Piiit ll i na piačHtia v gotovini. Posamezna Številk« t Din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjcv trg 1. Telefon St. 73. X^eto XXitl. 6t. IG. Kratil, 22. aprila 1939 Uhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40«- din, polletno 20-četrtletno ie- din. (Mila Moč ideje Meje so, ki nas vežejo, spajajo in združujejo, ideje nam navdihujejo nove misli, nam narekujejo nova dejanja. Ljudje istih »lili, »tih idej, istih naziranj se bodisi hote aH tadi nehote snidejo in znajdejo na isti črti, na iati ploskvi, skupno rešujejo razna življenjska vprašanja in probleme ter tudi na zunanji, vidni način manifestirajo svojo skupno zavest, skupno voljo. Z ustanavljanjem raznih verskih, državnih, politično upravnih in društve-aih združb in edinic izpričujejo posamezne ljudske skupine bodisi svoje versko, politično ali narodno enako, odnosno vsaj sorodno prepričanje, mišljenje in motrenje. Ideje so tiste gonilne sile, ki so oblikovale »tet, ki so pisale najbolj pestre strani zgodo-tiae in podvrgle svojemu vplivu milijone ljudi ter jih napravile za svoje pristuše. Rudi idej so se vojevale vojne, radi idej so umirali tisoči in tisoči, ki so zvesto služili skupni misli in ji žrtvovali življenje. Čeprav je človeška •aiavu v -svoji osnovi cesto materialistična, so bile vendar v vseh razdobjih zgodovine spočete in porojene ideje, ki so bile dovolj močno, d« so prepojile človeška srca, napolnile duše •ier si osvojile prav vsega človeka. Ravno zato, ker pomenijo ideje nekaj lepega, vzvišenega, privlačnost vzbujajočega, kar ost rezu nemirnemu hrepenenju in kop men ju človeške narave, kateri goli materializem n.k-dar ne more nuditi popolnega užitka in popol-aega zadovoljstva, so ideje vedno osvajale svet, so vedno zmagovale. Mogočna ideja krščanstva, ki je svet pretresla v temeljih in ga preobrazila v duhu Kristusovega nauka, je s svojim stoletja trajajočim bojem izpodkopala mogočni rimski, svetovni poganski imperij. Grozotna so bila preganjanja, katera je tedaj pretrpela Kristusova Cerkev. Skrivala se je po katakombah, njeni verniki pa so kot mučenci umirali v različnih krajih velike rimske države na grmadah, na križu, v amfiteatrih, samo zato, ker s, ostali do smrti zvesti ideji krščanstva. Krščanstvo je zmagalo in zmaguje. Kot Je » starem Rimu postalo državna vera, kol jo rušilo poganska svetišču, tuko mora vseskozi rušiti razne verske zmede in zmoti;, v>eskozi je moralo in mora trpeti preganjanja, ki mu niti v našem stoletju toliko hvaljenega napredka in omike ni prizauešeno. 'Zgled; Rusija. Mehika in Španija). Francoska revolucija, ki je pred 130 leti potegnila s svojimi plamtečimi gesli: svoboda, enakost in bratstvo, v vrtinec vso Evropo, je razbila v posameznih etapah fevdalno okovje evropskih narodov, pregnala absolutistične vladarje, osvobodila kmečki stan tlučanstva i i ■ nakazala smernice moderno urejevane demokratične države. Nekateri trdijo, du segajo utrinki francoske revolucije celo v naš čas, da njen razvoj Se ni zaključen in končan. Napočila je dobu romantike in ideja svobode, ki so je tedaj širila med narodi, je bila zares veli-častnu. Borbi za t« svobodo je bilo posvečeno vse 19. stoletje. Zopet je bilo treba nadčloveških Žrtev v svetovni vojni, da se ie II-veljavilo načelo samoodločbe narodov, ki je mnogim evropskim narodom prineslo vstajenje, svobodo in lastne narodne države. V francoski revoluciji ne smemo gledati in videti samo onih groznih prevratnih dni in Nn-uolconovih vojn, marveč vse one kulturne In politični' pridobitve in vrednote, ki so bile »semu človeštvu v prid in korist, ki so postale 'ns( vseh in vsakogar. Tudi idejo francoske revolucije so skušali poteptati \ prah, toda nl jim uspelo. Dandanes se godi prav i-to. Različni totalitarni režimi se norčujejo i/ idej svolodc in bratstva. Oni oznanjajo nauk vladanja močnejšega nad šibkejšim, ustvarjajo in oznanjajo moderno robstvo v drugi obliki. 'Ioda ideja je. kot smo videli na zgoraj omenjenih dveli Zgledih, močnejša in zmngovitej-ia od sile. Mi Slovenci kot majhen narod, ki se ne more zanesti na svojo moč in silo, moramo še toliko bolj liiti zvesti in verovali idejam, ki so »Ilirski Kranj" v* tu j a i» groba Dva nad SSOO let stara ilirska grobova odkrita. Nekaj i* sgo-dovine Kranja. Pričakujejo se nova odkritja. Ilirski grob na Zupančičevem dvorišču. Ob izkopavanju navedenega ilirskega grobišča je bil g. dr. Ložar opozorjen, da ima gdč. Zupančičeva, ki stanuje v svoji kakih 100 m oddaljeni hiši od najdenega grobišča (nasproti sokolakega telovadišča), shranjene doma posebne starinske predmete. G. dr. Ložar se je za predmete zanimal in ugotovil, da so približno iz istega časa, kakor so predmeti iz ilirskega grobišča. Ti predmeti, so bili po izjavi gdč. Zupančičeve izkopani leta 191* in se je že takrat zanimal zanje ljubljanski muzej. Med svetovno vojno so pozabili na te najdene predmete, le gdč. Zupančičeva jih je še vedno skrbno hranila. Domneva se, da so bili ti predmeti izkopani na parceli gdč. Zupančičeve in da je bil tudi tukaj ilirski grob. Ob cesti v Naklo na nekoliko zvišeni terasi nasproti tovarne Prešeren je pred kratkim pričel graditi vilo kranjski tovarnar g. Prah Adolf. Pri kopanju temeljev za hišo pa so delavci naleteli na dobro ohranjen ilirski grob iz 7. stol. pred Kr. Delavci so našli v grobu žare iz gline, v katerih je bil pepel in pa več bronastih predmetov, tako lozenj, bronaste fibule, diadem zn lase itd. Skoro teden dni je minilo, predno je bil g. Prah pretekli