MOJA BANKA MITiU- VIDUS! FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD novi .. ~ •> tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir št. 49 (793) • Čedad, četrtek, 21. decembra 1995 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi 8,75% netto importo min, 20.000.000 MOJA BANKA Dan emigranta Za BoZične praznike nasi uradi bodo zaprti od 23. decembra do 1. januarja Per le festività natalizie ì nostri uffici rimarranno chiusi dal 23 dicembre al 1. gennaio Gledališče Ristori ■ Čedad sobota, 6. januarja ob 15. uri Pozdravne besede Beneško gledališče z igro Brune Dorbolò “Vsak dan je ’na palanka” Glasbeni program z Walterjem luretig Predstavitev beneške pravce Družabno srečanje pri Škofu v Podbonescu: vpisovanje na KDTrinko (tel. 731386) Z željo de bomo imiel na ustah, kar imamo v sarcu Pred toje j asiaca oh mikan Jezus Oh mikan Jezus je že nu življenje, ki vsake lieto Te v tele jaslaca kladin. Bi me se skor zdielu, de san Te porodila z mojo pametjo, deb' na viedla, de milijoni an milijoni ljudi runajo velik guod za Tuo j rojstni dan. An kajšan guod, te narguorS na sviete! Jest na viem, dost cajta su hodil Tri kraji za pred Toje jaslaca prist, ma sa na sviete skor an miesac priet zaCneju vse punu luči paržgerjat po potieh an pred hiSah. Vetrine napunijo te narlieušega an hiše vse ofloka-ne napravejeu za svetu nuoč. Vsi se zmisne-ju, de če bit bit brumni an usmiljeni atv se napunejo usta usmiljenih an sladkih besied. Pred jaslacah mikanega Jezusa je že nu ži-vlenje, ki v koncu lieta spoznamu, dost smu sami krivi nasreč sveta an želejemu, prosi-mu an obečavamu vse te narbuojše za te nove lieto. Zna bit, de je dva toužent liet, ki je takuo an pur jest se zmislim cajte, kar poti so ble tamave, vetrine skor prazne an mikane hiSe takuo pune otruok, de odvu je stau presepio. Malu sladkih besied su poznale usta naših te starih, ma sladak an gorak je bu njih pogled an se je zdielu, de zlata bo naša pot na svietu že arzsvietena od tistega globokega an sladkega pogleda. Otroc smu bli, otroc nadužni an če ne sveti, ku vsi otroc na sviete, brumni dok živijo miez jubezni. Vien, de niso bli lepi cajti an kar s’ se ti rodiu, vien, kajšan konac si šele mlad nardiu an dost je Toja Mat pre-tarpiela. Sa bi ti na kompliu na križe, zak sa se na smie stuort umriet ljudi na križe an če, za ju pru reč, kajšnemu križ ga storeju nosit celo življenje. Bruna Dorbolò beri na tretji strani Vesele Božične praznike AN SREČNO NOVO LIETO Il Natale dei più piccoli è un invito anche agli adulti Organizzato dalla Comunità montana e dalla Direzione didattica Énatala Sinistra democratica Gli alunni delle scuole elementari delle Valli del Natisone si sono dati appuntamento domenica scorsa a Scrutto per festeggiare assieme il Natale con canti, balli e la rappresentazione del Natale tradizionale, (vedi a pagina 13) Martedì sera a Udine, nella sala della Camera di commercio, si è tenuta l’assemblea programmatica della Federazione della sinistra alla quale hanno aderito il Pds, i laburisti, i socialisti italiani, i cristianosociali, i socialdemocratici, la Rete, i comunisti unitari ed il Forum democratico degli sloveni. Dopo un ampio e articolato dibattito si è costituito il coordinamento provinciale della Federazione di cui fanno parte anche il presidente della CM delle Valli del Natisone Firmino Marinig e tre componenti del Forum democratico degli sloveni (Viljem Cerno, Luigi Paletti e Rudi Pavšič). edilvalli ARREDI IL CUORE CALDO DELLA CASA Via Udine, 8 - Manzano - Tel. 755148 PROSSIMA APERTURA MOSTRA Via Nazionale, 31 PRAD AM ANO (S.S. UD-GO) Progettazione ed installazione di: • CAMINETTI • CUCINE IN MURATURA • SPOLERT • STUFE IN MAIOLICA t CERAMICHE • SANITARI % RUBINETTERIE •TUTTO CON GARANZIA DI FUNZIONAMENTO četrtek, 21. decembra 1995 “Na stuojta zapriet čedajskega Spitala” Vič kil petstuo ljudi v nediejo na manifestaciji v Čedadu Iz Nove Gorice Topel stisk Guionu Avstrija se je odločila za stabilnost Vič ku petstuo ljudi je v nediejo manifestalo v Čedadu za čedajski Spitau an pruot tistemu deželnemu zakonu, ki je že nardiu vič škode ku druzega. Pohod od Spitala do largo Boiani, kjer je čedajski kamun, so ga organiziral uslužbenci Spitala, tisti, ki dielajo notar an vedo, kuo gredo zari-es reči an kuo so se spremenile v telih zadnjih caj-tih. Pod kamunam (an tud pod dažom) je adna od ti- S. Pietro, la Regione dimezza i contributi sull’assistenza sociale II consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ha approvato martedì aH’unanimità un ordine del giorno dopo che “la Regione ci ha quasi dimezzato i contributi che riguardano l’assistenza domiciliare” come ha lamentato il sindaco. La richiesta é che la Regione “riveda i parametri di distribuzione dei contributi e li adegui alle nuove esigenze”. Una mozione contro la soppressione della brigata alpina Julia, proposta dalla lista Insieme per S. Pietro, é stata approvata dopo che il sindaco ha lievemente modificato il documento originale. “Sappiamo che la soppressione della Julia non é prevista - ha spiegato Marinig - mentre il ridimensionamento riguarda non solo la brigata alpina ma tutte le forze armate italiane”. II problema della strada dalla frazione di Coce-varo a quella di Altovizza é stato poi affrontato con un’interrogazione presentata