Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNI5TVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXVI. - Štev. 22 (1804)
Gorica - četrtek, 31. maja 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Praua in umišljena znamenja časa Evropa iti manjšine
V reviji »Famiglia Cristiana« z dne 22. aprila je vprašanje neke bralke, ki takole piše: »čujem čudne reči iz ust nekega duhovnika. Mati božja, ki se o njej danes toliko govori, namreč ona, ki se prikazuje v Jugoslaviji, naj bi zaupala skrivnost in sicer tretjo svetovno vojno in morda celo konec sveta.«
VSE PREVEČ GROZLJIVIH NAPOVEDI
Čudno je, da se v tem stoletju ob Marijinih resničnih ali manj resničnih prikazovanjih vedno govori o neki »skrivnosti«. Začelo se je v Fatimi in se potem nadaljevalo tu in tam, sedaj v Medju-gorju. Vedno pa gre za napovedi o nekih strašnih dogodkih, ki naj bi bili na obzorju človeštva.
Pri teh in sličnih »razodetjih« se vprašujem, zakaj naj bi bila ravno Marija prerokinja strašnih dogodkov, Marija, ki je njeno rojstvo oznanilo zarjo nove zaveze, sprave med Bogom in ljudmi, napovedalo božje usmiljenje, utelešeno v njenem Sinu Jezusu Kristusu. Marija, ki je upanje naše, pomoč kristjanov, kraljica miru, naj' bi napovedovala nove vojne in čase božjega srda nad človeškim rodom.
To mi ne gre v glavo. Saj je že dovolj, da nas strašijo razni znanstveniki s svojimi mračnimi napovedmi, katerim so se zdaj pridružili še številni filmski režiserji, ki tako radi prikazujejo atomsko razdejanje v Hirošimi na Japonskem, nedavno pa so se želeli proslaviti še s filmom «Dan potem« (After day), tj. dan po atomskem opustošenju.
JASNA KRISTUSOVA BESEDA
Na drugi strani pa kristjani pozabljamo na sv. pismo. Tam so namreč napovedi tudi o prihodnjih časih; napovedal jih je Kristus in za njim apostoli.
Predvsem je Kristus rekel: »Reveže imate vedno med seboj.« Na svetu bodo vedno tudi reveži. Ne gre samo za lačne kruha, temveč za potrebne nasploh: tudi za potrebne lepe besede, prijateljskega obiska, srčnega razumevanja. Tam, kjer so materialno revščino odpravili ali vsaj omilili, je vedno več teh modemih »revežev«, ki živijo osamljeni, pozabljeni, odrinjeni. Vsakdanja kronika govori o njih posebno po velikih mestih.
Potem je veliki Jezusov govor o koncu sveta oz. o prihodnjih časih. Tam je Jezus najprej napovedal nastop krivih prerokov. »Glejte, da vas kdo ne premoti. Mnogo Jih bo namreč prišlo in bodo govorili: Jaz sem, in mnoge bodo premotili« (Mr 13). »Govorili bodo: Jaz sem.« To je, jaz bom osvobodil ljudi od pomanjkanja, od krivic, od sužnosti, od zaostalosti, od neenakopravnosti, z eno besedo: Jaz bom priklical paradiž na zemljo.
Že več kot sto let je, odkar je svet slišal te napovedi Karla Marxa. Že sedemdeset let se trudijo sovjetski komunisti, da bi njegove napovedi o paradižu na zemlji uresničili. Koliko jim je uspelo? Toliko, da so se obdali z visoko ogrado policije in straž, da noben nepoklican ne more videti tja preko njihovih državnih mej, kajti v njih paradiž je treba samo verovati in upati. Pa tudi svojim državljanom ne dovolijo, da bi iz »paradiža« pogledali v zahodni propadli svet.
In vendar so mnoge premotili in jih še vedno zapeljujejo, kot je evangelist Janez napovedal v Razodetju: »Zveri je bila dana oblast nad vsakim rodom in ljudstvom In jezikom in narodom. In molili jo bodo vsi prebivalci na zemlji, katerih ime ni zapisano v knjigi življenja« (Raz 13).
Nadalje je Jezus napovedal: »Ko boste slišali o vojskah in uporih...« O tem še Podrobneje napoveduje apostol Janez v Razodetju: »In videl sem zver in kralje zemlje in njih vojske...« (19). Gre za hude vojske, ko bodo tudi velika znamenja na nebu, ko bo veliko ljudi pokončanih, ko bosta zastrupljeni tudi voda in zemlja. Vse to napoveduje sv. Janez. Jezus pa: »Narod se bo dvignil zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo...« Sv. pismo torej ne govori o kaki miroljubni zgodovini človeštva.
Tudi učence je Jezus posvaril: »Izročali
vas bodo sodiščem in vas v shodnicah pretepali in pred poglavarje in kralje vas bodo zaradi mene postavljali, njim v pričevanje« (Mr 13). Apostol Janez pa pravi: »Zveri je bilo dano, da začne vojsko s svetimi in da jih premaga« (Raz 13).
Vse to pa se ne nanaša na neki določen čas v zgodovini, temveč je tukaj govora naspiošno o prihodnjih časih. In res vidimo, da se je vse to dogajalo v preteklosti, da se dogaja danes in se bo po napovedi godilo tudi v prihodnje, morda še desettisočletja. Sv. Pavel pravi, da se mora razodeti človek hudobije. Med satanom in Bogom je boj od začetka in bo do konca.
Jehovci iz teh napovedi strašijo, da je konec sveta blizu. Toda ne Jezus Kristus ne evangelist Janez ne kak drug apostol niso povedali, kdaj bo prišel konec. Jezus je celo rekel, da za to ve samo nebeški Oče: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, niti angeli v nebesih, ampak le moj Oče.« Učencem je le naročil: »Čujte, ker ne veste, katero uro pride vaš Gospod.« Apostol Janez pa zatrdno pove, da hudobija ne bo zmagala. O veliki hotnici, ki je simbol hudobije, pravi: »V ognju bo sežgana; kajti silen je Gospod, ki jo je sodil« (Raz 18).
Ob vsem tem ne razumem, zakaj se tudi verni ljudje vznemirjajo, kaj naj bi bila tretja fatimska skrivnost in kaj naj bi bila sedaj skrivnost iz Medjugorja. Zdi se, kot da ne verujemo več sv. pismu in želimo, naj bi Devica Marija stregla naši človeški radovednosti. Marija naj bi postala strašilo sedanjega časa. V to pa res ne verujem.
HUDOBIJA NA POHODU
Pač pa sem prepričan, da so sedanji časi težki časi, ko je na svetu veliko hudobije. Na nekatere oblike sedanje hudobije sv. oče Janez Pavel II. pogosto opozarja, opozoril je tudi v preteklem velikem tednu v nagovoru mladim in na veliki petek po križevem potu. Mladino je pozval, naj se upre »kulturi smrti«, ki so njeni pojavi: zavestno uničevanje še nerojenih otrok, brezštevilne vojne, predajanje mamilom, terorizmu, seksualnosti, odrivanje ostarelih in prizadetih in končno evtanazija, sladka smrt odvečnih oseb. Kultura smrti, ki izvira iz človekovega srca, iz njegovega egoizma, iz želje po oblasti in uživanju.
Na veliki petek se je znova spomnil tistih, ki trpijo preganjanje zaradi vere. »Imamo danes tisoče in tisoče spoznaval-cev vere, ki so često pozabljeni in ignori-rani. Gre za vernike, ki so prisiljeni, da se zbirajo naskrivaj. Gre za škofe, duhovnike in redovnike, ki jim je prepovedano, da bi svojo službo vršili v cerkvah ali na javnih krajih. Gre za mlade in velikodušne ljudi, ki jim je onemogočeno, da bi stopili v bogoslovna semenišča ali noviciat, da bi lahko uresničili svoj poklic.«
To so »znamenja časa«, ko se bližamo koncu drugega tisočletja po Kristusu. Niso vzpodbujajoča, vendar velja za nas vse in ne samo za mladino, da se moramo upirati »kulturi smrti« in se boriti tudi za versko svobodo, ki je temelj vseh ostalih svobod in s tem temelj človekovega dostojanstva.
Mislim, da je bolj na mestu verovati sv. pismu in poslušati sv. očeta kakor pa stikati za nekimi skrivnostnimi napovedmi Device Marije.
K. HUMAR
■ Na tiskovni konferenci je ameriški predsednik Reagan izjavil, da ZDA ne na-meravajo samostojno poseči v obrambo svobodne plovbe v Perzijskem zalivu. Katera koli pobuda v tem smislu bo pod-vzeta le v soglasju z evropskimi zavezniki in arabskimi državami tistega območja. Vsekakor pa ZDA in zahodni svet ne bodo nikdar pristali na to, da bi kdo to pomembno morsko pot zaprl. Reagan je tudi izključil, da bi Sev. Amerika vojaško posegla v Srednjo Ameriko, toda pri tem se ne sme zanemariti pomoči državi El Salvador. Ta naj bi prejela izredno pomoč 62 milijonov dolarjev.
Države naše celine so imele vedno opravka z narodnostnimi problemi. Že davno so se tu srečale različne kulture, narodnosti, tradicije. Še posebej pa so se nacionalni boji razvneli v naši dobi. Med obema svetovnima vojnama so prav narodnostni boji oz. želja po hegemoniji velikih narodov nad malimi odigrali svojo posebno in pravzaprav tragično vlogo.
Kakšno mesto imajo pri vsem tem narodne manjšine? Ne bomo tu delali kakih zgodovinskih in drugih primerjav oz. statistik. Vemo namreč predobro, da so prav narodne manjšine bile vedno žrtev politike večjih držav, danes pa kvečjemu predstavljajo vlogo »mostu« med državami — največkrat takega, da po njem le hodijo drugi...