četrtek opozorjen na te izredne izkopanine, Delavci niso vedeli z njimi kaj početi. Brž je obvestil tukajšnjega zgodovinarja prof. g. dr. Zontarja, ki je ravno decembra mesca izdal svojo knjigo: »Zgodovina Kranja". G. dr. Zontar je takoj sporočil važne zgodovinske najdbe arheologu g. dr. Ložarju Rajku v Ljubljano, ki se je takoj pripeljal v Kranj in se je pod njegovim strokovnim vodstvom izkopavanje nadaljevalo. Prvi ilirski grob odkrit. Izkopavanje je odkrilo lep iz kamna zložen grob v obliki nekake gomile, ki pa na površju ni bila vidna. Pepela je bilo do 10 cm visoko, vmes po so ležali neštevilni kosi lončenih posod, krasna fibula iz brona, na njej sta bili zataknjeni dve spiralni bronasti zapestnici, dalje obeski, več zlomljenih obročkov, večja posoda iz črne prekajene. gline okrašena z vloženimi bronastimi gumbi, manjša zelo lepa skodelica, bronasta okrogla okrasna ploščica in razni drugi predmeti, ki so očividno pripadali neki ženi. Grob izvira iz dobe, ki je najbrže istočasna starejšim grobovom na Vačah t, j. 8 — 7 st. pr. Kr. V njem je ležal pepel ženske, Ilirke, ki je bila zelo premožna. Predmeti, zlasti bronasti, kažejo podobne oblike kot oni z Vač, keramika pa je še skrbneje izdelana. Grob predstavlja za Kranj lepo zgodovinsko obogatitev, zlasti še, ker je pričakovati novih zgodovinskih najdb, saj je teren tam zelo zanimiv, kajti -Ilirski Kranj" je segal od Kokre pa čez pokopališče, Mavr-jevo pristavo- Mari-junišče mimo Zupančičeve hiše, kjer so se tudi našli lepi zgodovinski predmeti, pa preko sedanjih grobov do Prešerna. To je bila kokr-ška terasa in ne savska, kot je bilo omenjeno. Iliri so ustanavljali rodovne naselbine, šele Kelti so pričeli ustanavljati mestne naselbine. Ilirski grohovi so vzbudili v Kranju veliko pozornosti. G. Prah je dul za izkopavanje potrebno zemljišče brezplačno na razpolago in bo zgodovinske najdbe prepustil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Drago zgodovinsko grobišče ne Prahove m zemljišču. V torek opoldne je g. dr. Ložar zaključil ražkopavanje gomile, ki je bila odkrita pretekli četrtek. Vse nabrane predmete je skrbno zložil v zaboj in jih je nameraval odpeljati v Ljubljano, kjer bi jih v prihodnjih dneh zložili v oblike, ki so bile prvotno. Nekoliko pred drugo uro pa ga j* opozoril zidarski polir tc. Batič, da so je kar sam odkril nov ilirski grob. Zaradi razmehčane -zemlje se je kakih 10 m vstran od že razkopanega zemljišča zrušila zemlja v izkopano podkletje in odkrila nov ilirski grob. Vrhu zemlje so se videle črepi-nje, lončene posode in žare. Seveda sedaj še ni odkopan ves grob. Ker grade hišo, bodo morali z izkopavanjem novo odkritega groba za nekaj dni prenehati, da se dogradi podkletje. Sele potem bodo razkopali na novo odkriti grob in razkrili njegove, zanimivosti. Ker so našli v hiši gdč. Zupančičeve .podobne predmete iz istih časov in ker so našli zgodovinske predmete tudi v parceli Marijani šča in na zemljišču g. Mayr-ja je sedaj približno ugotovljena trasa, kjer so stanovali stari Iliri. Ob gradnji nove ceste Kranj—Naklo bodo najbrže še kaj odkrili. Sploh je pričakovati, da bo proti tovarni Prešern pri razkopavanju zemljišč prišlo na dan že lepo število izredno zanimivih zgodovinskih najdb. Zgodovinski seminar gimnazijcev ob ilirskem grobu. Naš marljivi kranjski zgodovinar domačin g. prof. Joža Zontur, ki poučuje na tukajšnji gimnaziji, je v zvezi z navedenimi najdbami nupravil v ponedeljek dopoldne zgodovinski seminar za 6., 7. in S. razred gimnazije ob zasidrane v našem narodnem značaju, ki uravnavajo naše misli in dejanju. Katere pa so te ideje, ki naj nns vežejo in združujejo v kompaktno celoto? Misel krščanstva, nauk katoliške Cerkve, veru naših dedov in pradedov je gotovo ena izmed vodilnih smernic, ena izmed idej, ki uravnava in vodi vse naše notranje doživljanje in občutje, na zunaj pa se kaže v vestnem izpolnjevanju in v dejanjih praktičnega kotoli-škega udejstvovanja, To je ideja, ki je nepremagljiva, ki zajema ves svet, in ji niso mogli Ikodovatl vsi tirani in preganjalci. Moč ideje naj se zrculi še prav posebno V našem samozavestnem in odkritem priznavanju nuše narodne slovenske samobitnosti in narodnega obstoja. Več kot tisoč let smo na-Beljeni na tem prostoru in verovati moramo v srečno zvezdo našegu še tisočletnega narodnega obstanka. Če bomo zvesti pristaši te ideje, zvesti slovenskemu imenu in jeziku, se bomo ohranili kot narod tudi v bodoče če nas ji- še tako majhna peičica, V okviru naše širše domovine Jugoslavije nam je zajamčen nemoten razvoj naše individualne kulturne in politične svobode, riti nam je omogočeno izpovedovati svoje slovensko prepričanje. Zato pričakujemo v bližnjih dneh v Zagrebu sporazum, ki bo tako Slovencem, kot Hrvatom in Srbom prinesel vso zaželjeno svobodo in enakopravnost v politiki in gospodarstvu. Naš slovenski voditelj g. dr. Anton Korošec je z nami vred vseh 20 let veroval v sporazum vseh treh narodov in gn pri prnvljal do današnje končne bližnje realizacije. Moč skupne ideje je bila tista »ila, ki je lani 11. decembra dvignila na noge vse naše funte in može, da so izvojevuli voditelju g. dr. Korošcu veliko častno zmago, kakršne še ni doživel noben slovenski politik. Kakor plaz se je širila ta ideja naše zmage "d vasi do vasi, od mest do mest in nobena žrtev ni bila pre-veliku. Končno ne smemo mi Slovenci pozabiti, da smo majhen narod in ubog. narod kmetov, delavcev, obrtnikov. Bogatašev ni dosti med nami. Zato moramo tembolj verovati