dal consigliere della Lega Nord Renato Osgnach. L’assemblea ha tra l’altro approvato il piano finanziario dei lavori di riatto degli acquedotti locali di Biarzo, Sorzento, Ponteacco ed Azzida. (m.o.) Se daž jih ni ustavu doma stih, ki so organizal pobudo, Giulia Stentardo, jala, da nieso tiel manifestat, da bi tiel na kak način spreo-barnit tiste, ki je Dežela odločila. “Cjemo pa ree - je jala - da smo utrujeni an jezni, da do sada smo Se se troštal an mučal, pa donas na mormo vič bit tiho”. Po-tle so guoril še Stefano Pu-stetto, kirurški pomočnik (aiuto chirurgo), Pia Crucil, komara, an Vittorio Rotolo, primarij. “Se na more pustit, da nam snamejo takuo Spitau, imamo dost ljudi, ki imajo potriebo ozdravit an mi jih muormo pošjat proč” je jau Rotolo. Pa te narbuj oster je biu čedajski podžupan Giovanni Sale, ki kot parva rieč se je čudvu, zak župani od Nediških dolin nieso paršli na manifestacijo, “Spitau so ga zaparli - je jau potle Sale - ne za kakšne ekonomske težave, pa zak so tiel politično narest takuo, da tle na bo ostalo nič vič. Za našo skupnost tuole je zaries ’na velika škoda, pa tisti, ki bojo narvič tarpiel, bojo te stari an tisti, ki živijo v gorah, deleč od mie-sta”. An kriva za tuole, takuo je končau svoj diškors Sale, je Dežela an predvsem tiste stranke, ki so volile za tisti zakon, (m.o.) Vest o aferi z orožjem v matajurski cerkvi je odjeknila tudi v novogoriškem mestnem svetu. Svetniki so ob tej priložnosti izrazili solidarnost matajurskemu župniku Pasqualu Guionu, obenem pa so se dogovorili, da bodo tudi osebno stopili v stik z njim. To se je zgodilo v soboto, ko se je v hotelu Belvedere srečalo z mons. Guionom zelo široko zastopstvo novogoriške uprave z županom Črtomirom Špacapanom in predsednikom mestnega sveta Rajom Hare-jem na čelu. Na srečanju je s pesmijo počastil matajurske-ga župnika tudi oktet Vrtnica iz Nove Gorice. “Vezi, ki smo jih stkali, so potrebne okrepitve” je v svojem nagovoru dejal župan Špacapan in dodal, da je torej potrebno okrepiti stike in sodelovanje z ljudmi in sredinam, ki se v Benečiji prizadevajo za ohranjevanje slovenske besede. Izrazil je tudi pripravljenost Občine sodelovati in pomagati Slovencem v Benečiji, ob tem pa je izrazil željo, da bi prišlo do dogovora med Italijo in Slovenijo, kar bo izboljšalo klimo na meji in olajšalo pot tudi za sprejetje zaščitnega zakona. Za tople besede in plemenito gesto novogori-čanov se je mons. Guion zahvalil in vsem voščil za božične praznike. Naj povemo, da je bil sobotni izlet svetnikov in uradnikov v Benečijo priložnost za boljše spoznavanje naše stvarnosti. Najprej so si pod vodstvom Žive Gruden ogledali kulturne znamenitosti Čedada, nato so se zadržali v pogovoru na sedežu KD Ivan Trinko, kjer jih je sprejela Jole Namor. Sledili sta obisk dvojezičnega šolskega središča in svečanost posvečena mons. Guionu. V popoldanskih urah pa so si gostje iz Nove Gorice, pod vodstvom Giorgia Bankiča ogledali še Landarsko jamo. Kučan estraneo La commissione parlamentare preposta ad accertare la verità sull’arresto di quattro giovani dissidenti (Janša, Tašič, Zavrl e Boršt-ner) da parte della polizia slovena, rei di aver trafugato documenti segreti, ha ascoltato anche l’attuale presidente della repubblica Milan Kučan, all’epoca (1986) segretario del partito comunista sloveno. Davanti ai membri riella commissione il presidente Kučan si è detto estraneo all’arresto dei quattro e al loro processo. Scioperi in vista Anche in Slovenia si preannuncia un’ondata di scioperi nei vari settori produttivi e del terziario. Intanto gli addetti alle ferrovie hanno promosso una serie di scioperi a singhiozzo per richiamare l’attenzione dell’opinione pubblica. I ferrovieri sloveni chiedono di essere Meno tasse per le automobili pagati per le ore straordinarie realizzate a causa della mancanza di personale. Scontenti dell’attuale livello retributivo sono anche i medici che hanno scioperato l’altra settimana per un giorno. Se da parte governativa non avranno risposte e-saurienti alle loro richieste i medici continueranno con gli scioperi col rischio di paralizzare il sistema sanitario nazionale. Auto meno care Con il l9 gennaio in Slovenia dovrebbe entrare in vigore la nuova normativa che. riguarda l’acquisto all’estero di autoveicoli usati. In base alla nuova legge gli acqui- renti sloveni dovrebbero pagare 25 % di tasse in meno per l’immatricolazione della autovettura. La decisione di far pagare meno tasse potrebbe influire sostanzialmente sul mercato dell’usato italiano ed austriaco che si arricchirebbe di po-tenziali aquirenti d’oltre confine. L’Union si modernizza L’Union, la ditta slovena produttrice della nota birra, investirà 55 milioni di marchi per la modernizzazione degli impianti a Lubiana. Con il nuovo sistema di imbottigliamento l’Union riuscirà a produrre 600 mila bottiglie all’ora. Petardi a rischio Anche in Slovenia è diffusa la mania dell’uso indi-scriminato e pericoloso dei petardi. Per frenare la moltitudine di giovani che ogni fine anno si cimenta nelle più strane esibizioni pirotecniche la polizia slovena ha deciso di limitare l’uso dei petardi al periodo che va dal 26 dicembre al 2 gennaio. E il governo va Se si tiene conto di uno tra i tanti sondaggi, così cari ai mass media sloveni, il governo, guidato da Janez Drnovšek, ha il consenso di quasi tre quinti della gente. Per quanto concerne i singoli partiti, i liberaldemocra-tici guidano la speciale classifica con il 20,9 per cento, seguiti dai socialdemocratici di Janša (9%), dai popolari di Podobnik (6,3), dalla Lista associata di Kocjančič (5,6) e dai democristiani di Peterle (4,1). Napovedi, da se bo Avstrija premaknila v desno, se niso uresničile. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah so Avstrijci izkazali zaupanje levici, socialdemokratom, ki so od lanskih 34,9 odstotka glasov prišli do 38,3 %. Veliki poraženci nedeljske volilne preizkušnje pa so predstavniki Ljudske stranke (s socialdemokrati so sestavljali vladno večino), ki so sprožili parlamentarno krizo in računali na velik volilni uspeh ter na kanclersko mesto ob podpori desničarja Heiderja. Le-ta je po devetih letih stalnega volilnega uspona zabeležil prvi neuspeh, še posebej na Koroškem. Nedeljske volitve pa so pomenile neuspeh za dve manjši listi: Zelene in Liberalni forum, ki je nastal z odcepitvijo od Heiderjevih svobodnjakov. Predstavniki Zelenih so od 13 zdrknili na 8 poslancev, Liberalni fo- Karel Smolle rum pa je izgubil dva predstavnika v parlamentu. Izidi nedeljskih volitev so naslednji. Socialisti: 38,3 odstotka glasov (pred letom dni so zbrali 34,9 %); v parlamentu bodo imeli 72 poslancev (prej 65). Ljudska stranka: 28,3 Terezija Stojšič (27,7); 53 poslancev (52). Svobodnjaki: 22,0 % (22,5); 41 poslancev (42). Liberalni forum: 5,3 (6,0); 9 poslancev (11). Zeleni: 4,6 (7,3); 8 poslancev (13). Po teh rezultatih je najverjetneje, da se bo ponovila vladna koalicija med socialisti in Ljudsko stranko, ki skupaj presežejo dve tretjini poslancev. Matematično je možna tudi desno-sredinska koalicija med Ljudsko stranko in Heiderjem (z možnostjo sodelovanja Liberalnega foruma). Kar zadeva manjšinske predstavnike, povejmo, da je bila v parlament ponovno izvoljena gradiščanska Hrvatica Terezija Stojšič, ki so jo podpirale tudi slovenske laično-levičarske organizacije. Neuspeh pa je doživel kandidat katoliških sredin Karel Smolle, ki je kandidiral na listi Liberalnega foruma. Podroben pregled volilnih rezultatov na Koroškem kaže, da Slovenci niso množično podprli kandidature Smolleja, največ glasov so namreč oddali socialistom. Ljudska stranka je prvič v zgodovini izgubila relativno večino na račun socialistov na deželnozborskih volitvah na Štajerskem, (r.p.) CONFEZIONI KONFEKCIJE IflDUSsr * abbigliamento * tessuti * arredamento * pellicceria * sport CIVIDALE - ČEDAD Piazza Piooo Tel. 0432/730051 Kultura novi mata j ur četrtek, 21. decembra 1995 3 Pred toje jaslaca o mikan Jezus s prve strani Kajšnemu križ ga storeju nosit celo življenje. Me pride v pamet pru adan Tojih, adan, ki pridga Toje besie-de an takuo k’ si Ti navadu prave: “Dajta Rimu, kar je od Rima, an varta lepuo, kar je vaše”. Tele besiede je skopaca pridgat tudi po slovenska an zatuole mu met aio križ na rame že njih 50 liet. Buog don Guion! Kajšan krat misnem, de mu su mu-orli an kronu z arbid nardit an na glavo diet, ma tud, če ma duge tarne on je na varže proč, zak an tiste ar-bide su njega zemlje. Ah, kajšnu življenje an vse sa-muo zak neče zabit an neče de pozabemu naš materni izik! Paš tisti, ki mu tuole die-lajo pred Tojih jaslacah, s kajšnimi besiedam an s kajšnim sarcam prosiju ju-bezen an mier? Sigurna znajo se napunt usta sladkih talijanskih besied za te lieuš počastit, ma šigurnu njih pogled nje sladak an gorak an na arzsviete ne njih pot, ne tistu od tistih, ki za njim hode ju. Zauoj tajšnih judi tama-ve strašne sience su na svi-etu a n za kar luči paržge-rjaju se na arzsvietiju, zak v tistih siencah jubezan se zmarzne an usmilienje z njo. Čast Bogu jubezan se zamarzne ma na umrie an ku riva nazaj do sarca od človieka se pargreje an omočneje takuo, de premaga tamavu siencu an seje nazaj na poti od sveta tistim, ki maju šele celo življenje pred njim. Lepuo se je vidlu tuole zadnjo nediejo tam v Skru-tovin, kar pred Tojih jaslacah su se ušafal otroc od vsieh šuol Nediških dolin, tudi naše dvojezične Suole an v jezikali, ki poznajo, kupe su premagal tiste čarne sience, ki že previč liet su na naših liepih dolinah. Telili otruok bo naša zemlja an oni su lepuo pokazal po te keri pot čeju hodit. Tel je an liep šenk za Tuoj rojstni dan, o mikan Jezus, a n liep šenk za vse nas Benečane, ki čemu mi-et na ustah, kar mamu v sarcu. Bruna Dorbolò S. Pietro al Natisene sala consiliare sabato 23 dicembre ore 15.00 BOŽIČNI KONCERT SAGGIO DI NATALE Parteciperanno il coro ed il gruppo strumentale della Glasbena sola Siete invitati! Quattro appuntamenti “Le piace Brahms?” é il titolo del 5° Festival di musica da camera, organizzato dall’Associazione musicale tarcentina su incarico dell’assessorato alla cultura della Provincia di Udine, che vede riuniti musicisti di varie località per una serie di concerti, l’ultimo dei quali previsto a Cividale. Suoneranno la violista tedesca Almut Stein Hausen, i violoncellisti Cristian Bellisario, milanese, e Jakob Ludwig, tedesco, entrambi collaboratori della Scala di Milano, il violinista udinese Lucio Degani, il tar-centino Antonio Nimis e Andrea Rudi, di S. Leonardo, questi ultimi due pianisti. Il programma comprende il Quartetto op. 25 in sol minore per