V Evropi je danes na milijone pripadnikov narodnih manjšin. Ce se tu omejimo le na države zahodne Evrope ter članice Evropske gospodarske skupnosti, lahko že zatrdimo, da imajo vse te države v svojih mejah prav lepo število manjšin.
Samo Italija ima poleg treh uradno priznanih narodnih skupnosti (Francozi v Dolini Aosta, Nemci v Južnem Tirolu ter Slovenci v naši deželi) še celo vrsto jezikovnih skupin, od katerih naj tu omenimo le Furlane ali pa Sardince.
Francija ima na vseh koncih svoje manjšine: od Baskov na jugu do Bretoncev na severu ali Alzačanov na vzhodu, da ne omenjamo še posebej problema Korzike.
Zahodna Nemčija ima med drugimi Dance in še kake druge germanske skupine; Velika Britanija ima Valežane, Škote, da o Ircih ne govorimo. Države Bene-luxa si tudi medsebojno »izmenjujejo« narodne skupnosti (glej stalne polemike valonsko in flamsko govorečega prebivalstva v samem srcu politične Evrope — v Bruslju). Grčija je znana po svoji popolni zaprtosti do manjšin (glej npr. makedonske Slovane).
Slika je vsekakor zelo pestra in raznolika. Kako vse te države, članice ene politične Evrope, danes ravnajo s svojimi manjšinami? Ni lahko odgovoriti v nekaj stavkih. Jasno je, da so marsikatere države do njih zelo zaprte, druge po sku-žajo tudi odpreti svoja vrata tej problematiki.
Naj bo tako ali drugače, gotovo pa je da si morajo aanes narodne manjšine v tej Evropi pomagati. Same ne bodo prejele mane z nebes, da bi rešile svoje probleme. Čas tudi ne dela zanje (poglejmo, kako dolgo se vleče že naša zaščita...). V skupnih prizadevanjih pa je možno le najti več moči in več upanja na uspeh.
Bližnje evropske volitve dajejo torej tudi manjšinam možnost, da se strnejo okoli tistih svojih gibanj in strank, ki zasledujejo te cilje povezovanja in solidarnosti. če bodo v bodočem parlamentu v Strasburgu sedeli tudi predstavniki evropskih narodnih manjšin v večjem številu kot danes, bo to samo lep korak naprej v skupnem boju!
Spectator
★
Evropske liste vložene
Kandidatne liste za evropski parlament so bile povsod redno vložene. To velja tudi za skupno manjšinsko listo, v kateri so Union Valdotaine, sardinska akcijska stranka, Slovenska skupnost in okcitan-sko gibanje. Zadevne liste so bile v rokih vložene in imajo vse tudi slovenske kandidate SSk.
Stranke se pripravljajo na volilno kampanjo, pravzaprav so jo že začele. Ta obsega tako tiskano in govorjeno besedo, pa tudi televizijske prenose. Povsod je tudi Slovenska skupnost aktivno prisotna.
Verjetno bo prišlo tudi do . kake skupne manifestacije, ki naj potrdi to vlogo in veljavo manjšinske povezave.
Sv. oče v
Viterbo je staro mesto in že od davna povezano s papeškim Rimom. Do zadnjega je pripadalo papeški državi; številni papeži, pričenši z Evgenom III. so od leta 1145 živeli v tem mestu. Prav v Viterbu so prvič volili papeža na način konklava kot še danes. Tu je tudi živela sv. Roza, katere 750-letnico rojstva mesto letos praznuje; prav tako je v Viterbu pokopan kapucinski brat sv. Krispin. Ob zadnjem jubileju športnikov v Rimu je iz Viterba prišlo kar 1200 deklet, ki so pred papežem izvedle čudovit rajalni nastop. Letos obhaja tudi domači škof 50-letnico svojega mašništva. Naslovov nič koliko, da je smatral Janez Pavel II. za primerno, da obišče to častitljivo mesto.
Zgodilo se je to v nedeljo 27. maja. Prišel je v helikopterju ob 9. uri dopoldne in ostal v kraju kar 13 ur, kajti program je bil obširen in natrpan. Najprej je obiskal kaznjence v zaporu S. Maria in Gra-do. Svoj čas je bila stavba rezidenca papežev in tu je bila sv. Hedvika, poljska kneginja razglašena za svetnico. Jetnikom je dajal, da jim ne more nuditi fizične svobode, pač pa jim prinaša svobodo, ki jo je Kristus zaslužil za ljudi s svojo odrešilno smrtjo na križu.
Pot ga je nato peljala v svetišče sv. Roze, kjer so se zbrale redovnice iz 12 mestnih samostanov pa še mnoge druge, potem v stolnico, posvečeno sv. Lovrencu, opoldne pa je zmolil angelovo češčenje s papeške lože in v nagovoru omenil krvavo vojno med Irakom in Iranom ter obisk Tatjane Bonner, ki ga je prosila, naj se zavzame za njenega očima Andreja Saharova ter njeno mater Heleno.
Z duhovniki se je sestal v Marijini cerkvi »della Ouercia« nekaj kilometrov ven iz mesta in z njimi proslavil 50-letnico semenišča. Po kosilu je vodil kronanje Marijine podobe, blagoslovil center za družbeno obveščanje »Papež Wojtyla«, ki
Mednarodni razgovor o znanosti in veri
Tajništvo za neverujoče v Rimu, ki ga vodi nadškof Paul Poupard in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) sta v dneh od 10. do 12. maja priredila v Ljubljani mednarodni razgovor o znanosti in veri, ki so se ga udeležili pomembni znanstveniki iz raznih držav, verni in neverni, pristaši raznih svetovnih nazorov. Ni bil njihov namen, da uskladijo svoje mišljenje, temveč da drug drugega temeljiteje seznanijo s svojimi stališči z namenom, da se utrdi in razširi prostor za skupno sožitje in se preprečijo ideološki spopadi, katere povzroča nestrpnost različno mislečih. Pobudo za ta razgovor sta pred časom dala dunajski kardinal Franz Kbnig in slovenski partijski veljak Mitja Ribičič.
V častnem odboru so bile naslednje cerkvene in politične osebnosti: nadškof Paul Poupard, msgr. Michele Cecchini, papeški pronunoij v Beogradu, dr. Alojzij Šuštar, nadškof v Ljubljani, dr. Franz Kdnig, nadškof na Dunaju, prof. N. Lob-koivitz, rektor univerze v Miinchnu, dr. Janez Milčinski, predsednik SAZU, Mitja Ribičič, član predsedstva ZKJ, Aleksander Grličkov, član predsedstva Jugoslavije, Franc Šetinc, predsednik predsedstva SR Slovenije in Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade.
Nastopilo je z referati ali intervencijami kakih 70 znanstvenikov. Vsi so se strinjali, da v sedanjem svetu ni mogoč kak ideološki monopol, ki bi se ga dalo vsiliti drugim; da ni več mesta za državno religijo ali državni svetovni nazor, da se bodočnost lahko gradi le na osnovi svobodnega, odgovornega in odprtega sodelovanja ljudi različnih nazorov, pogledov in verovanj.
O tem razgovoru je obširno poročala le »Družina«, režimski tisk pa je simpozij spremljal z neko zadržanostjo in s kratkimi poročili kot da bi se bal, da se že s samim poročanjem o drugačnih pogledih slabi lastne pozicije in lastne pristaše vznemirja ter ogroža njihovo ideološko trdnost.
je bil ustanovljen njemu v čast, šel v baziliko sv. Frančiška, kjer sta grobova papežev Klementa IV. (u. 1268) in Hadrijana VI. (u. 1276), nakar je obiskal bolnike, ki so se zbrali v cerkvi S. Maria Libera-trice. Večerno mašo je opravil na prostem, med katero je posvetil dva nova duhovnika in pet diakonov krajevne Cerkve. Pred odhodom je še obiskal dvorano papeških konklavov in se srečal z mladino na trgu pred sedežem občine. Pri tem je prisostvoval prenosu stolpa sv. Roze, ki je visok 30. m in ves v lučih ter ga opravijo vsako leto »facchini di Santa Rosa« na njen praznik 3. sept.
■ Predsednik vlade Craxi in zunanji minister Andreotti sta prebila dva dni v Madridu, kjer sta se razgovarjala s predsednikom vlade Gonzalazom in sestala s kraljem Juanom Carlosom. Predmet razgovora so bili medsebojni odnosi med obema državama, vstop Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost itd. Svojski je bil odgovor Craxija na vprašanje, kakšni so odnosi med socialisti in komunisti v Italiji. Dejal je: »Tako slabi, da slabši ne bi mogli biti.« Iz Madrida je Craxi odpotoval v Pariz na sestanek s socialističnimi voditelji, Andreotti pa v Marseille na srečanje deseterice zunanjih ministrov EGS.
Podpis pogodbe o sovjetskem plinu
■ Po dvakratni odložitvi podpisa zaradi sovjetskega posega v Afganistanu in vojaškega udara na Poljskem je končno le prišlo do podpisa pogodbe med Italijo in Sovjetsko zvezo o dodatni dobavi sovjetskega plina iz sibirskih ležišč. V ta namen sta šla v Moskvo minister za zunanjo trgovino Capria in predsednik družbe ENI Reviglio, ki sta podpisala tudi dogovor o sodelovanju na področju industrijskih gradenj v SZ. Italijansko delegacijo je sprejel tudi sovjetski ministrski predsednik Tihonov. Podpisu te pogodbe so zlasti nasprotovali radikali, ugovarjali pa tudi republikanci in liberalci, češ da trenutek za podpis ni najbolj primeren, ko Moskva ponovno krši osnovne človekove pravice v zvezi z zakoncema Saharov. Socialisti in demokristjani pa so bili mnenja, da bi tako ravnanje bilo neučinkovito kot se je to že pokazalo ob Afganistanu in Poljski.