v mir, v socialno prtivičnost in blaginjo, katera edina nam more znjameiii življenjski obstanek sredi dinamično in gospodarsko močnejših narodov. sg odkopaaeffi ilirskem grobu no Prahove« star bišču. Učenci so se postavili r polkrogu okrog grobišča ter jim je nato predaval arheolog g. dr. Rajko Loža r, ki ae je nalašč pa to predavanje na prošnjo g. dr Zontarja pripravil, o natelja-vanju raznih narodov v pred Kristusovi dobi na ozemlju Kranja, o katerih nam zgovorno pričajo sedanje in prejšnje izkopanine Zlasti sedanje izkopanine so točno pokazale vao smer naseljevanja starih Ilirov. Izkopanine -sedaj odkritega groba so dijaki lepo razvrstili in fotografirati. Iniciativo prof. g. dr. Zooiurja sa čim intenzivnejši nazorni pouk in uvajanje f zgodovinsko vedo moramo prav toplo pozdraviti. O nadaljnjem odkopa vanju hotno poročali. O dosedanjih izkopaninah na ozem'jn Kranja se lahko naši čitatelji ponče iz preje navedene knjige g. dr. Zontarja o zgodovini Kranja. Celje se pripravlja na Kmečki tabor Vedno bolj se približuje 70. april, praznik Varstva sv. Jožefa, ko bo starodavno in staro-slavno mesto Celje sprejelo in pozdravilo ti-sočglave množice kmečkega ljudstva, ki bodo iz vse Slovenije prihitele v Celje, na kmečki tabor in na proslavo devetdesetletnice osvoboditve -kmečkega stanu. Mesto Celje ter vsa bližnja in dainja olepli-ca se na ta slavnostni dan živahno in velikopotezno pripravljati. Sestavil se je poseben pripravljalni odbor, ki ob -sodelovanju -Mest*« občine ter mnogih celjskih ustanov in organizacij vodi priprave za kmečki tabor in proslavo osvoboditve, ,ki jo prireja Kmečka -vreza skupno z Zvezo absolventov kmetijskih šol. Ta pripravljalni odbor vadi delo za okrasitev mesta, za zgraditev pozorišča nt« prostem psi cerkvi sv. Jožefa oe Hribu, kjer se bo igrala „Povest slovenskega kmeta", posebno mnogo dela pa je s pripravami za slavnostni kmečki sprevod skozi Celje. Kmečki sprevod v proslavo devetdesetletnice kmečke osvoboditve, ki bo na dan kmečkega tabora, dne 30. aprila v Celju, bo po poročilih, ki prihajajo z dežele, zavzel veličasten obseg. Kmečko ljudstvo iz bližnje in daljne celjske okolice se bo pripeljalo na tabor in k sprevodu predvsem s kolesi in na okrašenih vozovih, fantje deloma tudi na konjih. Noben kmečki kolesar, nobena kmečka vprega naj ne ostane doma I Pripeljite se vsi v Celje, da se bo videlo, kakšen sprevod zmoremo tudi kmetje napraviti! Vei kmečki ljudje, ki imajo narodne noše, naj pridejo v narodnih nošah, drugi pa bodo v sprevodu nastopili v kmečki noši: dekleta iz posameznih vasi in župnij naj se po možnosti enotno oblečejo, vsi fantje in možje pa naj za ta dan oblečejo belo srajco z zek-ao kravato, katero lahko kupijo pri domači Krajevni kmečki zvezi za 12.-— din, dobile pa se bodo tudi na dan tabora pred pričetkom sprevoda na vseh zbirališčih. Udeleženci iz vsake župnije naj vzamejo s seboj tudi lastno kmečko godbo, bodisi na pihala, bodisi harmonikarje itd. Nuša proslava osvoboditve kmečkega stanu, ki jo bo izražal kmečki sprevod, mora biti izraz veselja, zato mora biti med sprevodom čim največ petja in godbe! Pojte in igrajte samo narodne slovenske pesmi in kmečko himno! Zbirališče za udeležence sprevods: Za kolesarje, ki bodo v sprevodu tvorili posebno skupino, bo zbirališče \ drevoredu pri (iluziji. Za vozove in jezdece bo zbirališče v bližini gimnazije, kjer bo zanje dovolj prostora. Za vse ostale udeležence sprevoda bo zbi-rulišče pri Glaziji, kjer bodo dajali navodila za ureditev skupin reditelji. Prosimo vse voznike vozov, koles in evto-I h sov, kakor tudi vse ostale udeležence, ki bodo prišli peš ali z vlaki na tabor, naj n-hosnjo reditelje, posebno pa prosimo vse, ki se nameravnjo udeležiti sprevoda, naj bodo (Dalje na drugi struni spodaj) STKAN 2 (»♦»»»»^►»»'^»»»»»»»»»»^»»»»»-i .(iOKKNJKCi Veliko pomanjkanje vode v StrasiUu TEDENSKE H O V I C E Odkar se je naselila v Kranju tekstilna in dustrija, postaja Stražišče važen delavski center, ki naglo narašča. S porastom industrializacije kraja se veča predvsem vzhodni del vusi ■a vsem nekdanjem Savskem bregu od Smar-jctne gore pa tja do Labor. Tako je v letih po vojni nastala na vsem tem teritoriju povsem nova naselbina Stražišča iz samih delavskih hišic, ki so jih postavili v neposredni bližini tovaren podjetni delavci s svojim trudom, reči moramo s pomočjo lastnih rok in s kapitalom, ki »o ga ob graditvi hiše najeli, ki ga pa sedaj pridno odplačujejo z obrestmi vred, ssveda z velikimi gmotnimi žrtvami, za katere vedo le oni sami. Dočim ima zahodni del Stražišča talno vodo, ki tudi ni bogve kako dobre kakovosti, kar je splošno znano, pa tudi ta novi vzhodni del vasi absolutno nima nikrike talne vode, ker je tukaj svet peščen (nekdanji savski prod). Vsakdo, ki si tukaj postavi svoj novi dom, mora poleg dragih gradbenih stroškov žrtvovati le precejšnjo vsoto za drago kapnico, brez katere je življenje tukaj nemogoče. Tako si v deževnih mescih vsakdo v teh hišnih rezervoarjih nabere prepotrebno vodo za poletje, ko je malo padavin. Vsa leta do sedaj je šlo še kar v redu s tem načinom oskrbovanja z vodo. Letos pa, ko imamo že vso zimo in pomlad izredno suho vreme, kar je nekaj neobičajnega za naš kraj v tem času, pa je stopilo vodno v prašanje Stražišča s tako silo na odo dobivali din 3.50, 3.