nu univerzo še ni bil član nobene množične politič-ne organizaciie, bo sprejet na podlagi prošnje ali pa pripo-ročila svojih tovarišev. Ščto: vsaka stvar ima dve plati; tudi v naši organizaciji še ni vse brezhibno, brez na-pak. Zato je vsaka tvorna kri-tika na mestu in zaželena. Pričakujemo jo torej tudi rav-ljiajo: uiniivierziiitetini swet, vuni-verziitetna upirava iin retetor. Posaimezne fakultete pa fakud-tetni sveti, fakultetaie uprave in dekani. Univerzitetini avlet sestav-ljajo člani, ki jdh Ljudskia skupžčina Sloivenija izvoli iz-med zinamiih jaiviruih, kulfcumih in znanstvenih delaivicev; to so tako imentovani »ekisteimi čla^-ni«. Poleg njih ®o v sivetu še po 1 predstavndik v&aike fateul-tete, piredstavnik MLO Ljub-ljiane, rektor in prorektor ter piredstaivniik študentov. Uni-verzitetini svet rešuje spliošne probleme univerze, potrjuje proračum univerze in iimen.o- KRUH, SOBA IN DENAR Cb boste prišll v LJubljano kakšnega lepega sončnega dne, morda na nevšečnosti, kot sta hrana in stanovanje, še pomi-slili ne bo-sfle. Toda... Prav 2.aradi tega »toda« brnno spregovorili nekaj besed tudi o naših študentskih dcmovih, ANKA JE PRIŠLA ŠTUDIRAT ALI NAJ SE VPISEM NA AKA-DEMIJO, ALI PA . . . menzah, zdravstvenem fondu In Se nečem. Največ študentov prebiva v Studentskem naselju. Pole^ njega ,ie še nekaj večjih in manjših domov, raztresenih po vsej Ljubljani. Študentsko na-gelje zaenkrat obs«ga pet blo- kov: dva moška ln tri ženske, Prav sedaj grade v na-selju no-vo menzo. V načrtu je še grad-nja nekoliko tako imenovanih stolpnic. Zaenkrat ,1e kapaciteta vseh domov skupaj še vedno pre-majlina. Zato bo rriarsikdo pri-siljen poiskati si zasebno sta-novanje. Študentje imajo v študentskih domovih svoje študentske svete, ki skrbijo'predvsem za discip-li-no študentov. Pri taiki gtiski je razumljivo, da je treba izbirati med prosilci za stanovanje v domovih. Ca vam bodo prošnjte zavrnili, če-sar pa vam ne želimo, vedite, da jih je bilo pred vami še ne-kaj potrebnejših. Za hrano vam ne bo tako težko. Za menze namreč ni tre-ba nobene prošnje, skuhajo pa tudi vedno dovolj. Študentske domove in menze upravlja tako imenovani kura-torij, v katerem so zastopniki študentov in profesorjev, za-stopnika Sveta za prosveto LRS in MLO Ljubljana, predstavnik rektorata in zastopniki uprav-nih odborov študentskih domov in menz. Zdravstveni fond ima sploŠno in zobno ambulanto. Obe poslu-jeta dopoldne in popoldne, na-val pa je mnogo prevelik. V njih ima pravico do brezplač-nega zdravljenja vsak študent, ki je socialno zavarovan po starših. Za ostale pa se način plačevanja stroškov zdravljenja določa od primera do primera: nekaj prispeva zdravljenčeva občina, nekaj sklad zdravstve-nega fonda, v katerega vplačajo vsi študentje vsako leto po 200 din, nekaj pa tudi zdraTljeneo sam. Zdravstveni fond ima pred-vsem preventivno Tlogo. Vsako leto že organizira fluorografi-ranje in besežiranje šhidentov. Obljubili smo vam, da vain bomo pripovedova-li še o ne-čem — o študentski samopo-moči. Verjetno niste vsi osrečeni s kakšno izdatno šlipendijo. Morda so starši že sedaj koanaj zbrali denar za vaš študij. Toda, saj ste šele na začetku, pa ga je že premalo. Niste edini, ki bi radi študirali, pa za to nimate denarja. Obrnite se na študentsko sa-mopomoč! Dobili boste podporo v obliki subvenclje za hrano v menzi. Za, subvencido m»rate zaprositi pri socialnoekonomskl komisiji vaSega združenja ZSj. Toda te podpore so majhne in (udi malo jih je, ker je pač tudi fond samopomoči skromen. Za-to vam pa preostane še drugn pot: zaslužite si denar sami! Univerz.itetni odbor ima poseb-no komisijo za honorarne za-poslitve, kjer vain bodo pre-skrbeli zaslužek. Izbira ni majh> na: lahko greste za servirja v študent. menzo, za prometnega miličnika, za raznašalca mleka, za kurirja h kakemu pod-jetju... Preskrbeli vam bodo zaposlitev tudi med počttnica-mi. Torej, ne zanašajte se na aruge, sami primite za de]o! fakultetnem nogometnem prven-stvu. Strelska