trio d’archi e pianoforte, i Valzer op. 39 a quattro mani ed il trio op. 14 per viola, violoncello e pianoforte. I concerti si svolgeranno il 28 dicembre a Camino al Tagliamento, il 29 a Tarcento, il 2 gennaio a Tol-mezzo ed il 3 al teatro Ristori di Cividale. L’ingresso é gratuito. LONGOBARDO Organizzazione rinfreschi CIVIDALE - Piazza Paolo Diacono, 2 Tel. 0432/730160 - 732519 fUKieei di &aptieei Acconciature Ricci & Capricci di Marinig Viviana & Carlig Marinella Via Silvio Pellico, 3 dividale del óZtiuli (<4ld) Tel. 0432/700935 BIG MASH augura Buone Feste a tutti i lettori Cividale del Friuli (Udine) Via Manzoni, 19 - Tel. 0432/732404 Beneški kolemlar V slovenske družine iz naših dolin je tudi letos prišel Beneški kolendar, tradicionalno darilo verskega petnajstdnevnika Dom. Zanj sta poskrbela Emil Cencič in Giorgio Banchig, ki sta tudi letošnjo izdajo zasnovala po običajnem modelu. Za vsak mesec obsega koledar eno stran, na kateri prednjačijo barvne fotografije beneških vasi in zaselkov. Letošnja izdaja ponuja pogled na kraje: Mečana (Speter), Malinske (Dreka), Skale (Grmek), Tamora (Tavorjana), Hostne (Grmek), Kraj (Dreka), Kodermaci (Prapotno), Bordoni-Podpeč (Prapetno), Ložac (Sovodnje), Jagnjed (Sv. Lenart), Preserje (Srednje) in Sčigla (Podbonesec). Iz Beneškega kolendarja lahko izvemo, kakšno bo vreme (ob tej informaciji je tudi vremenski pregovor), o datumih sejmov v Benečiji in o svetnikih. Tudi krajši vic ali “pravca” za razvedrilo ne manjka. Ob tem je objavljena tudi verska povest, ki je vezana na beneško stvarnost. V duhu tradicije so uredniki koledarja tudi tokrat izpostavili nekatere osebnosti, ki so zaznamovale stvarnost v teh krajih. Tako lahko beremo krajši življenjepis o teh znamenitih beneških mož: mons. Zaharija Succaglia, Janez Vianney Trinko, Giuseppe Manzini, Bruno Gujon, Stefano Gorens-zach, Josip Chiacig, Valentin Domeniš, Pietro Negro, Pietro Cher, Giovanni Clodig, Jernej Vrtav in Francesco Musoni. Gruppo teatrale carinziano ospite a S. Pietro Il futuro della terra in un gioco d’ombre gruppo giovanile sloveno, proveniente dalla Carinzia austriaca ed ospite del circolo Ivan Trinko e del centro studi Nediža nell’ambito del ciclo di incontri dal tema “Conosciamoci”. É stata una rappresentazione di grande suggestione, tutta basata sul gioco delle ombre e sugli interventi sonori e musicali. A parte il godimento estetico i ragazzi di Smihel, guidati dal regista Marjan Bevk, hanno proposto anche una riflessione sul futuro dell’u-manità, sul rapporto tra uomo e natura sempre più complesso e che oggi sta assumendo contorni drammatici visto che implica la sopravvivenza stessa dell’uomo. Il tema si sviluppa nell’arco del tempo e prende le mosse da un discorso di un capo indiano per intrecciarsi poi con una poesia del poeta sloveno Matej Bor. Il pubblico ha accolto molto positivamente lo Poezije Obita so v glasbi zaživele Ena od posebnosti poezije Micheleja Obita je izrazita zvočna ekspresivnost in barvitost, kar je prav lepo prišlo do izraza na predstavitvi njegove knjige “Per certi versi - Po drugi strani”, ki je bila prejšnji teden v Spetru. To kar smo doživeli ni bil tradicionalni literarni veCer in to predvsem po zaslugi Bruna Vidonija, ki je uglasbil nekatere Obi-tove pesmi, Lie Bront, ki jih je zapela ob spremljavi kitare (Vidoni) in klarineta (Andrea Bernardi) in seveda Manuele Gorgone, ki je recitirala nekatere pesmi. Ustvarila se je prijetna atmosfera, pesnikova ustvarjalnost se je tako predstavila v svoji popolnosti, in prisotna publika je doživela res nekaj posebnega. Z navdušenjem je sprejela še posebno pesem, ki je v zbirki sicer ni, je pa nekako posvečena Bosni. Naj povemo, daje kulturno srečanje priredila špetr-ska občinska knjižnica, v i- menu katere je spregovorila odbornica za kulturo Bruna Dorbolò. O vsebini poezije Obita je spregovoril pa Franco Fornasaro. “La terra è proprietà nostra?” questo il titolo della rappresentazione teatrale, presentata sabato scorso a S. Pietro al Natisone da un spettacolo così come le altre iniziative che avevano visto protagonista la comunità slovena dell’Austria. L’au- spicio è che la collaborazione e la reciproca conoscenza possano svilupparsi ulteriormente. Gli attori del gruppo teatrale di Smihel in Carinzia Naši žu Giuseppe Marinig 1) Per la verità faccio il sindaco da quasi 16 anni, pertanto il tempo che intercorre tra le ultime elezioni amministrative ed oggi é stato solo la normale continuazione del lavoro programmato. Il bilancio nel complesso é comunque molto positivo. Sono stati completati i lavori di metanizzazione dei primi tre lotti del piano comunale di metanizzazione. Si sta lavorando per la sistemazione delle viabilità comunali Pon-teacco-Mezzana e Vemassino-Costa-Podar. Si stanno completando le opere di urbanizzazione del 3fi lotto del Pip e delle fognature in località Vemas-so-Mohorin. Sono stati appaltati i lavori di ampliamento del cimitero del capoluogo e della viabilità intema del Pip. 2) I problemi che stiamo affrontando in questo momento riguardano l’adozione del Piano Regolatore che é in fase di completamento, la ridefinizio- Sette sindaci alle prese con problemi e speranze Ai sindaci dei comuni che fanno parte delle Valli del Natisone - Giuseppe Marinig (S. Pietro al Natisone), Nicola Marseglia (Pulfero), Mario Zufferli (Drenchia), Lucio Paolo Canalaz (Grimacco), Lorenzo Zanutto (S. Leonardo), Claudio Garbaz (Stregna) e Pasquale Petri-cig (Savogna) - abbiamo posto alcune domande sulla situazione attuale e sul futuro delle amministrazioni che guidano. E’ emerso un primo bilancio del loro lavoro a circa sei mesi dalle elezioni (tranne il caso di Drenchia, in cui la legislatura ha compiuto il giro di boa), le prospettive riferite in particolare ai finanziamenti dell’Ue, l’esigenza di un rapporto stretto di collaborazione tra le varie amministrazioni locali e all’interno della Comu- nità montana. Ecco le domande: 1) Qual é il bilancio che fa di questo primo periodo di amministrazione? 