—, in 2.50 na uro, pomočnice pa din 3.23, 2.75 in 2.50. Za krojače je podpisal sporazum g. S'abe, šivilje bodo podpisale vsaka zase. Ta plačilni sporasnm ne predstavlja kolektivne pogodbe in v bistvu prinaša korist le pomočnicam, ki so dosegle minimalno mezdo. Omenimo naj še pripombo g. Novaka nn sestanku, ki je dejal, da cene izdelkom najbolj kvari onih 80 mojstrov v okraju, ki nimajo pomočnikov. KRANJ Dijaki in dijakinje drž. realne gimnazije v Kranju bodo nastopili v smislu ministrskega odloka prihodnji petek, dne 28. aprila t. 1. ob poli 4. uri popoldne na gimnazijskem dvorišču s prostimi vajami in vajami na orodju. Za konec bodo zaigrali odbojko. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki za učila se hvaležno sprejemajo. Sestanek staršev na drž. realni gimnaziji se bo vršil isti dan takoj po telovadnem nastopu. P. n. meščane, starše in prijatelje mladine k nastopu vljudno vabi ravnateljstvo. Med. univ. Dr. Joža Herfort olvarja privatno prakso v KRANJU, Men« cingerjev trg 5 (nasproti „S!are pošte"). PUTNIK priredi 28. in 29. junija popularni izlet v Benetke s posebnim vlakom in posebnim parobrodom za din 160.— po osebi. Ker je število omejeno, opozarjamo že danes no veliko ugodnost ter sprejemamo prijave v vseh 1 iljetarnah PUTNIK-a. Župnik g. Peček Alojzij je v nedeljo 16. aprKa odšel iz Kranja nu novo službeno mesto v Peče pri Moravčah. V Kranju si je v teku par let pridobil obilo prijateljev, ki bodo družabnega in vedno veselega gospoda župnika v resnici pogrešali. Tudi mi mu želimo na novem mestu obilo uspehov in božjega blagoslova. Kranjska godba v radiu. Za pevci »Prosvetnega društva", ki so peli v ljubljanskem radiu preteklo nedeljo opoldne, bo sedaj nastopila v radiu tudi godba „Kranjskegu glasbenega društva" in sicer v nedeljo dne 23. aprila popoldne od 1730 do 18.30, kar naj si radio poslušalci zapomnijo. Opozarjamo na današnja oglasa ugledne trgovske tvrdkc Logar & Kalan in jo našm čitu'e!jcm najtopleje priporočamo. Ako imnte kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo nigienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Policijske prostore v mestni hiši so preuredili. Sedanja vhoda iz policijske stražnice so zazidali. Vhod je sedaj iz veže nasproti Suv-nika. Napravili so oddelek za moške in ženske in temnico zu pijance. Položili so povsod nov pod, napravili nove prične, strunišča na vodo in vodovod. Staro mestno hišo bodo sedaj zunaj pobelili in popravili, da ne bo kaziln pos'~-pja bodoče nove pošte. Slavnemu občinstvu naznanjem da sem prevzel v najem VHOTELU„EVROPA" kavarno, restavracijo in buffet Cenjenim meščanom se vljudno priporočam za obisk elegantnih lokalov. Za DOBRO DOMAČO in TUJO KUHINJO skrbi bivši kuhar restavracije hotela UNION iz LJUBLJANE. ABONENTI VLJUDNO VABLJENI. CENE ZNIŽANE. V kavarni so na razpolago domači in tuji časopisi. — Se priporoča Lojxe Toeaj. ŠMARTIN PRI KRANJU Pretekli teden smo pokopali pri nas tovarniškega uslužbenca Janezu Omanu. Po dolgotrajni bolezni in težkem trpljenju ga je poklical Bog k sebi. Bil je zaveden krščanski mož in vzoren družinski oče. Polnih 17 let je bil uslužbenec tovarne „Semperit" v Krunju. ležko in nezdravo delo, pa je polagoma iz-podkopuvalo njegove telesne moči. Bolehal je več let, dokler ga ni končno rešila smrt v 53. letu starosti. Zapušča ženo in sina Ivanu, profesorja na meščanski šoli v Kranju in agilne-ga prosvetnega delavca. Preostalim naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa naj Bog da večni mir! Kino Šmartinski dom nam bo v soboto in v nedeljo 23. aprila predvajal film ..Kichfeld-ski župnik", ki je posnet po znamenitem An-zengruberjevem odrskem delu. Film „Kirch-feldski župnik" je film večnega pom rjenja, filozofsko globok, razkošen v veličini občutja, kateri vodi c'oveka skozi njegovo temelji dco življenje. Mladi župnik Hal 'Hans Jaray) uživa velik ugled vse vasi in okolice. On to tudi v resnici zasluži, ker se brigu za vse in za vsakega poskuša najti zdravilo v njegovih težavah. Edini človek, ki ga sovraži je Sep, ki je vsled svoje nesrečne ljubezni ogorčen na ves svet, posebno pa na duhovnike. Ob neki priliki je župnik podaril svoji mladi služkinji Ani zlat križec, ogorčeni Sep je pa to izrabil in začel župniku med faruni z lažnimi vestmi obrekovati in je dosegel, da so farani v nedeljo med pridigo drug za drugim zapustili cer kev. Med tem je pa Sep spoznal veliko ljubezen in dobrote, ki prihaja iz duše mladega župnika, spoznal svoj greh se vrni! k niemii in cerkvi. Toda bilo je prepozni, ker je /upnik radi obrekovanj bil premeščen v mesto. Ganljivo je s'ovo mladega župnika od fara-nov, ki so prav tako spoznali lažnjive vesti Sepa, še ganl.jivejše pa je slovo od otrok, katere je tako ljubil in oni njega. Odšel (e on, ki je bil predstavnik večne ljubezni in pomir-jenja. Ogljete si ta film, da boste spiznnli Veliko ljubezen in dobroto župnika do faranov. SKOFJA LOKA Škofjeloška predilnica je preklicala odpust delavstva, skrajšan pa je delovni čas. škofja Loka 19. aprila 1939. V predzadnji številki našega listu smo poročali na kratko, da je »škofjeloška predilnica" na škofjeloškem kolodvoru dne 1. aprilu z raz-glusom obvestila vse delavstvo, da je vse delavstvo okoli 220 z 14 dnevnim odpovednim rokom odpuščeno, tako da bi bilo vse delavstvo dne 15. aprila na cesti. Razglas je sicer pripomnil, da bo tovarna dne 17. aprila zopet jemala delavstvo na delo, vendar je na vse delavstvo, katero večina živi le od zaslužka v tovarni, legla težka skrb za kruh in življenje. Ves čas, ko je trajala odpovedna doba od t. do 15. aprila so skušali prav vsi merodajni činitelji tako delavski zaupniki, vodstvo tovarne in banovina ter se trudili, da bi bila mogoče omiliti razglas, in res je v soboto 15. aprila tovarna oglas popravila v toliko, da se je vse delavstvo sprejelo na delo, vendar se bo začasno toliko časa delalo le po i dni na teden, da bo tovarna zopet lahko dobila dovolj deviz za nabavo sirovin. Vse delavstvo je to vest z zadovoljstvom vzelo na znanje in tudi vsa naša javnost se je oddahnila. Razvaline življenja. S to igro je gledališki odsek Kut. prosvetnegu društva zaključil letošnjo sezono. O igri in njeni izvedbi moremo reči, le to, da je prav lepo in temeljito naučena. Lahko pa tudi trdimo, da se je nuš gle-daN*V; nHnr v le'osnii «r-»nn; temeljito dvignil. Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ STKAN 3 KOKRICA Prostovoljna gas. četa na Kokrici priredi dne 14. maja 1939 veliko javno tombolo, na katero že sedaj opozarjamo, obenem pa prosimo druga društva in organizacije, da navedeni datum ostane prost za našo prireditev. Krasne in drage dolutkc bo imelo občinstvo priliko videti na razstavi. Kraj in čas razstave bomo še objavili. Opozarjamo pa občinstvo, naj si tablice nabavi v predprodaji po din J,— kajti na dan tombolo bodo po din 4.--. NAKLO V nedeljo 23. aprila je ol> ob poli 6. uri zvečer občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Naklem", ki je bila ustanovljena 23. februarja 1902. Okoliš zadruge obsega župnije: Naklo, Podbrezje in Duplje. Tudi pri hranilnici naj se uveljavi načelo: Svoji k svojim, zato pridite tudi Podbrežani in Dupljani na olčni zbor, da imate svoje zastopstvo v odboru. KRIZE Slovesnost nas čaka. V nedeljo 18. junija bo pri nas veliki Prosvetni tabor, združen z blagoslovitvijo Prosvetnega doma. Prireditev bo celodnevna in že danes opozarjamo na ta tabor. Vsa bratska društva pa prosimo, naj ta dan ne prirejajo svojih prireditev, ampuk nnj takrat pohite med nas. To bo prvi tabor v tekočem letu na Gorenjskem. Pevski večer priredi v nedeljo 23. aprila pevski odsek Prosvetnega društva. Program je zelo pester in obsega 6 pesmi, katere izvaja mešani zl.or in spevoigro: Kovačev študent ter še en komičen dvospev. S to prireditvijo zaključuje nuše društvo svojo dramatično sezono in zato se nadeja, da bo pri zadnji predstavi zopet nabito polna dvorana. Vse prijatelje lepega petja in poštene zabave vljudno vabimo. TR2IČ Kuharsko gospodinjski tečaj na meščanski šoli v Tržiču. Prijave za kuharsko gospodinjski tečaj, ki se bo vršil na tukajšnji meščanski šoli, so sprejemajo samo še danes in jutri v nedeljo 23. aprila. Tečaj se ho vršil dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih od poli 6. ure dalje. Hitite s prijavami, ker je število udeleženk omejeno. Prijuvnina znaša diu 100.—. Ogenj. V petek 14. t. m. se je dvignil ob 7. uri zvečer dim na takozvanih Petelinovih rnv-nah. Kmalu se je pokazal svit ognja. Tržiča-nom je bilo takoj jasno, da gori koču Francu Pavlina iz Zgornje Pilurne. V poletju so k tej koči nekateri zelo radi zuhujuli, ker je razmeroma blizu Tržiča, pa vendar že skoruj na planinah. Koča je bila zavarovana za 12.000 din. V ponedeljek 17. t. m. je ujel čevljar Sie-gnar Andrej v precep starega modrasa. Nesel ga je po Glavnem trgu. Nasproti ji; prišel g. Hnyk Jožef, vodja belilnice v tuk. predilnici. Saleč se, češ, da je s takimi žlvalicami imel že dosli opravka, se je z roko približal modrasu, ki je porabil priliko in hlastnil, ter zasadil svoje strupene zobe v prst g. Hnyko. Prijem je lil tako hud, du so prst morali s silo iztrgali iz kačjega gobca. Naslednji dan v torek se je popoldne naenkrat raznesla vest, da je g. Hnyk umrl. Vzrok smrti ni bil samo zastrupljen prst, ampak je glavna zastrupitev bilu baje v tem, ker je z Usti izsesaval strup. V ustih pa je bila najbrže ranica, skozi katero je našel strup pot v kri in usoda je bila zapečatena. G. Ilnvk je bil po rodu Čeh, rojen 1865. lc-'a. V Tržiču je bil vsn povojna leta in se je v gotovih družabnih krogih kmalu uveljavil, ter tako postal znana osebnost. Naj v miru počiva. Njegovim svojcem bodi izrečeno globoko sožalje. Vincencijeva konferenca Marijinega Oznanjenja v '1 ržiču praznuje letos 50 letnico svojega obstoja. Pod vodstvom sedanjega predsednika č. g. duh. svetnika Vovka se bo ta jubilej praznoval precej slovesno v nedeljo 23. aprila. Spored proslave je naslednji: Zjutraj ob šestih sv. maša za žive in mrtve dol rotnike s primernim govorom. Mašuje in pridiguje vlč. g. prior in komtur križnikega reda Valerian Učak iz Ljubljane. Popoldne ob poli treh slovesne večernice v župnijski cerkve. Po večernieuh slavnostna akademiia v dvorani, ki jo oskrbijo varovanci Skale. Spored: 1. Pozdruv predsednika konference. 2. Za petdesetletnico. Dramatičen priztor. 3. Preljubo veselje. Rajanje. 4. Mačice imajo tudi šolo. Otroška igrica. 5. Pri čašici kave. Prizorček s petjem. Kjer ljubezen, tam Bog. Enodejankn. 