■ Za Pertinijem sta sprejela Tatjano Bonner, pastorko ruskega disidenta Saharova in njenega moža Efrema Jankelevi-
ča tudi italijanski ministrski predsednik Craxi in papež Janez Pavel II. Pivi se je z njima razgovarjal 40 minut, drugi ba 8. Zadeva »Saharov« je imela odjek tudi v poslanski zbornici, kjer so radikali razobesili napis: »Rakete za Italijane, kupčije za Kremelj, krokodilove solze za Saharova«, vladi pa očitali, da ji je več za podpis trgovinske pogodbe z Moskvo kot pa za usodo omenjenih zakoncev.
■ Na povabilo sovjetske vlade se je v Moskvi mudil dva dni na obisku zahodno-nemški zunanji minister Genscher. Najprej se je razgovarjal s svojim kolegom Gromikom, nato pa ga je sprejel še sovjetski državni poglavar Černenko. Izkazalo se je, da ostaja Moskva glede dialoga z ZDA nepopustljiva in da neizprosno zahteva umik novih jedrskih raket iz Zahodne Evrope. Sovjetski obrambni minister maršal Ustinov pa je dejal, da bo SZ na vsako ameriško raketo odgovorila s svojo novo, kar velja tudi za jedrske izstrelke na sovjetskih podmornicah, ki so pred ameriško obalo.
Pomli oilškoli Ir. Jožeta Žabkarja
OKNO V DANAŠNJI SVET
Bralci pišejo
O smrti nadškofa Jožeta Žabkarja smo poročali v pretekli številki. Povedali smo, da so sorodniki želeli, naj dobi svoj zadnji dom na goriškem mestnem pokopališču ob svojih starših. To sc je zgodilo v četrtek 24. maja. Pokojnega nadškofa so malo pred poldne prepeljali v goriško stolnico, kjer je ostal na parah do sv. maše, ki je bila ob 15. uri.
Obredom za pokojnim nadškofom je prisostvoval goriški stolni kapitelj ter večje število duhovnikov. Somaševali so štirje škofje in duhovniki. Somaševanje je vodil goriški nadškof p. Bommarco skupaj z ljubljanskim metropolitom dr. Šuštarjem, koprskim škofom dr. Jenkom ter ljubljanskim pomožnim škofom dr. St. Leničem. Ta slednji je prišel tudi kot nekdanji sošolec pokojnega nadškofa Žabkarja. Med mašo je na koru pel mešani zbor »L. Bratuž«. Berila so bila v slovenščini in italijanščini, maša pa v italijanščini.
Po evangeliju je najprej spregovoril nadškof Bommarco. Dejal je, da škofje ne pripadajo svoji škofiji, temveč celotni Cerkvi, kajti kakor apostoli so tudi oni poklicani, da oznanjajo evangelij vsej Cerkvi. Pokojni nadškof Žabkar je to delal v še posebni meri, ker je bil v službi sv. očeta kot njegov delegat pri UNESCO v Parizu in pozneje pronuncij v severnih državah Evrope.
Za goriškim nadškofom je v slovenščini spregovoril nadškof Šuštar. Takole se je poslovil od pokojnika:
V imenu Cerkve na Slovenskem, posebno še v imenu ljubljanske nadškofije in slovenskih škofov ter v svojem imenu se poslavljam od pokojnega nadškofa in apostolskega pronuncija Jožefa Žabkarja. Izrekam mu našo iskreno zahvalo za vse njegovo veliko duhovniško delo in dolgoletno služenje Bogu in Cerkvi, bodisi domači Cerkvi na Slovenskem, bodisi vesoljni Cerkvi v vatikanski diplomatski službi v različnih deželah sveta.
Pokojni nadškof je bil z ljubljansko škofijo povezan ne le po svojem rojstvu, mladosti in študiju na ljubljanski teolo-
Pok. nadškof dr. Jože Žabkar v času, ko je bil pronuncij in papeški delegat v skandinavskih deželah
ški fakulteti in življenju v semenišču, ampak tudi po duhovniškem posvečenju, ki ga je prejel v Ljubljani, in po svoji prvi duhovniški službi kot prefekt v škofijskem zavodu sv. Stanislava. Tudi pozneje je ohranil in gojil tesne stike s svojimi rojaki, sošolci in prijatelji v domovini in drugod po svetu, čeprav so ga naloge v vesoljni Cerkvi pritegnile k sodelovanju na drugih krajih in z drugimi ljudmi.
V ljubljanski stolnici se bomo spomnili dragega pokojnega nadškofa s posebno mašo zadušnim.
Po obredih v stolnici je pokojnega nadškofa spremljal na pokopališče msgr. dr. Fr. Močnik, ki je tam opravil še zadnje molitve za rajnega. V zadnje slovo je priložnostne besede izrekel tudi g. Stanko Žerjal, ki je bil nekaj let s pok. Jožetom Žabkarjem skupaj v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Kakor somaševalci v cerkvi, tako želimo tudi mi pokojnemu nadškofu: v nebesa naj te spremljajo angeli. Bratu Joštu in drugim sorodnikom naše sožalje.
m oni v lazoviei in na
Pastirski obisk je za nami. Oziramo se nanj, da potegnemo zaključke. Pastir je obiskal svojo čredo z vnemo in ljubeznijo. Nepretrgani spored, ki se je vlekel od 19. do 25. maja je terjal mnogo truda in to večkrat od jutra do večera in ob ne najboljšem zdravju g. škofa.
Ne bomo opisali v podrobnosti tega obiska, ker je bil spored že objavljen in je bil izveden prav kakor je bil načrtovan. Samo srečanje z društvi, ki delujejo na področju Padrič in Gropade je bilo preneseno na kasnejši čas, ki bo pravočasno objavljen. Poudarimo naj samo nekatere vesele strani obiska!
Škof je obiskal 26 bolnikov in ostarelih po vseh naših vaseh. Marsikatero oko se je orosilo.
Veliko skupnega veselja so pripravile škofu vaške skupnosti v Dragi, v Gročani in v Gropadi. Vaščani so hoteli sesti k mizi, ki so jo dobro obložili, da bi vsi uživali lepoto bratske skupnosti. Dražani so rekli škofu, da še nikoli niso bili tako veseli kakor ob njegovem obisku.
Vse tri slovenske šole: v Bazovici, v Gropadi in na Pesku so g. škofa izredno lepo sprejele s pozdravi, deklamacijami, petjem in celo z glasbo. Škofu so učenci poklonili spominske darove.
Gročana, Draga in Bazovica so obnovile verska znamenja (pile, kapelice), ki jih je škof z veseljem blagoslovil. Na cesti med Padričami in Bazovico stoji sedaj obnovljen kamniti križ, delo kamnoseka Verginelle iz Repentabra. Upajmo, da ga ne bodo oskrunile podivjane roke, ki že dalj časa brezvestno razbijajo in skrunijo slovenska in drugo sveta znamenja.
Cerkveni zbor in otroški zbor Slomšek sta se dobro pripravila na pastirski obisk in tudi lepo zapela pri bogoslužju. »Slomšek« je zapel priložnostno pesem Vinka Beličiča, katero je uglasbil Ubald Vrabec, ki je sedaj član naše bazovske skupnosti. Šolska sestra Karmen je naše male pevce odlično izvežbala, da so zapeli kot že dolgo ne. Pri klavirju sta se dobro odrezala Marko Ozbič in Tamara Ražem, z violino pa Maila Ozbič.
Škof je obiskal tudi skupnost gluhonemih in ostarelih, ki živijo na Padričah. Bili so ga veseli, ker je ostal z njimi na večerji.
Na obeh mejnih prehodih — na Pesku in Lipici so ga mejni stražniki zelo prijazno sprejeli: nad 90 oseb se je pridružilo veselemu srečanju.
Z italijanskimi verniki, ki bivajo po naših vaseh (okrog 300) je imel bogoslužje s prvim sv. obhajilom in sv. birmo, srečanje z mladino in s starši. Obiskal je v Bazovici otroški vrtec in osnovno šolo.
Kaj je škof pri vseh verskih in bratskih srečanjih poudaril? Poglobite svojo vero in jo utrdite. Redno, stanovitno prihajajte k nedeljski maši. Družina je najvažnejša skupnost: tu je najboljša šola, če starši molijo, berejo sv. pismo, se skupno udeležujejo sv. maše. Predočil je skrb za bolnike, onemogle in osamljene. Za uspešno delovanje župnije je potreben župnijski pastoralni svet, ki skupaj z župnikom načrtuje boljše prijeme v sedanji stvarnosti. Mladina naj se sestaja, da bo pod dobrim vodstvom in v zdravi skupnosti rastla v veri in krščanskem življenju ter se pripravila za svetlejšo bodočnost.
Marsikdo vprašuje, če je pastirski obisk uspel. To ve samo Bog, ki je slišal naše prošnje, ki je videl trud in žrtve dobrih župljanov in zavzetost ter ljubezen g. škofa. Vsi smo bili veseli, da je z nami govoril v našem dragem slovenskem jeziku. Zato je njegova topla beseda našla odmev v vsakem srcu. Bog ga nam še dolgo ohrani!
■ Poslanska zbornica je s 329 glasovi proti 256 odobrila vladni zakonski odlok o draginjski dokladi in protiinflacijskih ukrepih. Vladni predsednik Craxi je ob tem izrazil svoje zadovoljstvo, da so se stranke, ki sestavljajo vladno večino, pokazale enotne. Odlok mora sedaj potrditi še senat in to najkasneje do 16. junija, ker bi drugače odlok ponovno postal neveljaven.
■ SR Slovenija ima novega predsednika izvršnega sveta (vlade). Je to primorski rojak Dušan Šinigoj, ki je nasledil Janeza Zemljariča, kateri je 15. maja postal eden podpredsednikov zvezne vlade v Beogradu. Slovenec dr. Marjan Rožič, nekdanji ljubljanski župan, pa je bil izvoljen za predsednika SZDL Jugoslavije. Naj kot zanimivost povemo, da je bil med delegati, ki so volili novega predsednika tudi naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. V svojem posegu je dejal, da je največji sovražnik jugoslovanskega samoupravnega socializma birokracija, zaradi česar postajajo ljudje do oblasti nezaupljivi. Naloga SZDL bi zato morala biti, da se tej družbeni škodljivki odločno upre.