2) Qual é il problema maggiore che si trova ad affrontare in questo momento? 3) Come vede il futuro del vostro Comune, anche in relazione alle possibilità date dai finanziamenti dell’Unione europea? 4) Quali sono i rapporti con gli altri Comuni, nell’ambito della Comunità montana, e come vede i cambiamenti che la Regione da tempo prospetta in fatto di riduzione del numero degli enti montani e unione o fusione tra più Comuni? Giuseppe Marinig ne della pianta organica del personale e l’attivazione di finanziamenti per completare altre opere pubbliche. 3) Alcune prospettive future di crescita e sviluppo socio-economico e culturale possono venire anche dai finanziamenti dell’Unione europea e dai rapporti di collaborazione con la Valle d’Isonzo. Riguardano specificatamente gli o-biettivi 5B, l’Interreg 2 e Leader 2.1 Comuni e le Comunità montane si stanno attivando per sensibilizzare gli operatori economici privati e predisporre proposte progettuali di intervento pubblico. Se sapremo cogliere queste opportunità, il futuro dei nostri comuni sarà certamente migliore. 4) I rapporti intercomunali sono buoni e propositivi. La Comunità montana cerca di coordinare l’attività degli enti locali tramite la Conferenza dei sindaci. Il Comune di S. Pietro é per l’istituzione di una Comunità di confine che comprenda le attuali Comunità delle Valli del Torre, del Natisone e del Collio e per l’unione e successiva fusione dei Comuni, previa una speciale legge d’incentivazione della Regione in materia. Nicola Marseglia 1) Per quanto riguarda i rapporti con i cittadini il bilancio é positivo. Non altrettanto si può dire per i numerosi problemi (soprattutto finanziari) che opprimono le piccole amministrazioni locali. 2) Con l’adesione al Consorzio acquedotto del Friuli Centrale (operativa dal le gennaio 1996) si é risolto finalmente il grosso problema dell’approvigionamento e della distribuzione dell’acqua potabile ad uso domestico. Ora la nostra attenzione é rivolta principalmente a fornire una migliore assistenza alle persone anziane, al miglioramento della viabilità comunale, al miglioramento dell’illumina- zione pubblica nelle frazioni, ad incentivare insediamenti nella zona Pip di Brischis. Il problema maggiore é però rappresentato dallo spopolamento. Nessuna amministrazione delle Valli può permettersi di perdere nuclei familiari, bisogna anzi porre in essere ogni iniziativa per incentivare l’aumento dei residenti e per contare di più politicamente in sede sovracomunale. 3) Proprio in relazione ai benefici che potranno derivare dai finanziamenti dell’Ue il futuro del comune potrebbe essere un po’ più roseo, senza però eccessi di entusiasmo. La Giunta comunale ha sviluppato e sta approfondendo dei progetti con gruppi di professionisti. Se finanziati, questi progetti potranno contribuire all’animazione delle attività e-conomiche locali. 4) Con gli altri sindaci si lavora in sintonia, i rapporti sono ottimi anche perché le problematiche sono simili. La riduzione del numero delle Comunità montane in regione ci sta bene purché la nostra comprenda la Val Resia ed il Colilo, con sede a S. Pietro al Natisone. Siamo concordi nel rifiutare la fusione dei Comuni, l’eccessivo carico di incombenze che purtroppo l’amministrazione si deve sobbarcare, non avendo il più delle volte mezzi e personale per rispondere alle varie esigenze. 3) Il nostro comune, visto il calo demografico e la mancanza di forze giovani attive, per riuscire ad avere una svolta positiva deve entrare - assieme agli altri comunii - in un’ottica di collaborazione transfrontaliera, attivandosi il più possibi- Nicoia Marseglia ma proponiamo il consorzia-mento degli stessi per la gestione e fornitura globale dei vari servizi alla popolazione. Mario Zufferli 1) Nonostante le ristrettezze finanziarie degli ultimi tempi posso ribadire, grazie anche all’impegno e alla collaborazione degli amministratori e del personale, che il bilancio fino ad oggi é da ritenersi buono. Si é cercato il più possibile di privilegiare l’assistenza agli anziani, il decollo del polo turistico di Soiarie, é in fase di e-laborazione un libro che riguarda le tradizioni e la storia del comune di Drenchia. Ultimamente si é attivato il servizio del trasporto del pane alle famiglie, considerato che non esistono negozi di generi alimentari. 2) Il problema maggiore, come nei comuni limitrofi, é Mario Zufferli le nella ricerca di soluzioni progettuali (nel nostro caso l’apertura di un’asse stradale da Passo Soiarie a Tolmino, già in fase di progettazione). 