7. Železnico igramo. Nastop najmlajših. Odmore skrajšuje orkester. Vstopnice se dobe v trafiki Perne. V nedeljo 23. aprila so vabljeni k akademiji predvsem odrasli, za otroke bo pu ponovljena v nedeljo 30. aprila. VODICE Prazniki so bili lepi, da jih kar pozabiti ne morejo Vodičani, posebno nekateri. Včasih so sekali pirhe, danes so pa pomaranče v ospredju, čez polovico več jih ne gre med Vodičune, ker so ziumili tako prodajo. Ti sekavci so postuli kar nujni privesek .elikonočnih navad in izgledi za bodočnost ne kažejo nič slabše. Telefon pravijo, da bo kmalu na razpolago v Vodicah. No, čeprav včasih Vodičani amen rečemo, pa da že vsaj do tistega pridemo. Ko smo že sicer malo bolj nerodno s svetom zvezani, mislim, da bomo šele takrat znali ceniti tako govorjenje v daljavo, ko bo telefon zazvonil v Vodicah. Borza dela je delavcem malo veseleje spre-govoiila na pomlad. Ker letos pozimi ni bilo brezposelnih podpor, so v nekako povračilo nakazali naši občini nekaj čez 5000 din. Pozno je, pa je dovolj potrebnih tudi še zdaj. BISTRICA - 2EJE Blagoslovitev motorke. »Gasilska četa Bistrica — žeje", ki je preteklo jesen praznovala prvo obletnico svojega obstoja, si je letošnjo zimo že nabavila motorno brizgalno, kar dovolj priča o agllnem delovanju naše četa Slovesna blagoslovitev motorke bo v nedeljo dne 30. aprila popoldne, na kar opozarjamo tudi vse os'ale okoliške gasilske čete. Podrobnejši spored slavnosti bomo še objavili. Naša četa pu se je v zimski sezoni marljivo udejstvovala tudi v prosvetnem oziru in je priredi'a več iger v Bistrici in v Zejah. Pričakujemo, da bodo pri naši slovesnosti sodelovali vsi domačini kot okoličani. CERKLJE Igra. Prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo 23. aprila ob poli 4. uri popoldne v Ljudskem domu Finžgarjevo igro »Divji lovec". I-gra je zelo lepa, vzeta iz domačega življenja, ! zuto upamo, da bo tudi lepu udeležba. Vstopnina običajna. Kmečka zveza organizira izlet v Celje za ! kmečki tabor 30. aprila. Vožnja z avtobusom i stane 40.-— din. Kdor bi rad videl mogočno | kmečko manifestacijo, naj ne zamudi ugodne prilike. Prijave sprejema tajnik K. Z. Tatvina. V noči od torka na sredo so prišli i v goste k mesarju g. L. Likozarju v Cerkljah j nepovabljeni gostje, ki so brez gospodarjeve ! vednosti in dovoljenja odnesli masti in dru-, ge stvari v vrednosti čez 2000.— din Prego-| vor pravi: vsaka stvar pride na dan. Tu se je ; pregovor hitro uresničil. V sredo še ni sonce I zutonilo, že je dobil po prizadevanju ve tnih ] orožnikov g. Likozar ukradene stvari nazaj. Samo za par ur je bila mast v rokah znanih ljudi pod goro. Zanimivo bi bilo doirnati, ali niso tudi druge ukradene stvari — kokoši in podobno —. ki so v zadnjem času izginile po ; nekaterih hišah, bile odnesene v isto smer. Gospodarst vo Gostilničarsko zborovanje v Kranju. Tudi gostilničarski stan tarejo razne težave. V prostorih hotela »Kranjski dvor" (g. M. Petcrlina) se je prejšnjo sredo popoldne vršila 28. redna skupščina »Združenja gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Kranju". Čeprav bi bilo pričakovati večjega zanimanja s strani članstva je bila udeležba bolj pičla. Morda je člane z dežele zadržulo doma lepo vreme in delo na polju. Policijsko oblast je zastopal g. Kristan, Zbornico TOI g. Miro Peterlin, Zvezo združenj v Ljubljani pa g. ravnatelj Peteln. Uvodoma sc zborovulci počastili spomin umrlih članov v preteklem letu: Gorjanc Jakoba, Stcra Jakoba, Jenka Ivana in Tepine Francu s tem, da so se dvignili s sedežev in z vzklikom »Slava". Poročilo o delovanju upruve je podal g. Mayr. Omenjal je težkoče, ki so nastale z ozirom na sklep lanske skupščine glede povišanja cen pijači. Uprava je imela 7 sej in 1 člunski sestanek. Gostilničarske konce ije so bile izdane naslednjim članom: Brule, Bido-vec Marija, Maček Jože, Senk, Vrhunc, Gorjanc, Ster, Krč in Koncilija Pavel. Sušmarstvo poganja vedno bolj. Dokler ne bo noveliran ol rini zakon, se ga ne bo moglo iztrebiti. Združenje skuša nuditi članstvu čimveč strokovnega pouka. Letos so sc vršili že 3 tečaji: kletarski, servirni in kuharski. Vsi 3 so odlično uspeli. Posebno pozornost se je posvečalo sanaciji gostinskih obratov. V upravo je med letom vstopil g. Virnik Peter. Ukinjenih je bilo 9 koncesij, 1 prošnja za buffet se je odklonila. Davčna Lremena članom se je skušalo čimbolj znižati. Zlasti je k znižanju mnogo pripomogel zbornični svetnik g. Peterlin v reklamaeijskem odboru. Avtorska taksa se je nekoliko znižala. Delo v pisarni se množi od leia do letu. Članarina je ostala dosedanja. Združenje je štelo lani 145 članov in 40 vajencev. j Pri volitvah so bili na predlog g, Laknerja I Izvoljeni v upravni odbor: Bidovec J., Boh A., 1 Brulc Fr., Mavr R., Peterlin M., Ferjanc Fr., I Gašperlin L, Križnar A. in Virnik P-: namest-j niki pa: Reš M., Koncilja P., Kokalj Ig., Bene-i dičič Fr., Fabjan in Kovačič Fr. V nadzorni ' odbor: Lnkner J., Draksler M., Kern L, Bene-j dik J., Kristan Fr. in Konc Fr. Po volitvah je poročal zbornični svetnik g. Peterlin Miro. Zahvalil se je za pozdrave in omenil točilno takso, ki se je znižala in lo mogoče sploh odpravljena. Zahteval je spremembo obrtnega zakona, kritiziral sušmarstvo. Poudaril je, da se bo povečala strokovna izobrazba gostilniškega naraščaja. Vajenci bodo morali opravili vajenski, pomočniški in mojstrski izpit. Omenil je tudi kredite v znesku več milijonov din za adaptacijo in gradnjo gostinskih objektov v turističnih krajih. Obe instituciji: Zl.ornica in Zveza delata vzajemno. Iz obširnega referata Zveznega ravnatelja g. Petelna povzemamo sledeče: Obširen program Zvezne organizacije storjen ob novem letu, se je radi vpliva svetovnih dogodkov v marsičem skrčil. Na točilni taksi je doslej plačalo naše gostilničarstvo nad 50 mil. din. Intervencije so se izvršile pri g. finančnemu ministru in pri g. banu. Doseglo se je, do. se je vese-lična taksa kategorizirala na 6 rzredov. Pre dlngalo se je, da se ta taksa v letoviških krajih sploh ukine. Poostri naj se trošarinska kontrola nud šušmarji. Glede davkov je Zvezna organizacija vse pokrenila, da se te dajatve znižajo, sušmarstvo je zajelo vso dravsko banovino. Za novelacijo obrtnega zakona je zvezna uprava izdelala obširen elalorat. Različne trgovine v katerih se je od leta 1956— 39 prodajanje pijač dvignilo za 300°/o, najbolj šušmarijo in škodujejo interesom gostilničar-skega stanu. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divn-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali i (v hi.šj g. Šipica). Ključi so se izgubili 15. aprila t. I. od Kranja do Jezerskega za motor »Mile". Pošten najditelj naj jih vrne proti odškodnini v tvrd- ko ..Singer", Kranj. V najem oddam trgovski lokal »Pri Bajželjnu* Informacije: Kranj, Savski breg 3. Kupim dobro ohranjen globok otroški voziček. Ponudbe na upravo »Gorenjca". Odda se stanovanje na Tvrševi cesti 15. Kranj. Sprejmem učenko, za šivanje iz bližnje okolice Kranja. Poizve se Kranj, Ljubljanska I. Sprejmem pošteno verno dekle t znanjem dobre meščanske kuhe in sposobne hišnih del. Istotam sprejmem zdravo mlajše dekle k otroku dveh let za čez dan. Naslov v upravi. Piiškarje izvežbane sprejme Janko Mišic. Kranj. Tnkoj se proda hiša v Čirčičah št. 35 poleg Koljašu po nizki ceni. So' a se odda na Hujah 26 blizu novega mostu. Dekle staro 16 let, brez staršev, z malo maturo, išče mesto v trgovini ali k otrokom. Naslov v upravi lista. Hiša v Kranju s 5 manjšimi stanovanji ter vrtom se proda takoj pod ugodnimi pogojL Naslov v upravi. Hilda Gatej ilamsko krojaštvo KRANJ, na Škrlovcu št 3. MODERNO ELEOANTNO NIZKE CENE Se priporoča za obisk! KAZIMIR CE6NAR f „Kino Šmartinski dom" Vam ima priliko prikazati: Pozor! Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj se zglasi na Cojzovi oesti št 8. Velefilm po znamenitem Anzengruberjevem oderpkem delu v nemščini Kirchfeldski župnik V glavni vlogi Hans Jaray in Hnnsi Stork. — Sodeluje dunajski otroški pevski zbor „Wiener Sänperkni>ben in člani Bmgtheatra. — Ne zamudite si ogledati ta krasen film iz našega življenja. Dodatek: Popaj-kipar in zvočni tednik ter predobjava filma »Otok mrtvih duš". Drugi teden: »Otok mrtvih duš" in »Janko in Metka" v češkem jeriku. PREDSTAVE i z rednimi cenami t V soboto, dne 22. aprila 1939 ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 23. aprila 1939 ob 4, 6. in 8. uri zv. «4TRAN 4 »GORENJEC« Zahvala! Podpisani Josip Grebenšek, trgovec ia slikar v Kranju se jugoslovanski zavarovalni banki „SLAVIJI" iskreno zahvaljujem za nje-■o res kulantno in hitro likvidacijo požarne škode na moji trgovini, katero je popolnoma uničil požar dne 5. aprila 1939. S priznano odškodnino mi je omogočeno trgovino v nezmanjšanem obsegu nadaljevati. Ugledno zavarovalnico priporočeni svojim trgovskim kolegom in ostalem« občinstvu. Kranj, dne 14. april« 1939. Josip Grebenšek, trgovec in slikar VINA dolenjska. Štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljub Ijani - Frankopanska ulica 11. Vsem, ki imate že stare starše Vam sporočam, da pridem po želji fotografirat na dom, da boste imeli vsaj spominsko sliko svojih dragih. Foto-Jug, Kranj Priporoča se v Kranju JANKO RANT špecerija in trgovina z deželnimi pridelki SEMENA vseh vrst TEL. iT. «S. Ia strešna opeka samo 33 bobrovcev ali 15 zarezanih opek na ms. Žlebaki vseh vrst se dobe vedno pri edinem zastopniku GORNJERADGON-SKE tovarne PAVEL B&EN mestni stavbenik KRANJ, Jenkova ulica 5. Botri, botri cel Prepričajte m o izbiri ur, zlatnine, srebrnine, kristala, očal, toplomerov, vseh optičnih predmetov, nalivnih peres »Haro" itd. pri znani domači tvrdki B. RAN6US zlatar in sodui cenilec v KRANJU ki Vae postreže v, domačim delom in nizkimi cenami. — Zahtevajte cenik! Staro zlato in srebro najboljše plačam. B R Z O J A VI Vsi samo v manufakturno trgovino LOGAR & K Al AN KRANJ SJHaHHHHHHHHHSBaDamtm Dospela je ogromna pošiljka nad lOOO najmodernejših angleških, čeških in domačih kamgarnov, kakor tudi športnih štofov za moške obleke in se bo od 24. aprila do 24. maja prodajalo po en gros cenah, to je samo s 3°'0 dobička. Nekaj naših cen kamgarnov in štofov: 20-, 29--, 35-, 45--, 68-, 65-, 75--, 85-, 95--, 110--, 128-, 138--, itd.---Ker je to prva in največja ugodnost na Gorenjskem, pridite vsi ln prepričajte se o naših čudežno nizkih cenah I Vsi samo v trgovino LOGAR & KALAN Velika in dobro poznana manufakturna treovina KRANJ na GORENJSKEM B R Z O *J A V ! Vsled naše velike zaloge bomo od 24. aprila do 24. maja prodajali vse manu fakturno blago po en gros cenah. V dokaz, da so cene res skoraj tovarniške, navajamo nekaj primerov: Velika izbira ostankov po din 4-50 — lOOO vzorcev za letne domske obleke po din 650, 7--, 9'-. — Kontenina bela po din 480, 6-, 7--, 8-. — Oksford za srajce po din 480, 6'-, 7--, 9-. — SOO najmodernejših vzorcev svile, vsak samo za eno obleko po din 15-, 20--, 26--, SO--. — Ker so navedene cene največja ugodnost .ia Gorenjskem, pridite in se prepričajte o čudežno nizkih cenah I če zidaš hišo ali preurejaš sla« novanje, rabiš štedilnik • plošči« cami, lončene peči {visoke ali krušne). — Ploščice, bele in bar° viiste, za oblaganje štedilnikov, kuhinj, mesarij itd. — Keramične plošče za tlakovanje. — Vse to, samo prvovrstno blago« dobavlja in strokovno postavlja le znana domača tvrdka OSEL JI VINKO pečarstvo KRANJ Mestni trg 18. Sprejemajo se vsa v to stroko »padajoča popravila. — Zahtevajte ponudbe. Zahvala Vsem, ki so nas tolažili ob izgubi našega nenadomestljivega soproga, oziroma očeta gospoda Franc-a Tepine se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Neu-bauerju in g. dr. Fajdigi, ki sta blagemu pokojnika lajšala