■ Za novega predsednika ZR Nemčije je bil z 832 glasovi od celokupnih 1040 takoim. velikih volivcev izvoljen krščanski demokrat 64-letni baron Rihard von Weiz-sacker. Zanj so glasovali ne samo zastopniki njegove stranke in liberalcev, ki sestavljajo sedanjo vlado, temveč tudi socialdemokrati. Njegov oče je bil med zadnjo vojno nemški veleposlanik v Vatikanu, sam pa je bil pred zadnjimi državnozborskimi volitvami berlinski župan. Weizsa-cker bo 30. junija nasledil predsednika Carstensa, tudi iz demokrščanskih vrst. Predsedniška doba traja pet let.
■ Novoizvoljeni salvadorski predsednik Duarte je bil v ZDA na tridnevnem obisku, kjer se je sestal s predsednikom Reaganom in najbolj pomembnimi člani ame-roškega kongresa. Duarte je prosil za večjo vojaško in gospodarsko pomoč, ki jo država potrebuje, če se hoče rešiti pritiska iz Nikaragve in s Kube. Cilj nove vlade je doseči narodno enotnost, uveljavljenje človekovih pravic, pogajanja z levičarsko gverilo, toda pod pogojem, da se ta odpove uporabi orožja in zatrtje političnih umorov. Pred ameriškim kongresom je svečano obljubil, da se bo boril za pravico in demokracijo, razpustil »odrede smrti« in obrzdal nasilje. Program je lep, a bo težko izvedljiv, kajti tako desnica kot levica slej ko prej vztrajata na svojih stališčih.
Med trnjem in osatom
»Zakrknjeni klerikalci«
Po skupni slovenski goriški manifestaciji smo bili vsi zadovoljni. V to zadovoljstvo pa se je vrinil glavni urednik »Primorskega dnevnika« najprej s svojo osebno oceno po radiu Trst A in nato še z uvodnikom v zadnjem nedeljskem »Primorskem dnevniku«. Me vem, kaj ga preganja.
Prej je veljalo geslo. Vsi v Gorico! Res smo šli in bilo je lepo, ker smo bili vsi edini za našo slovensko stvar. No, in sedaj se naenkrat pojavi glavni urednik sam Bogo Samsa in nas zmerja z »zakrknjenimi klerikalci«.
Hvala lepa, gospod Bogo Samsa. Teden dni kasneje ste prišli na dan v pravi barvi. Potem pa še pridigajte o skupnosti in edinosti. Hvala za vizitko!
Udeleženec
■ Zunanji minister afganistanske vlade Abdul Maijid Mangal se je zatekel v Pakistan. Dejal je, da je s tem hotel, protestirati zoper Sovjetsko zvezo, ki se je v njegovi deželi polastila vseh vzvodov oblasti ter sistematično uničuje tako prebivalstvo kot njegova naselja.
■ Poleg predsedniških volitev v El Salvador) & in Ekvadorju so bile 6. maja predsedniške volitve tudi v Panami. Izid volitev je vrhovno volilno sodišče razglasilo šele po 10 dneh, zaradi česar je prišlo v državi do številnih spopadov in nemirov, pri čemer je bilo ranjenih 4! oseb, ena pa je bila ubita. Dokončni rezultati volitev pravijo, da je zmagal kandidat nacionalne demokratske zveze, ki ga je podpiral sedanji režim Ardeto Barletta, a le s pičlo večino 1.713 glasov, kajti prejel jih je 300.788, njegov tekmec 82-Ietni Ar-nulfo Arias Madrid, ki je bil kandidat opozicionalne demokratske zveze, pa 299 tisoč 035. Ta majhna razlika v glasovih se zdi mnogim sumljiva in opozicija obtožuje vlado, da je bil končni rezultat volitev ponarejen.
mogel k boljšemu in neposrednemu informiranju osrednjih krogov SFRJ o po-požaju in zahtevah Slovencev v Italiji glede zaščite, s katero druga sopodpisnica Osimskih sporazumov predolgo zavlačuje.
Končno je razprava istelkla še o bližajočih se evropskih volitvah ter o nastopu SSk v okviru manjšinske koalicije. Izdelan je bil okvirni načrt pobud, ki naj bi se izvedle med volilno kampanjo za sen-sibilizacijo volivcev. V ta namen bo v kratkem sklicana posebna tiskovna konferenca, na kateri bo SSk predstavila svoje kandidate in temeljne programske točke za volitve v evropski parlament 17. junija letos.
Kam s svetim letom?
Če bo sveto leto s svojimi sadovi, milostmi in pobudami takoj po veliki noči ugasnilo v krščanski skupnosti in vsakem posamezniku, potem ga res ni bilo treba. Po starem bi lahko živeli naprej tudi brez svetoletnih praznovanj. Če ima sveto leto svoj smisel (in trdno smo prepričani, da ga ima), potem ga mora imeti v začetku in ne koncu nečesa, v trajnem gibanju, ki raste in se poglablja brez konca.
Prav gotovo ni naključje, da se je sveto leto začelo na praznik Gospodovega oznanjenja, končalo pa na veliko noč. Tako je v resnici zajelo vse razsežnosti Kristusovega odrešilnega dela od trenutka, ko je Beseda postala človek, pa do velikonočnega jutra, ko se je odrešenje dopolnilo v slavi vstajenja. Mar ni to tudi naša velikonočna skrivnost, ki jo sveto leto na neki način izžareva v življenje? Živeti v teh modelih se pravi nadaljevati sveto leto in ga spremeniti v gibanje. Kot Kristusovo zemeljsko bivanje smo vpeti v čas od rojstva prek življenjskih borb in radosti do končne bolečine smrti in nato vstajenja.
V luči teh resnic naše vsakdanje težave kar naenkrat postanejo majhne in neboleče. In vsako leto, ki ga preživimo, je za nas sveto: Kristus je pred nami preživel našo usodo, zato je njegovo plačilo tudi naše plačilo.
Radio Trst A podružnica Prim. dnevnika in SKGZ?
V petek 25. maja sem ob 13.30 poslušal oddajo »Dogodki in problemi« po radiu Trst A. Vodila ga je Vlasta Bernard, časnikarka Primorskega dnevnika, njen gost v studiu pa je bil njegov direktor Bogo Samsa. No, že ta izbor obeh sodelavcev se mi zdi za radio, ki naj bo ustanova vseh skupin Slovencev v Italiji, zelo vprašljiv. Še toliko bolj vprašljiv pa je, ko izvemo za predmet pogovora v omenjeni oddaji. Šlo je za enotno manifestacijo v Gorici.
Če je že tekla beseda o tej manifestaciji, ki so jo pripravile vse sestavine slovenske manjšine v Italiji, bi bilo tudi prav, da se okrogle mize in ocene te manifestacije udeležijo vse skupine, ki sestavljajo Enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Saj, kolikor je znano, Bogo Samsa ni nad vsemi, nasprotno vsi vemo, da zavzema visoke funkcije v SKGZ. Njegova ocena manifestacije torej nikakor ni mogla biti objektivna, taka, da bi zadovoljila vse člane Enotne delegacije Slovencev v Italiji.
Bogo Samsa je med pogovorom sicer pravilno obsodil izjavo občinskega odbora v Gorici, ki je odklonil manifestacijo, toda brez potrebe je v to povlekel tudi Slovensko skupnost, kot da je tudi ta edina slovenska stranka odobrila izjavo proti manifesticiji, medtem ko je vsem dobro znano odločno stališče SSk in dvolično stališče PSI, ki se je prek svojih najvišjih predstavnikov izjavila proti manifestaciji na Travniku.
Vprašujem se zato, če ni bilo umestno povabiti na ta pogovor vse komponente Enotne delegacije Slovencev. Kdo odloča o izboru sodelavcev za te oddaje? Kje je objektivnost tržaškega radia? Kje pluralizem? Ali je radio Trst A postal res podružnica radia Koper in Primorskega dnevnika?
Naši politični krogi se morajo nad temi pojavi resno zamisliti. Zakaj, če misli kdo enotnost Slovencev v Italiji izkoriščati v svoje strankarske namene in interese, je naša dolžnost, da jih čimprej razkrinkamo.
V. S.
Umrla je misijonarka Magdalena Kajnč
Deželna SSk o manifestaciji v Gorici in obisku v Beogradu
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji pred dnevi povsem pozitivno ocenilo enotno manjšinsko manifestacijo v Gorioi, na kateri je spontano prišlo do izraza kritično razpoloženje Slovencev do nerazumljivega zavlačevanja s postopkom za oblikovanje ustreznega zaščitnega zakona. Vzpodbudno je zlasti dejstvo, da se je manifestacije udeležilo veliko število mladih ter rojaki iz vseh predelov naše dežele, od Milj do Trbiža.
Po drugi strani pa — je rečeno v sporočilu — ni mogoče mimo čudne izjave goriškega občinskega odbora na predvečer same manifestacije in še posebej do zadržanja italijanskega predstavnika PSI, ki je bil istočasno sopokrovitelj iste manifestacije. Deželno tajništvo je zato sklenilo, da bo to vprašanje sprožilo na pristojnih mestih.
Pozitivno je bil ocenjen tudi nedavni obisk zastopstva SSk iz naše dežele v Beogradu, zlasti pri predsedniku SZDL Jugoslavije in pri zveznem zunanjem sekretarju Mojsovu. Obisk je gotovo pripo-
Skupaj z m. Terezijo je študirala na srednji šoli. Obe sta se odločili za misijone in nastopili 13. novembra 1928 dolgo pot do Dublina na Irskem, kjer je še danes matična hiša družbe Loretskih sester. 1. decembra 1928 sta z ladjo odpotovali proti Indiji, kamor sta prispeli 9. januarja naslednje leto. 24. maja 1937 sta položili večne zaobljube. M. Terezija je kmalu, po notranjem navdihu, zapustila tiho samostansko zatišje in se podala v svet med najbednejše in pozabljene.