4) Bisogna privilegiare i rapporti di collaborazione tra i vari Comuni specialmente nella fruizione dei servizi, e in questo la Comunità montana deve farsi promotrice. Vista la grande confusione che regna a livello regionale, direi che sarebbe meglio se le Comunità restassero così come sono. Sono contrario alla fusione dei Comuni, la loro soppressione vorrebbe dire la fine delle piccole realtà. Lucio Paolo Canalaz 1) Penso che il bilancio politico-amministrativo di questi primi 6 mesi sia sufficientemente buono. Il Comune ha affrontato una serie di problemi di carattere sociale, economico, culturale e linguistico. Comunque un dato più significativo potrà essere preso in considerazione tra un anno. 2) Ci sono alcuni problemi che attanagliano l’amministrazione, problemi iniziati nella passata legislatura e non portati a termine (ad e-sempio il completamento della ristrutturazione del municipio, in cui l’impresa é fallita). Il problema più grosso é quello che riguarda il Pip di Dolina, che per distrazione della passata amministrazione é stato fatto decadere. Un altro problema é l’ampliamento del cimitero di Liessa che é privo di disponibilità. Dovrà essere tolta quella norma approvata dalla precedente gestione che prevede che i non residenti non possono essere sepolti nel cimitero del nostro comune. 3) Sembra che con interventi mirati, previsti dalle direttive economiche comunitarie, si possa sperare nel rilancio del comune anche dal punto di vista socio-economico e turistico. E’ un’opportunità che non possiamo perdere. 4) Noi vogliamo lavorare per l’unione dei servizi con i Comuni vicini e con la Comunità montana, la cui attuale gestione sembra voler lavorare nel senso indicato dalla Legge 142/90. Per quanto riguarda il riordino dei comuni siamo per una Comunità montana di confine (Sla-via friulana) che comprenda le comunità delle Valli del Torre, del Natisone e del Collio goriziano. La nuova comunità potrebbe comprendere anche Resia ed i comuni della Val Canale, per le affi- Lorenzo Lucio Paolo Canalaz ni caratteristiche socio-economiche e linguistiche con la nostra zona. Resta fermo il principio che la sede del nuovo ente montano debba restare S. Pietro al Natisone. Lorenzo Zanutto 1) Sei mesi sono pochi per un bilancio approfondito. L’attuazione di indirizzi, programmi e scelte richiedono un periodo di tempo più lungo per poter essere verificati e valutati in maniera completo. Con tali premesse il lavoro svolto può ritenersi complessivamente positivo e soddisfacente. La realizzazione pratica di obiettivi e scelte dipenderà soprattutto dalle disponibilità finanziarie che avremo a disposizione. 2) Il problema più grosso é quello riguardante i continui ed indiscriminati togli alla spesa pubblica. Attualmente con le risorse a disposizione non si é in grado di assicurare neppure quegli interventi volti alla salvaguardia e conservazione di quanto é già esistente. Viene da chiedersi, in queste condizioni, a cosa serve il consiglio re legato ai finanziamenti dell’Unione europea che pure ci offrono buone opportunità, sia legato alla volontà di o-gnuno di noi di rimanere sul nostro territorio. In questo senso sono ottimista, perché con piacere noto che in alcuni giovani emerge la volontà di fare qualcosa, soprattutto nel settore dell’agriturismo. In quest’ottica i finanziamenti dell’Ue saranno sicuramente un valido aiuto. Ritengo però che un grosso impulso debba venire anche da Roma comunale: per gli adempimenti di legge e l’ordinaria amministrazione il segretario comunale é più che sufficiente. 3) E’ uno dei pochi aspetti che lascian ben sperare. Sembra di intravvedere negli obiettivi 5B, per la prima volto, la volontà di privilegiare la montagna rispetto alla pianura. Indispensabile sarà comunque l’acquisizione di una diversa mentalità imprenditoriale. L’obiettivo 5B sostiene ma non sussidia, qualunque sia l’attività o iniziativa che si vuole in- Zanutto traprendere, a livello pubblico o privato. 4) I rapporti sono ottimi. Mai come ora nelle amministrazioni locali c’é la consapevolezza del momento difficile che stiamo vivendo, che favorisce e sospinge l’impegno verso una collaborazione sempre più stretto soprattutto per quanto riguarda la gestione dei servizi comunali. Importante sarebbe che il nuovo assetto delle Comunità montane tenesse conto delle caratteristiche geografiche, delle realtà economiche, delle peculiarità culturali. Sull’accorpamento o l’unione dei comuni, penso che questo in una certo misura stia già avvenendo. Claudio Garbaz 1) E’ difficile dare un giudizio di se stessi quando si i-nizia ad operare in un settore nuovo come quello della gestione pubblica. Credo sia giusto lasciare un giudizio ai cittadini, comunque ritengo che grazie all’aiuto e all’impegno degli altri amministratori, alla disponibilità e collaborazione dei dipendenti, si siano gettate le basi per ben operare nei prossimi anni. 2) Non c’é un problema specifico, se si eccettuano quello economico, dovuto alla riduzione dei trasferimenti da parte di Stato e Regione, ed il problema della burocrazia che spesso ci obbliga a fare delle scelte forzate, che talvolta non ci permettono di ottenere i risultati migliori. 3) Credo che il futuro del nostro Comune, più che esse- Claudio Garbaz e Trieste, che dovrebbero rivedere il sistema fiscale tenendo conto del notevole disagio subito dagli abitanti di zone come la nostra. 