bolečine, č. sestri Simoni, č. g. kaplanu Sešeku, ki ga je tolažil s tolažili sv. vere in vsej častiti duhovščini. Nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, Gasilskemu in Prosvetnemu društvu za častno udeležbo pri pokojnikovem pogrebu, pevcem Prosvetnega društva za pretresljive žalostinke in posebej še g. Slaparju Ervinu za poslovilni nagrobni govor. Končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. S t razišče, dne 18. aprila 1939. Žalujoča Marija Tepina in ostali. Mimica Zagorska: 13 Marija Taborska (Zgodovinska povest iz dobe turških časof.l (Dalje.) Vsi trije so imeli šopke za klobukom, za to so vaščani ve deli, da prihajajo snubci. Bili so Ožbalt i/. Begunj, njegov sin Tit in Pankrac iz Ljubnega. V veži za mizo je sedel Vilibald sam s privihanirai rokavi. Pankrac je pozdravil : .,V imenu Gospoda, Troedinega Boga! Svobodnjak in župan Vilibald, kako nas boš sprejel: s kruhom in soljo ali z žegnano vodo''" Vilibald je vzel hleb in nož v desnico, v levici je dr žal leseno skledo soli in jim stopil nasproti. „Z žegnano vodo se hudič preganja, vi pa sle pošteni možje, zato bodite sprejeti v mojem si irodavncin domu. kukor da vas jo sam Boj; sem pripeljal." Možje so si |>o vrsti odre/ali kruha in ga pomočili v sol, vsi t r i j t: so potem rekli: »Zahvaljen v imenu božjem!" Nato so siopili \ \ežo in sedli k ognjišču. ..Hišni gospodar, ponižno te prosimo, da bi nam dovolil ostati in se pogreti pri tvojem ognjišču." Vilibald pa je odprl na stežaj hišna vrata. „Moji gostje ste in srum bi me bilo, če bi posedali na ognjišču zraven pepela. Miza je pogrnjena in tudi /a poti zobe se bo kaj našlo." /al i-1 u so šli vsi štirje v hišo. Miza je bila pogrnjen« z belini pražiijim prtom, na njej je ležal hleb kruha, /.ra ven je stala buča vina. Posedli so nki li mize in Vilibald je ponujal: ..Hej. dolga je bila vaša pot, trudni ste, lačni in žejni, Odrešite kruha, zalijte grižljaj z vinom!" Vstal je starešina Pankrac in rekel: ^*^^-%^-»^-«»^-^^»^^'^,*^-^-»^-^*^^'»^».-%,-%^. ■%.<>.- Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Mila „Lepo in dobro si nas sprejel, kakor se kristjanu spodobi. Nam si ponudil klop, vino in kruh, daj. poskrbi še za naše konje, da bomo mogli na njih še jahati domov." „0, to lahko storim," je dejal župan in vstal. „Kaj hočete, da nasujem vašim konjem v jasli: ovsa ali pšenice zlatice?" Pšcnice-zlatice, če je še fmaš v kašči." nimam, hvala Bogu in svetemu Jakobu, ki je polje varoval." Vilibald je šel ven, tam je naročil hlapcem naj spravijo konje v hlev in nuj jim prineso sena in pšenice. Nato sc je vrnil v hišo k možem in se zapletel z njimi v Domenek O preteči turški nevarnosti, o plačilu dvojne davščine, o vremenu in drugem. Pankrac iz Ljubna je odrezal kos kruha in vprašal: ..Vilibald, ali je na tvojih njivah zrastla pšenica iz katere ste spekli ta kruh';" ..Na mojih, da!" ..In jo še imaš?" ..Imam. hvala angeljem, ki polje varujejo od svetega Jurija do svetega Mihaelu, da toča ne razbije klasje. Pol kašče je imam še, čeprav bo že kmalu nova." „G!ej, Vilibald, Podtabrom smo zvedeli, kako kleno pšenico pridelaš, pa smo te prišli vprašat, če bi nam prodni mernik ali dva lega zrnja, da bi dobili pravo '•eme za naša |>olju." ..Bi. Po tem pa plačate?" odgovori svobodnjak, ki se je čutil počaščenega ob priznanju dobrega gospodarstva, ki ga je vodil vzorno vsem v vzgled. Pankrac je položil na mizo ogrski goldinar „/.u mernik pšenice bo dovolj?" reče gledajoč Vi-iii aldu. .Dovolj za deset mernikov," se je zasmejal Vilibald ..l.e spravi goldinar, ko boš sprejel blago, boš plačal." V hišo je prišel postavni Vilibaldov Martin. Črni ka-storec, lajbič s srebrnimi gumbi, gamsove hlače in škornji, zal fant je bil. Možje so ga povabili k mizi. i v Kranju. „K nam prisodi." ..Premlad sem še in grdo bi bilo, če bi sedel med možni, se je branil Martin. „Nič zato!" ga je pogovarjal Pankrac. „1u imamo tudi enega, ki je še mlad, pa vidva sedita skupaj." „Le k meni sedi, Martin," ga je vabil Tit. Fant je z veseljem sodel k bodočemu svaku in se zapletel z. njim v tih in živahen pogovor. Vilibald ga je oši-nil s hudim pogledom. ..Ti, da se ne boš spet kaj prepiral." ..Danes pa ne, oče," se je smejal sin. »Nedelja je, Gospodov dan. greh bi bilo in grdo tudi." ,.No, no, že prav." ..Vilibald", je povzel spet Pankrac in globoko nagnil bučo. „z dobrim vinom si nam postregel, Bog ti plačaj zato. Dobro vino, čisto, mieno kot cekini Povej nam, odkod si dobil ta zlati dar božji, da bi ga še mi kupili. Z Dolenjskega in s Štajerskega in to se mu pozna, na Gorenjskem pa trta ne rodi. Odkod so ti ga pritovorili: od morja ali s skalnatega Krasa?" »Prepozno si me vprašal, ljubi Pankrac. Tovorniki, ki so mi ga pripeljali, so odšli, nnzaj jih ne bo morda leto dni. Če boš do tedaj čakal, se ti bo grlo posušilo. Imam pa bariglo v kleti in če niste preveč žejni, bi vam ga juz prodal. Vedro ali dve ga prav lahko prodani, samo \ škodo ne," se je nekoliko hudomušno pošalil svobodnjak, ki mu je ddirn kapljica razvezala jezik in vzdramila trgovsko žilico, ki mu ob takih prilikah ni nikdar mirovala kot dobremu gospodarju. Pankrac je položil na mizo dva ogrska goldinarja. ..Za eno vedro — ali l«> dovolj?" ..Bo, za pol bariglc. Le spravi denar, ko boš vino domov peljal, l;oš plačal." mirno dopolni župan. Spet gojim je pogovor obrnil V drugo smer in polovico poldneva je že prešlo. Medtem je Pankrac pogledal na 30nce. Pogled mu je ušel na dvorišče, kjer je mlad volič trgal li avo.