Sestra Magdalena pa je ostala v Bengaliji v loretskem samostanu Asansolu, kjer je živela do smrti. Tudi ona se je posvetila najbednejšim. Kot izučena bolničarka je bila postavljena v asansolski dispanzer. Tu je sprejemala bolnike, lačne in onemogle, »moje sirote« je večkrat pisala. Tudi do 90 in več na dan je sprejela v svoj dispanzer in jim nudila zdravstveno pa tudi duhovno pomoč. »Moje sirote prosijo, da bi živela do sto let.« Pa jih je dovršila le deset manj.
Umrla je 2. aprila letos in polna zaslug in dobrih del praznovala veliko noč v nebesih. Se pred smrtjo je prosila, naj pišejo v Gorico in se zahvalijo za vse dobrote, ki jih je bila deležna od dobrih
primorskih ljudi, ki tako radi pomagajo misijonom. Nikdar se ni vrnila na obisk domovine, njena edina vez so bila naša pisma, za katera nam je bila tako, hvaležna. Naj prosi v nebesih za uspeh našega poslanstva.
Z Madagaskarja
Misijonar Ivan Štanta bo letos obhajal 25-letnico mašništva. Za ta jubilej so mu predstojniki izredno dovolili, da sme domov za nekaj mesecev. Srebrno mašo bo imel v župnijski cerkvi v Mirnu v nedeljo
1.	julija.
Z Madagaskarja je prišla tudi vest, da je škof v Farafangani imenoval za generalnega vikarja misijonarja lazarista Franca Buha, ki deluje na Madagaskarju že precej let. Doma je iz Šmartnega pod Šmarno goro pri Ljubljani. Za duhovnika je bil posvečen po zadnji vojni v Argentini, star pa je 53 let.
Samo eno dopoldne je bila v Gorici misijonarka s. Bogdana Kavčič, ki deluje v državi Burundi v srednji Afriki. Zglasila se je tudi na škofijskem misijonskem uradu, Ki jo redno podpira. Za daljši razgovor z njo ni bilo časa, ker se ji je mudilo domov v Jugoslavijo.
Pok. misijonarka Magdalena Kajnč med svojimi sirotami
I “5!,j;
s>,r 'rr»'	5**
Starši in mladostnik
Obisk goriške SSk v Novi Gorici
Pred kratkim se je mudila pri SZDL v Novi Gorici delegacija goriške Slovenske skupnosti, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Marjan Terpin. Poleg njega so bili še Gradimir Gradnik, Branko Cernic, dr. M. Špacapan in za mladinsko sekcijo Damjan Terpin. Obisk se uvršča v plodne stike, ki jih naša slovenska stranka na Goriškem razvija z matično domovino in še posebno s SZDL tako na občinski, medobčinski in republišški ravni. V Novi Gorici so goste sprejeli predsednik SZDL Branko Dolenc ter novogoriški župan Danilo Bašin s sodelavci. Sestanku so prisostvovali časnikarji ter predstavniki radiotelevizije.
Novogoriški predstavniki so seznanili Slovensko skupnost z napori matice, da bi se končno uresničile želje Slovencev v Italiji po celoviti zaščiti. Gostom so nadalje prikazali trenutni gospodarsko-poli-tični položaj in zlasti poudarili nekatere dosežke novogoriške skupnosti kot so izgraditev hidroelektrarne v Solkanu in ceste v Brda.
Marjan Terpin pa je v svojem posegu prikazal borbo Slovencev v Italiji in seveda v prvi vrsti namene SSk ter obrazložil pomen velike slovenske manifestacije na Travniku. Besedo sta povzela še Branko Černič in predstavnik mladine D. Terpin, ki sta podrobno osvetlila nekatere probleme.
Obisk je potekal v medsebojnem razumevanju in želji po nadaljnjih stikih. V ta namen bo v bližnji prihodnosti delegacija iz Nove Gorice vrnila obisk Slovenski skupnosti.
Sovodnje
Občinska seja 24. maja. Pred začetkom je župan Vid Primožič poročal o svečanosti ob odkritju dvojezične table pri poimenovanju ulice po padlih orožnikih v Petovljah. Svečanost bo v četrtek 31. maja na dan pokola orožnikov pred 12 leti. Kakor vsa zadnja leta se bodo tudi to pot orožniki najprej poklonili spominu padlih tovarišev, čemur bo sledilo odkritje table, ki so jo namestili pod železniško postajo. Ker se nahalja poimenovana cesta v sovodenjski občini, bo pri tem odkritju občinsko upravo predstavljal župan Primožič, ki bo tudi uradno govoril v obeh jezikih. Župan je izrazil željo, da bi bili prisotni tudi občinski svetovalci in drugi.
Podžupan Klemše je spregovoril o vseslovenski manjšinski manifestaciji v Gorici na Travniku. To zborovanje je daleč preseglo vsa predvidevanja tako glede organizacije kot udeležbe. Dana je bila krepka lekcija raznim političnim predstavnikom, ki niso znali pokazati pravega razumevanja do tega množičnega zborovanja. Dvoumno zadržanje strank na Goriškem nujno zahteva razčiščenje povsod tam, kjer so vključeni tudi slovenski predstavniki, ki izhajajo iz Enotne slov. delegacije.
Pri odobritvi zapisnika je občinski tajnik med drugim prebral resolucijo, ki so jo predstavili svetovalci SSk. Resolucija opozarja na še nerešeno stanje glede poi-
menovanja ulic v sovodenjski občini. Med drugim je zapisano, da se ne sme več čakati na vse prepočasni postopek vlade glede odobritve zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, temveč je treba to vprašanje čimprej rešiti.
Odobritvi odborovih Sklepov je sledila odobritev obračuna iz leta 1982. Remo Devetak (SSk) je dejal: »Čeprav je ta odobritev le gola formalnost, ki jo zahteva nadzorni odbor, je pa obžalovanja vredno, da je povezana še z obračunom za leto 1981.«
Z odobritvijo najetja posojila 282 milijonov lir ima občina sedaj zagotovljena sredstva za izgradnjo prvega dela občinskih greznic na območju Rupe-Peči. Dela naj bi se začela še letos.
Pri glasovanju za odobritev načrta uradne lotizaoije cone C/4 v Gabrjah so se svetovalci SSk "vzdržali, ker je načrt nenavaden. Navadno pomeni lotizacija razdelitev neke površine na razne dele, ki naj bi se jih nato pozidalo. Omenjeni načrt pa zadeva površino, ki je že skoraj tričetrt pozidana, (čemu torej lotizacije?)
Sledila je odobritev zakupa del za popravilo osnovne šole v Rupi. Dela je prevzelo domače podjetje Dottori, ki je zmagalo na dražbi in se bodo izvedla v času počitnic.
V »raznem« je svetovalec SSk R. Devetak pozval župana in ožji odbor, naj se prouči možnost električne napeljave na pokopališča v občini (teh je pet), še posebej na Vrhu, kjer so v teku priprave za razširitev pokopališča. Svetovalka večine Boža Pižent pa je opozorila ožji odbor, da na Vrhu ob slabem vremenu vse prepogosto pride do prekinitve električnega toka.
V soboto 26. maja se je iz 15 avtobusov vsula živobarvna mladina in se razpršila po pobočju Mirenskega Grada, dokler jih ni na vrhu vsrkalo Marijino svetišče. Mavričarji koprske škofije so se tukaj zbrali, kakor so se že zbrali 2. maja v Mariboru za ondotno škofijo in se bodo zbrali tisti iz ljubljanske škofije na Brezjah 9. junija letos. Za vse stopnje in rodove Mavričarjev in njihovih prijateljev pomeni to romanje višek in krono celoletnega prizadevanja v svojih raznolikih dejavnostih tekmovalno-disciplinskega značaja.
Pogled na otroško množico, zbrano v cerkvi, človeka res prevzame. Skoro nemogoče je neprizadeto gledati simbolično govorico njihovih visoko dvignjenih rok, ko z odprtimi dlanmi izpričujejo svojo predanost in zvestobo Bogu v izpolnjevanju njegovih zapovedi in v ljubezni do Marije. Kakšne lastnosti naj ima animator, da mu uspe pritegniti pozornost take množice mladih in to skozi poldrugo uro?
Gospodu Bertonclju, uredniku »Mavrice« je Bog naklonil izredne talente, saj je to pestro mladež kakor magnet prikle-
Mesečna srečanja o zakonski in družinski problematiki, ki ijih prireja Slovensko pastoralno središče v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta v Trstu, potekajo po načrtu, ki je bil izdelan v začetku sezone. Tako je bilo maja na vrsti srečanje z jezuitom Jožetom Pucljem, ki je obravnaval nadvse pomembno temo o odnosih med starši in mladostnikom.
Zakaj se med starši in mladostnikom pojavi nerazumevanje, zakaj nastane boleče nezaupanje? V začetku pubertete se v mladem človeku javljajo spolni nagon, napadalnost, potreba po uveljavitvi. Mladostnik se zaveda, da ni več otrok, da se mu podira sreča skladnega otroštva. Ni pa še uravnovešen, ker še ni postal osebnost. Zeli si sprejetosti, da bi zopet doživel, čeprav na drugačen način, zadovoljstvo in srečo otroških let. Čuti, da si mora ustvariti nov svet. Rad bi uresničil svoje ideale, a v njegovi notranjosti nastaja razdvojenost. Ravno -tako tudi ni soglasja med tem, kar govorijo starši, in onim, kar opazuje v okolju.