4) I rapporti con gli altri Comuni sono molto buoni, c’é un contìnuo scambio di i-dee e informazioni. Riguardo la seconda parte della domanda, ritengo che la scelto meno grave, per la nostra comunità e per la conservazione e valorizzazione della sua particolarità, sia quella dell’unione con la Comunità montana delle Valli del Torre e del Collio goriziano. Un’eventuale fusione dei Comuni credo che non porterebbe grossi benefìci, perché i comuni più piccoli rimarrebbero comunque marginali. Molto più opportuna ed efficace, invece, sarebbe l’unione di alcuni servizi. Pasquale Petricig 1) Devo dire che il bilancio dei miei primi sei mesi di amministrazione non mi soddisfa completamente perché, nonostante tutto l’entusiasmo e lo sforzo profuso, non ho ottenuto i risultati sperati. 2) Il problema maggiore é quello della mancanza di personale. Attualmente siamo privi del tecnico comunale, dell’addetto all’anagrafe ed il segretario comunale, oltre a questo, deve seguire altri due Comuni. 3) Dei finanziamenti dell’Unione europea potranno sicuramente beneficiare Pasquale Petricig gli Enti pubblici, mentre il privato avrà seri problemi ad accedere a questi benefici, per cui il ritomo economico di questo progetto sarà piuttosto esiguo. 4) Mi sembra negativa la proposta della Regione di accorpare in un’unica Comunità montana quelle esistenti da Trieste a Forni di Sopra. Migliore é l’ipotesi di unirne alcune con caratteristiche di territorio simili. Più che alla fusione sarei favorevole al consorziamento dei servizi tra i Comuni. V Viškorši bo k letu nastala evropska šola O načrtu za prvo uradno dvojezično šolo na Videmskem smo se pogovorili z Viljemom Cernom, odbornikom za kulturo pri gorski skupnosti za Terske doline, ki je skupaj z občinama Bardo in Tipana ter videmsko pokrajinsko upravo in šolskim skrbništvom izdelala ta projekt. “Nevarnost je bila, da bi zaradi premajhnega števila otrok, zaprli vrtca in osnovni šoli v Tipani in Njivici (Bardo). Posledica tega bi bila, da bi se mladi preselili v nižino, kar bi jih odtrgalo od domačih krajev in v njih ustvarilo “določen odpor” do goratega območja. To nevarnost je bilo treba preprečiti. Izdelali smo načrt večjezične šole (vrtec in osnovna šola), ki bo s prihodnjim letom delovala v Viskorši. V tem času bomo zgradili sodobno šolsko zgradbo, ki bo imela vse pogoje za sodoben pedagoški pristop, ob njej pa bo zrastel športni center. V središču bomo uvedli nov način šolanja, ki bo za 60 odstotkov upošteval vsedržavne programe, preostali čas pa bomo namenili učenju domačega terskega narečja z vizijo, da bomo od njega kasneje prešli na slovenski knjižni jezik. To je nov pristop k pouku v naših krajih in postane lahko zgled za celotno naše obmejno območje. Zanimivo je, da je šolski skrbnik izrazil veliko podporo temu projektu in nam “zabičal”, da mora center v Viskorši postati “biser na vašem hribovitem območju”. Kaj pa starši? Kako so sprejeli vašo ponudbo po novem, sodobnem, rekel bi evropskem načinu šolanja? “Moram reči, da so podprli naš načrt in to dokazuje dejstvo, da bo s prihodnjim šolskim letom center v Viskorši obiskovalo približno 60 otrok. Le peščica staršev se s tem načrtom ni strinjala, verjetno tudi zato, ker jo je nekdo, ki sodi v znane protislovenske Guglielmo Cerno kroge, prepričal v to smer”. Rekel si, da gre za sodoben način učnega pristopa in za zgradbo, ki bo sodobno pedagoško zgrajena? “Tako je. Mladi, ki bodo prihajali v Viskoršo, se bodo učne snovi učili z različnimi jezikovnimi kodeksi. Osnova bo tersko narečje, ki ga vsi poznajo. Znanje pa bodo polagoma obogatili s pristopi v italijanskem in slovenskem jeziku. Center bo nudil učencu večjezično znanje, kar bo predstavljalo vsekakor prednost. S tem pa bomo mladim nudili vse pogoje, da bodo spoznali krajevno stvarnost, se približali kulturi svojih prednikov in jo vzljubili. To je obenem garancija, da se bodo v zrelejših letih v večji meri posvetili naši realnosti in da se bodo navezali na domače kraje”. Prof. Cemo nam je dodal, da se želijo tesno povezati z videmsko univerzo oziroma s šolsko stvarnostjo onstran meje. Mladim bodo nudili pogoje za širše, bogatejše obzorje. Vse to pa se bo zgodilo v okviru državnega šolskega sistema, kar je gotovo korak naprej, če pomislimo, da je špetrski dvojezični center nastal na zasebni iniciativi in še čaka na uradno priznanje. Rudi Pavšič Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CI VID ALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 četrtek, 21. decembra 1995 Od začetka šolskega leta v državni osnovni šoli na zahtevo staršev Pred dnevi, ko smo jo srečali, je z navdušenjem začela pripovedovati o božični prireditvi, ki jo z otroci pripravljajo in bo potekala polovico v narečju, polovico v italijanščini. Kakšna bo vaša Božičnica? Mislim, da bo prijetna, lepa. Moja prvotna zamisel je bila izhajati iz kake domače pravljice, ki naj bi povezovala realnost Tipane in božični čas. Z marsikom sem se pogovarjala in vprašala na koga naj se obrnem za pomoč. Svetovali so mi naj stopim v stik z domačim duhovnikom Luciano Slob-be, ki je župnik v Moimac-cu. In on nam je pripravil in napisal zelo prijazno, lepo in hkrati enostavno igrico v tipanskem dialektu. Mi smo en del