družina 1e med naiboll akiti.vniimi. KH>aši iL>re'lci ®o štu-dentski državni prvaki in ima.io v svojih vrstah znane državne re-prezentante: Remsa Fedor.ia. Di-mic Mileno in druge. Pogoji za tireming in tekmov*nja so z,elo dobri. Odbojkarska sekcija ima moško in žensko ektpo, ki se udejstvu-jeta v slovenski ligi. Obe ekipi sta bili doslej uspešni. Smučarji so bili kl.iub težavam zelo dobri. Za seboi imajo vrsto uspelih nastopov doma in v tu-jini. Tudi ti so študentskl prva-ki. Umetno drsanje in kotalkanje ]e painoga. ki zahteva dnsti tre-ninga in elcgance. (^lani tega klu-ba tekmujeio v državnem meri-lu. Dobrt pogoie za delo in zato tudi dobre uspehe. imajo tudi ostale sekcije — Judo, tenis. na~ mizni tenis in mali rokoraet. PD univerza je z.elo pril.iublie-no in uspešno društvo. Ima tu-di študentsko planinsko kočo v Tamarju, omogoča študentom le-pe planinske in smučarske ture. Alpinistični odsek prireja začet-niške tečaje in plezalne ture. C*!la-ni tega društva so bili uspešni doma in v inozemstvu. Letos so bili ce!o na Mount Blancu. Šahisti bodo našli razvedrilo s področja delovanja LUSK, kate-rega člariii uspešno zastopajo l.iubl.ianske študente Nedvomno bodo te sekci.ie Olympie in klubi v novem šol-skom letu pnitegnile v svoje vr-ste lepo število novih čianov. tu mislimo predvsem na vas. Aktivnost športniikov bo v bo-doče še povečana z z.gi-aditvijo študentskega športnega parka v Tivoiiju, kl bo omogočal razvoj novih sekdj. upravljanje vanja novih tmiverzitesfeaih predarvateljeiv' in asistentov. V fakuiltetoem svetu so prav takio člaini, iki jih iizvoli ljud-ska skuipščina, predstavniki falkult-etinih predavaiteljev, predstaivndik študentov in de-kan s prodekaini&m. Fakiultetni sveti rešujiejo sipecifičme prob-leme fakultet, izbirajo nove pradarvatelje isn. asistente ter odlbcajo o proračunu fakul-tete. V univeraiitetni upravi so dekani vseh fakultet, rektor in prorekitoir, v fafkuilitetinih uipra-vah pa predaivatelji, dekan in pirodekan. NaiLoge in kompe-tence uprav in svetov posebej določujejo zakon o umitvierzi in statot undjveirze oz. posamez-nih fakultet. Mandati svetov trajajio dve leti. Zato so vsako drugo leto volitve študantskih preidstav-nikiov. Voliino pravioo imajo vsi slaišatelji uiniveirze, ki ima-jo stiaituis študeinta. Te volicve so istega dne za vso uinirverzo skupaj. Pnihodnje valitve bo-d-o v začetku študijskega leta 1958/59. Takrat izvolimo poleg predstaivtnika ^dd njegovega namestnilkB. Nadoga sveitov in upraiv je tudii, da se ukvarjajo s pro-iblemi študentov, z njihovim študajem, njihavdm socialno-ekonoimiakiim položajem, njiho_ vim športnim in kulturnim udejsitvovanjiem. Tem proble-mom poinavadi posvete eno svojiih sej. Vsako leto so tudi univer-zitetna skupšičiina in fakultetne skupšoiine, ki jih sestavljajo vsi čland pedagoškega kadra fakultete, njeni sodelavci in študeoatje. Na njiih poda dekan pcročilo o delu v preteklem letu. Te skupščitne so sicer sa-mo posvetovalni in ne izvr-šilmii cirgani, zaito sprejemajo skileipe o problemdh, o katerih se na njih ra2jpravlja v ob- liki resolucij in priporočil upravam vn svetom. Našo vlogo v družbenem upravljanju viniiiverze je dolo-čil že splošini zalkon o univer-zah, ki g,a je sprejela Zvezna ljudlska skupščina leta 1954. Ta zakon pravi, da imamo študentje pravlco sodelotvanja na sejah uprav fakultst in oddelkiav, kaidar te razprav-ljajo o studentskih zadevah. Cenatainko pomislimo, jeprav-zaprav le ma;lo takih, ki nas ne bi zadevale. Toda te pxa-vice se študentje še vedno ne moremo poaisod poslviževati. Tudi delovanje našega pred-stavnika v svetih je omejeno z določba, da mima pra.vice glasoivanja pri sprejemanju »klepov o proiblemiih učnega načrta in nastavitve ncivih predavateljev. V razpravi o teh protblemih pa lahko sode-lujejo. Naloga študenta — člana sveta ni v tem, da le on opo-zarja na probleme studeritov. Študentje sami morajo skrbeti za to s pismi in pe'ticijami. Studemtje kot celota, ne le naš predsts\vmik, sa