Po drugi strani pa tudi starši delajo napake. Menijo namreč, da lahko tudi 15, 16 ali 17-letnim otrokom ukazujejo tako kot prej. Ravnajo sicer v dobri veri, da bi otroke obvarovali nevarnosti, ki jim pretijo v življenju, toda otrok hoče vse sam preizkusiti in zato ravna drugače kot mu starši svetujejo. Mlad človek se hoče namreč osamosvojiti.
Za skladno razumevanje med starši in otroki ije dobro, če starši poskrbijo, da je dom res prijeten, da se oče in mati med sabo dobro razumeta in da takega prijetnega vzdušja ne Skvarijo kaki odkloni kot npr. alkoholizem v družini.
Nadalje bodo starši prav ravnali, če bodo posvetili dovolj časa razgovarjanju z mladostniki. Pri tem pa naj ne govorijo samo oni, ampak naj mladostnika tudi poslušajo in cenijo njegove poglede. Raz-govarjanje naj vedno sloni na medseboj-
nil s svojo mladostno navdušenostjo pristne in prepričljive duhovnosti. Med mašo je imel govor, pri katerem so mladi čudovito sodelovali. Zlasti sta dve angleški začetnici OK odigrali posebno vlogo. G. Bertoncelj je namreč obe prevedel v naš jezik in jima dal pomen O. = odličen K. = kristjan.
Zaključeno sveto leto odrešenja, zaključek šolskega leta ter programiranje za počitniški čas so bile snov, okoli katerih je gospod iznajdljivo razpredel celo vrsto praktičnih disciplin (med njimi: da ne bi staršem živcev rezali, ali med mašo gu-mij »žvečili«, življenje umazali itd.), kjer naj bi se mavričarji (in ne samo oni) izkazali, kje in kako bi znali biti OK. Spovednice so bile oblegane, obhajilo je pa delilo kar šest duhovnikov.
Končno je prišlo na vrsto nagrajevanje. Vse jate mavričarjev: Lučke, Kresnice, Svetlice in Žarki so prišli na svoj račun pri tekmovalnih disciplinah mavričnih veroučnih iger. Kaj so tekmovalne discipline? Delijo se v štiri različice: 1. Izkustva,
2.	Življenje, 3. Znanje, 4. Pomaganje. Odlično so se izkazali in vsak je po svojem zasluženju prejel zlato, srebrno ali bronasto odličje.
če upoštevamo, da je Mavrica letos izhajala v 50.000 izvodih, smemo upati, da bo vsaj nekaj tega zlatega semena obrodilo svoj sad in dalo mavričarjem kolikor toliko varen »potni list« skozi življenje. Praznovanju v cerkvi bi moral slediti zunanji, zabavni del programa, a je vreme odpovedalo in mladi mavričarji so se pred dežjem zatekli v svoje avtobuse, bogatejši za lepo OK doživetje.
Kdo ve, kako bi bilo, ko bi se ti naši mavričarji enkrat pojavili pri nas, z našimi goriškimi in tržaškimi prijatelji Pa-štirčka?	F.	V.
★
Sožalje
Ravnateljstvo, učno in neučno osebje srednje šole »Fran Levstik« s Proseka in Sv. Križa izrekajo prof. Zoranu Tavčarju globoko sožalje ob smrti dragega sina.
■ Bolgarske oblasti so izpustile iz zapora Italijanko Gabriello Trevisin iz bližine Trevisa, ki je bila 14. aprila 1983 skupaj s Paolom Farsettijem obsojena v Sofiji na zaporno kazen. Oba je policija aretirala 27. avgusta 1982 v bližini turške meje in ju obtožila, da sta fotografirala vojaške zgradbe. Na procesu so Trevisini-jevi dosodili tri leta ječe, Farsettiju pa kar deset. V utemeljitvi pomilostitve je rečeno, da je kaznjenka »bila v ječi vzornega vedenja in zelo prizadevna pri delu«.
nem spoštovanju. Velikokrat je primeren tudi humor, da v napetem pogovoru najdemo možnost za sprostitev.
Toda kljub razgovarjanju opažamo, da so še vedno težave. Mladostnik hlepi po boljšem svetu, a današnja družba je otrokom odvzela vse ideale, vse vrednote. Starši naj s svojim življenjem in z besedo pokažejo na Kristusov ideal, na veliko vrednoto vere.
Sociologi ugotavljajo, da prevevajo sodobno življenje tri težnje: čimveč imeti, uživati in veljati. Prav te težnje pa razkrajajo in rušijo celotno družbo in tudi družine. Kristus pa nas uči, da bodimo
Pokrajinsko tajništvo SSk o novih odborih
V zvezi s potekom in zaključkom večmesečnih pogajanj za sestavo novih odborov na tržaški občini in pokrajini pokrajinsko tajništvo SSk želi pojasniti, da je Slovenska skupnost dokončno pristala, da vstopi oziroma ostane v omenjenih odborih, potem ko je dosegla, da so bile sprejete njene zahteve glede popravkov k programu in enakopravnega zastopstva v odborih obeh ustanov.
Do tega je prišlo v ponedeljek zvečer neposredno pred zasedanjem pokrajinskega sveta, ki je imel na dnevnem redu volitve predsednika in odbornikov. V skladu s pismom tajništva ostalim strankam koalicije z dne 25. maja in z zadnjimi smernicami izvršnega odbora z dne 26. maja, je strankin tajnik zahteval bistveno dopolnitev programske točke o zaščiti slovenske manjšine in da jo podpišejo člani koalicije, kar se [je dejansko zgodilo. Poleg tega so tajniki koalicijskih strank osvojili še vključitev v program dodatnega odstavka SSk, ki jih obvezuje, da se bodo zavzemale za sprejetje zaščitnega zakona za slovensko narodno manjšino v deželi Furlaniji-Julijski krajini v skladu s členoma 6 in 3 ustave in mednarodnimi sporazumi.
Iz povedanega izhaja, da je SSk uspela doseči bistveno spopolnitev programa glede slovenske manjšine in to po umiku PSI s pogajanj. Socialisti sami opravičujejo svoj umik ne zaradi programa, temveč iz drugih vzrokov.
Na osnovi ocene zgoraj opisanih premikov v korist globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji, je SSk ostala v odborih, da s svojo prisotnostjo in stališči zagovarja in ščiti pravice in koristi slovenskega prebivalstva in njegovih ustanov. V tem smislu bo stalno preverjala položaj.
Bazovica
V nedeljo 27. maja popoldne smo imeli srečanje bolnih, onemoglih in ostarelih. Najprej je bila v cerkvi sv. maša. Maševal in govoril je lazarist g. Jože Zupančič iz Ljubljane. Skupaj z njim sta bila pri oltarju tudi g. Brane Jan iz Argentine, ki bo letos pel novo mašo in invalid Tone Kenda iz Tolmina.
V začetku je pozdravil udeležence domači župnik g. Marijan Zivic. Za njim so spregovorili še mašnik, bogoslovec in invalid. Udeležencev je bilo lepo število. Povečini so bili ostareli, onemogli in bolni. Tudi nekaj invalidov na vozičku je bilo. Petje je bilo ljudsko, berili in prošnji so brali laiki.
Sledilo je družabno srečanje v Slomškovem domu. G. Zupančič je govoril o vsakoletnem srečanju bolnih in invalidov na Brezjah. Med drugim je povedal, da se zbere na tem srečanju okoli deset tisoč vernikov. Letos bo to srečanje v soboto 23. junija. Nato nam je predstavil tudi list bolnikov »Prijatelj«, ki ga že nekaj let tiskajo v Ljubljani. Sedaj izhaja v
12.000	izvodih.
Na koncu je govoril še invalid Tone Kenda. Na kratko je povedal svojo življenjsko zgodbo. Ko je bil še zdrav, se je šolal nekaj časa v malem semenišču v Vipavi. Ko pa je neozdravljivo zbolel in in obsedel na vozičku, se je moral vrniti domov. Prav on je med bolniki z berglami in na vozičku najbolj izstopal. Zakaj? Ker je bil miren, vdan, veder in vesel, četudi je tako mlad zbolel.
Od kod ta vdanost in to veselje? Gotovo od tod, ker gleda na svoj križ, na svoje trpljenje z očmi vere. Apostol Pavel pravi namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo in častjo, ki se bo razodela nad nami. Poleg tega
skromni (torej vodilo je biti in šele potem imeti), to pa pomeni, da se odpovedujemo raznim užitkom. Pa tudi težnji, da bi čim več veljali, naj postavimo pripravljenost, da služimo drugim. Prav te tri vrednote (skromnost, odpoved, služenje) so pravi klic SOS za rešitev naših družin. Če bodo starši s svojim vsakdanjim življenjem pokazali otrokom, da sledijo tem vrednotam, bodo tudi mladostniki spoznali, da so ti ideali staršev pomembne življenjske vrednote. V razgovarjanju, molitvi in odpovedovanju materialnim dobrinam je rešitev za naše družine.
Zadnje predavanje v letošnji sezoni bo v sredo 13. junija. P. Vital Vider bo govoril o medsebojnem sporočanju. Začetek kot običajno ob 20,15.
M. B.
se Tone Kenda zaveda, da zaradi svoje neozdravljive bolezni ni odveč na tem svetu, temveč da lahko prav s svojim trpljenjem veliko koristi dragim. Glejmo tudi mi na križe in težave življenja, s katerimi se srečujemo, pa jih bomo lažje prenašali.
Letošnje srečanje bolnikov pri nas je bilo že sedmo po vrsti. Priredila ga je Duhovska zveza. - J. K.
Majniški izlet rojanske osnovne šole
Medrazredni sveit rojanske osnovne šole »Bazoviški junaki« je organiziral v nedeljo
13.	maja enodnevni izlet v Brkine in na Notranjsko, šolarjem se je pridružilo lepo število mamic, očetov, bratcev in sestric. Razpoloženje je bilo veselo, saj je bilo vreme naklonjeno. Na cesti, ki povezuje Trst s Hrvatskim Primorjem in z Reko smo pri Obrovu zavili na levo in se znašli v gričevnatem svetu Brkinov. Po cesti mimo ljubkih naselij in samotnih domačij smo dospeli do Prema, naše prve izletniške točke. Tti smo obiskali rojstno hišo pesnika Dragotina Ketteja. Šolarji so z zanimanjem sledili opisu kratke življenjske poti enega izmed velikanov Moderne in se seznanili z okoljem, v katerem je preživel svoje otroštvo in iz katerega je črpal prvine za svoje poznejše literarno ustvarjanje.
V župnijski cerkvi, ki je znana po slikah Toneta Kralja, s katerimi je umetnik leta 1921 olepšal njeno notranjost, smo sodelovali pri maši, ki sta jo darovala premski župnik in naš katehet.
Ura se je bližala poldnevu, ko smo se spustili v Reško dolino in privozili v bližnjo Ilirsko Bistrico. Tu nas je sprejel profesor, ki nam je opisal pomembno zgodovinsko vlogo tega mesteca, znanega po nekoč bogati in cvetoči lesni industriji. Njegova naravna lega med številnimi vodnimi tokovi in izviri je prebivalcem že v prejšnjih stoletjih narekovala, da so si ob vodi postavili mline in žage; ogled najstarejšega mlina in žage iz srede prejšnjega stoletja je bil za izletnike posebna zanimivost.
Iz Ilirske Bistrice se je naša pot nadaljevala mimo Knežaka do turističnega središča Mašun sredi jase, med stoletnimi gozdovi iglavcev vzdolž zahodnih pobočij visokega Snežnika. Po kosilu so se otroci na prostem nekoliko razigrali, a nenadno poslabšanje vremena nas je prisililo, da smo vstopili v avtobus in se začeli spuščati v dolino.
Pot je vodila sredi gozdov, v katerih je še danes mogoče srečati lisico, srnjaka ali pa celo medveda. Naselja in vasi so bila še daleč, ko smo se ustavili pod gozdnatim pobočjem, kjer smo si ogledali dobro ohranjeni grad Snežnik, ki je bil do zadnje svetovne vojne last nemških princev iz rodbine Schonburg. V njem se je shajalo plemstvo, ko se je odpravljalo na lov po bližnji okolici, ki je slovela po številni divjačini.
Pred odhodom smo stopili še v sosednje poslopje, kjer je bila na ogled zanimiva polharska zbirka, edina v Sloveniji, edinstvena po svoji zamisli in vsebina, bogato zasnovana in kronološko razčlenjena. Vsa pozornost je tu namenjena polhu, glavnemu junaku v neštetih staroslovenskih bajkah in pripovedkah, čigar prisotnost na slovenskih tleh in vlogo v življenju slovenskega človeka je podrobno opisal Valvasor.
Med povratkom proti Trstu smo se ustavili še ob Cerkniškem jezeru, ki so si ga otroci z zanimanjem ogledali kot edinstven primer presihajočega jezera. Od tu smo se mimo Cerknice, Rakeka in Postojne vrnili domov.
Tanja Prinčič Mamolo
>1 Banca Agricola Gorizia«<,al 3 Kmečka banka Gorica— <•
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51. TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
Hv; -s,' /j
„ ..y
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407
Mavričarji so obiskali Mirenski Grad
tržaške novice;
mu
-v ■
Z GORIŠKEGA
Goriški nadškof uradno obiskal nadškofa Šuštarja
Kot poroča tednik »Družina«, je gori-ški nadškof p. Bommarco v ponedeljek
14.	maja uradno obiskal nadškofa A. Šuštarja. V Ljubljani se je srečal tudi z obema ljubljanskima pomožnima škofoma. Poleg škofije je obiskal še teološko fakulteto, semenišče, stolnico in Stično ter minorite v »Kolbejevem domu« v Ljubljani.
Nadškof Bommarco je že prej bil v Sloveniji, toda vedno se je ustavil le pri minoritih, ko je bil njihov redovni general. P. Bommarco je kot vrhovni predstojnik ustanovil samostojno provinco slovenskih minoritov, ki mu zato dolgujejo posebno hvaležnost.
Koncert zbora »Lojze Bratuž«
V petek 1. junija ob 20.30 bo pevski zbor »L. Bratuž« imel svoj letni koncert. Tokrat bodo goriški pevci nastopili v Kanalu ob Soči in tako vrnili gostovanje pevcem PD »Soča«.
Poleg nekaj skladb iz stare polifonije je zbor vključil v program dela slovenskih skladateljev iz pretekle in polpretekle dobe. Vsebina pesmi in zato tudi melodija in harmonija so enostavne, iskrene in čeprav nosijo imena naših najbolj vidnih skladateljev, se v bistvu ne oddaljujejo od duha in sporočila narodne pesmi.
Vsi prijatelji in ljubitelji zborovskega petja toplo vabljeni!
PRAZNIK ŠPARGLJEV
V ŠTANDREŽU Sobota 2. junija
Plesna zabava.
Nedelja 3. junija
19.00	nagrajevanje slikarskega ex tempore, nastop štandreške dramske skupine z veseloigro »Oče na polikliniki« ter goriškega skavtskega ansambla. Sledi plesna zabava.
Podgora
Prvo sv. obhajilo. Gotovo je Marijin mesec za ta veliki dogodek primeren čas. V Podgori je bila ta slovesnost v nedeljo 27. maja. Od 14 prvoobhajancev je bilo pet slovenskih.
Na predvečer in zjutraj je ubrano pri-trkovanje (za kar gre zasluga Pepiju Hle-detu) primerno razpoložilo srca faranov. Ob vhodu v cerkev je prvoobhajance pozdravila ob spremljavi orgel slovenska nabožna pesem. Med svetimi obredi je pevski zbor pel v obeh jezikih. Otroci so prošnje sami izrekli, pred očenašem pa so ob prižganih svečah ponovili krstne obljube in izpoved vere ter si podali roke v znamenje miru. Tudi večina staršev je s svojimi otroki pristopila k sv. obhajilu.
Zakuska je bila v župnijski dvorani. Pripravile so jo in stregle farne sodelavke. Še posebno gre priznanje gdč. Rozeti Peršolja, ki je otroke tako vzorno pripravila ,na njihov najlapši dan.
Jazbine
Praznik Marije Pomočnice kristjanov.
Lepa cerkvica na Jazbinah je v nedeljo 27. maja imela svoj praznik, saj je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov. Domače žene so okrasile cerkev s cvetjem, moški so pa postavili mlaje, ker je bila tisti dan tudi procesija z Najsvetejšim. Sv. mašo in procesijo je vodil škofov vikar dr. Oskar Simčič ob somaševanju obeh števerjanskih dušnih pastirjev. Na koru je pel domači mešani zbor, saj premorejo Jazbine tudi pevski zbor, ki ga vodi domačin Zdravko Klanjšček. Vreme je bilo kar dovolj lepo, da se je po maši mogla razviti procesija.
Naj Bog blagoslovi Brda in njih prebivalce.
■ Ob povratku s prireditve ob Dnevu mladosti v Beogradu je avtobus celjske registracije s 46 potniki na avtocesti Beo-grad-Zagreb blizu kraja Staro Petrovo selo zapeljal na levo in čelno treščil v vlačilec z ljubljansko evidenčno tablico. Na kraju nesreče je umrl sam voznik avtobusa, doma iz Velenja ter dve mladinki, ena stara 17 in druga 23, obe iz celjske občine. V vozilu so bili v glavnem dijaki srednjih šol iz Celja.
Čestitke
V soboto 26. maja sta si rekla svoj »da« Renco in Anamarija. Obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti jima želijo KD »Hrast« iz Doberdoba, mešani zbor »Hrast«, doberdobska skavtska družina in župnijska skupnost.
Veliko sreče na skupni poti želi Anamariji in Rencotu Mladinska sekcija SSk.
si:	sfc	*
Mešani pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba in vsa župnijska skupnost izrekata Mariji Kristini in Italu iskrene čestitke na skupni življenjski poti.
ZAHVALA
Vsem, ki so sodelovali pri pastirskem obisku škofa Bellomija v Bazovici in na Pesku se najtopleje zahvaljuje župnik Marijan 'Zivic.
OBVESTILA
Župnija sv. Ivana - Gorica organizira tudi letos zbiranje otrok v Zavodu sv. Družine od 15. junija do konca meseca od 9. do 12. ure.
Dan staršev — letos preimenovan v »Družinski dan« — bo v Gorici v nedeljo 17. junija.
Seja ZSKP bo v ponedeljek 4. junija ob 20.30 v Štandrežu.
Rupa. V četrtek 31. maja bo dr. Danilo Čotar predvajal diapozitive pod naslovom »Nekaj strani iz knjige narave«. Prireditev bo v pevski sobi v Rupi ob 20.45. Vabi SZSO-SGS, vodstvo 2. čete.
Časnikarski natečaj. CAI s sedežem v Gorici razpisuje natečaj za časopisni članek o temi: Gorsko okolje v Posočju. Avtor je svoboden v izbiri, o čem bo pisal v zvezi s Posočjem (favna, flora, zgodovina alpinizma, ljudje in njih usode itd.). Članek mora biti objavljen v kakem časopisu od 1. julija 1984 do 30. septembra 1984. Če je bil napisan v kakem neitalijan-skem jeziku, mu je treba priložiti italijanski prevod. Prva nagrada znaša lir
300.000.	Članke je treba poslati na naslov: Club Alpino Italiano, via Rossini 13, Gorica, do 31. oktobra 1984. S tem natečajem želi CAI počastiti 20-letnico smrti prof. E. Mulitscha.
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi na predavanje prof. Touissanta Hočevarja iz ZDA, ki bo govoril o zgodovini slovenskega bančništva s posebnim ozirom na Jadransko banko v Trstu (1900-1941). Predavanje bo v ponedeljek 4. jun. ob 20.30.
Mesečna maša za edinost bo v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu v ponedeljek 4. junija ob 17.30. Sledi ekumenski razgovor ob diapozitivih. - Vabi ACM Trst.
OPZ in MPZ »Vesela pomlad« vabita na »3. Praznik mladih pevcev Vesela pomlad« v nedeljo 3. junija s pričetkom ob 17. uri na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah. Nastopili bodo: OPZ in MPZ »Vesela pomlad«, M1MPZ »Zvonček« iz Repentabra, otroška folklorna skupina SKD Tabor, čarodej Ivo Valetič ter ansambla »Zvezde« in »Galebi«, ki bosta igrala za ples in družabne igre. Poskrbljeno bo za domačo kapljico in prigrizek. Prisrčno dobrodošli!
MPZ »Vesela pomlad« vabi na koncert MPZ OŠ »Boris Kidrič« iz Ajdovščine, ki bo v soboto 2. junija ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Tridnevni romarski izlet priredijo od 25. do 27. junija župnije Bazovica, Kati-nara in Sv. Ivan v Trstu. Romarji bodo obiskali novo cerkev, posvečeno sv. Janezu Bosku na Colle Don Bosco blizu Turina, Poromali bodo tudi v Oropo k Materi božji, si ogledali Turin, na povratku pa se ustavili v opatiji v Pavii. Cena 120.000 lir na osebo. Vpisuje tudi knjigarna For-tunato v Trstu. Rok vpisovanja: 10. junij.
Ob svoji 80-letnici razpisuje Slovensko planinsko društvo - Trst literarni, likovni in fotografski natečaj za izvirna dela pod naslovom »Mod skalo in morjem«. Natečaj naj bi obravnaval prijateljski odnos človeka do naravnega okolja. Namenjen je vsem ljubiteljem narave, osnovnošolski mladini in dijakom nižjih srednjih šol. Prispevke za vse tri natečaje — najboljša dela bodo nagrajena — je treba poslati do vključno 30. septembra na sedež društva, ul. San Francesco 20/111, Trst ali na sedež ZSŠDI, Trst, ul. San Francesco 20/11. Podrobnosti o natečaju daje prireditelj.
Škofijski odbor za mladinsko pastoralo vabi na tradicionalno
BINKOŠTNO BEDENJE
za mladino nad 14. letom,
ki bo v soboto 9. junija v Gradišču ob Soči s sledečim programom:
16.00 zbiranje v ljudskem parku;
16.30 pozdravi in predstavitev skupin;
17.30 poslušanje različnih pričevanj in razgovor;
19.00 večerja iz nahrbtnika;
20.00 sv. maša, med katero bo nadškof podelil zakrament sv. birme nekaterim mladim.
Ni potrebno poudarjati, kako je za nas Slovence še posebej važno srečevati se z italijanskimi brati po veri, jih seznanjati z našimi problemi in skupaj ustvarjati prostor sožitju in božjemu delovanju med nami. - Duhovniki, starši, prijatelji, poskrbimo, da bodo v Gradišču to popoldne številni predstavniki vseh naših vasi!
Tedni duhovnosti za mladino nad 14.
letom bodo skozi celo poletje (julij, avgust) poleg Stržišča, letos tudi na Vrhu pri Treh kraljih, na Livku, v Logu pod Mangartom, v Lokovcu nad Čepovanom in na Ligu pri Kanalu. Mladi, prijavite se čimprej g. Marjanu Markežiču.
DAROVI
Za Katoliški glas: Kristina Kerpan, Opčine 5.000; N. N., Števerjan 10.000; Felička Humar 5.000; Silvana Tul, Tržič 25.000 lir.
Nabirka za katoliški tisk: Jamlje-Dol, pravilna vsota 111.500 lir.
R. M., Gorica: za gobavce 100.000, za lačne po svetu 100.000 in za Katoliški glas
10.000 lir.
Ob smrti Jožefe Maraž-Planinšek: za
cerkev v Števerjanu družina Planinšek
50.000,	družini Dorni in Hlede pa 75.000 lir.
Za Alojzijevišče: Milka Goričan, Gorica v spomin nadškofa Jožeta Žabkarja 15.000.
Za poimenovanje šole v Pevmi: ZSKP, Gorica 50.000; N. N. 50.000; dr. M. Špacapan 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Franc in Andrej Makuc ob obletnici smrti brata Andreja 100.000 lir.
Pok. Marija Gomišček iz Podgore je zapustila za Sv. goro 300.000, za Alojzij e-višče 100.000 in za slovenske misijonarje
100.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: družina Aleš Komjanc ob smrti Justine Terpin namesto cvetja na grob 50.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: pevke mavhinj-ske cerkve v spomin Juste Terčon, mame organistke Božene 65.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. v spomin na brata 100.000; druž. Pirrone-Vaclik ob krstu male Elize 50.000; N. N. 30.000; sestrična Zora Hrovatin v spomin nepozabnemu Bernardinu Daneu 20.000; Dragica Simčič 10.000; Erminija Daneu v spomin na Marcela Sosič 10.000; razni 17.000 lir.
Za pevski zbor s Kolonkovca: Elvira Železnik vd. Udovič 100.000 lir.
Za zvezo cerkv. pev. zborov v Trstu: Pepko in Marica namesto cvetja na grob lete Frančiške Košuta 20.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: ob krstu Aleša Grgič 83.000; Popka Rožančeva 50.000; Vida Bernetič 10.000; Pepko in Marica namesto cvetja v spomin tete Frančiške Košuta 10.000; družina Glažar 5.000.
Za cerkev na Repentabru: družina Ter-čon-širca, Mavhinje v spomin Juste Terčon 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Bet-Semenič, Ricmanje v spomin pok. matere Štefanije Semenič 25.000; Marcela Vatovec, Ricmanje 20.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Dario Preše!j, Trst ob poroki staršev 100.000 lir.
Za lačne po svetu: Mirko Mužič, Števerjan 30.000; Ida Koshuta, Gorica 20.000.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
30.000 lir.
Za slovenske misijonarje v Zambiji:
Marija Markuža 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
f m Trst /
Spored od 3. do 9. junija 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Kozorog«. 11.45 Vera in naš čas 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek 8.10 Sedma stopnja sreče.
10.10	G. Verdi: Luisa Miller. 11.30 Literarni listi. 12.00 Skrivnost verstev. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 B. Pavlovski:
»West Aust«. 14.40 Tja in nazaj. 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Organist H. Bergant in Slov. trobilni kvartet. 18.00 Pod Matajurjan.
Torek: 8.10 Veter raznaša besede. 10.10 G. Verdi: Luisa Miller. 11.30 Literarni listi.
12.00 Folklora narodov Jugoslavije. 14.10 »Miška Miki na dvoru kitajskega cesarja«. 15.00 Naš jezik. 15.05 Mladi mladim.
16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nabre-žinska godba. 18.00 V. Majakovski: »Velika žehta«, komedija.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki. 13.20 Primorska poje. 14.10 B. Pavlovski: »VVest Aust«. 14.40 Tja in nazaj.
16.00 Iz dnevnika odv. Angela Kukanje.
16.30	Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika.
17.10	Mi in glasba. 18.00 Primorski pesniki v prikazu Tarasa Kermaunerja.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Zdravniški nasveti. 14.10 Pisani otroški svet. 14.30 Naš jezik. 14.35 Tja in nazaj. 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Niti življenja. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 B. Pavlovski: »West Aust«.
Gorica, 27. maja 1984
16.00	Trim za vsakogar. 16.30 Glasba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester konservatorija »Tartini«. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.30 Beležka 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev. 14.30 Naš jezik. 14.35 Halo, tu .radio Trst A! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Dubravka Tomšič. 18.00 Dennery Adolphe & Malliam: »Marijana«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
3.	junija 1983	3.	junija 1984
Ob prvi obletnici smrti nepozabne mame in none
Nade Chinese vd. Zecchini
se je z globoko žalostjo v srcu spominjajo
hči Ada z družino in sorodniki
Opčine, 3. junija 1984
Vljudno vabljeni na poimenovanje osnovne šole
JOSIP ABRAM - PEVMA v nedeljo 3. junija ob 10.30
t
»Smrt ne pretrga duhovnih vezi...«
Sporočamo, da ni več med nami
Nevenka Šuligoj por. Kodrič
živela pa bo v spominu in ljubezni vseh, ki so bili kakorkoli z njo povezani. Smrt jo je iztrgala le našim očem.
Žalni obred se bo vršil v soboto 2. junija ob 10.30 v cerkvi sv. Ane v Pevmi.
Mož, starši, brat in ostalo sorodstvo
Gorica, 29. maja 1984
ZAHVALA
V častitljivi starosti je 23. maja mirno v Gospodu zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
Frančiška Sedmak vd. Košuta
Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči sin Rudi, hčeri Miroslava in Fani ter ostalo sorodstvo
Sv. Križ pri Trstu, 24. maja 1984
ZAHVALA
Ob smrti predragega brata, svaka in strica
Jožeta Žabkarja
naslovnega nadškofa virunskega, bivšega pronuncija na Finskem in v Islandiji ter apostolskega delegata v Skandinaviji
se	zahvaljujemo kardinaloma Casaroliju in Bertoliju, članom	državnega	tajništva
in	duhovnikom za koncelebracijo pri	Sv. Ani v Vatikanu.
Zahvaljujemo se tudi goriškemu	nadškofu in posebno še	slovenskim škofom
in	duhovnikom za koncelebracijo v	goriški stolnici ter vsem ostalim	prisotnim
duhovnikom, vernikom in prijateljem. Posebna zahvala zboru za lepo petje.
Jošt Žabkar, Ana, nečaka Borut in Dunja
SLOVENSKI HOTEL »BL
Lastnik: VINKO LEVSTIK .aan,.