prevedli tudi v italijanščino, tako bo prireditev razumljiva za vse. Moram dodati, da na njej bodo sodelovali tudi otroci iz vrtca, ki jih je osem. Kako znanje jezika imajo otroci? Redki so tisti, ki govorijo doma v narečju, kaki trije, štiri. Vendar so. Povejmo, koliko otrok obiskuje osnovno šolo v Platišča: poklon Cuffolu Na pobudo Gorske skupnosti Terskih dolin in v prvi osebi odbornika za kulturo Viljema Cerna bo v sredo 27. decembra ob 15. uri v Pla-tiščah, v tipanski občini, kulturno srečanje posvečeno domačinu, župniku Antonu Cuffolu. Predstavili bojo njegov dnevnik, ki ga je pred leti izdala zadruga Dom iz Čedada. Na srečanju, ki bo potekalo v župnjiški d-vorani, bosta pozdravila županja Marisa Filippig in domači župnik Luigi Battistutta. O Cuffolo-vem dveniku bosta spregovorila pa mons. Qua-lizza in De Tina. Mirjam Simiz, doma iz Prosnida v občini Tipana, se je rodila v zavedni družini, ki jo je morala skupaj s sestro zapustiti že kot otrok zato, da bi se šolala v slovenski šoli. V Gorici je končala učiteljišče in sedaj je spet doma, kjer so se stvari - pravzaprav v zelo kratkem časovnem obdobju - tako korenito spremenile, da poučuje slovenščino v domači državni osnovni šoli. V lanskem šolskem letu so namreč v Tipani, na pobudo staršev, z odločilno podporo Občine, s finančnim prispevkom dežele in seveda s konsenzom šolskih oblasti, uvedli v vrtec pouk slovenskega dialekta za kar lepo skrbi Roberto Berrà. Letos so to izkušnjo obogatili in jo razširili še na osnovno šolo. Mirjam je nežno in prijazno dekle, s toplim glasom in veselim nasmehom, ki se ji z oči zelo pogosto spušča na ustnice. Otroci se v Tipani učijo tudi slovenski jezik Učiteljica v slovenskem jeziku na popoldanskem pouku v osnovni šoli v Tipani immm immci m 2£iCM Lani si poučevala celo leto na špetrski dvojezični šoli. Kakšna je povezava med tipansko in špetrsko šolo? Se vedno prihajam v Speter, saj imam dvakrat tedensko podporni pouk matematike. Veliko sodelujemo že zlasti z vrtcem, odkoder dobivamo razne materiale, knjižice in tudi pomoč pri ročnih delih. Precejšnjo podporo sem dobila pri oblikovanju našega programa in to še posebno pri učiteljicah Mija in Vilma, ki imata dosti izkušenj. Soli pa seveda nikakor nista primerljivi, na eni strani poteka ves pouk dvojezično, pri nas pa imamo na razpolago le nekaj več kot eno uro dnevno. In seveda tudi cilji so različni. Nimamo ambicije, da bi otroci v Tipani pisali proste spise v slovenščini, ne smemo namreč pozabiti, da se je delo v slovenščini začelo komaj v polovici lanskega leta in to v vrtcu. Naš cilj je otroke približati slovenščini in narečju in torej prispevati k temu, da se domači dialekt ohrani. O tem smo se tudi z otroci pogovarjali in sicer že prvi dan šole, saj so me vprašali, zakaj se učimo slovensko, ne pa angleško. Skratka naša želja je, da bodo imeli lep odnos do slovenskega jezika in tudi zavest, da se v Tipani govori narečje, ki je slovensko, (jn) Tipani. Vseh skupaj je 12 in sicer 3 v prvem razredu, 2 v drugem, 4 v tretjem in 3 v petem razredu. Samo ena deklica iz petega razreda ne obiskuje popoldanskega pouka v slovenščini, sedaj ko pripravljamo božičnico pa smo jo pritegnili k sodelo- Postopno smo torej uvajali slovenščino, vseskozi pa smo jo povezovali z domačim narečjem in sedaj sami otroci, brez posebnih vzpodbud, poiščejo pri vsaki besedi ustrezen izraz v domačem dialektu. Preverila sem , da doma ponavljajo vse, kar se v šoli učimo in vanju. Kdaj je stekel pouk slovenskega jezika in kako poteka? Začeli smo z novim šolskim letom, 18. septembra. Vsak dan se naše delo začne ob 14. uri in poteka do 16. 30. Na zahtevo staršev najprej sledimo otrokom pri učenju in domačih nalogah, potem pa začnemo z našimi dejavnostmi. Verjetno je težko delati z otroci tako različnih starosti. Res je, zato od 1. oktobra mi pri delu pomaga druga učiteljica, Monica Coos iz Viškorše, s katero dobro sodelujeva. Vrnimo se k vašemu delu v slovenščini. Začeli smo s poimenovanjem potrebščin v šoli in drugih stvari, ki so otroku najbližje. Preko igric, slik, risb smo počasi začeli graditi poznavanje jezika. Veliko smo govorili o jeseni, jesenskih barvah in o posebnosti tega letnega časa. Potem smo se navadli pesmico, jo ilustrirali, posneli na trak in spet poslušali. Dva posnetka iz osnovne šole v Tipani med poukom slovenskega jezika celo učijo starše. V kolikor se da, povezujemo naše delo tudi z jutranjim. Kako sprejemajo otroci to novost? Jezik so sprejeli. Nekateri celo navdušeno, še zlasti večji, najmlajši pa zelo zelo radi pojejo. 6 novi matajur četrtek, 21. decembra 1995 Ni slučaj torej, da so vse knjige tematsko povezane in se med seboj izpopolnjujejo. Knjižno delo je založila čedajska zadruga Dom, uvodno misel pa je prispeval msgr. Marino Qualizza, ravnatelj teološke šole iz Vidma. Zakaj ste se odločili, da boste tudi vaše zadnje delo posvetili stvarnosti v Kanalski dolini? “To je področje, ki ga najboljše poznam in o njem sem zbral veliko podatkov. V vseh teh letih sem stalno brskal po arhivih in zbral zares veliko zanimivega materiala”, nam je povedal Mario Gariup, ki se je pritožil nad svojim računalnikom, češ da nima dovolj spomina, da bi vanj vključil vso zbrano gradivo. V prejšnjih knjigah ste pozornost namenili določenemu kraju oziroma določenemu argumentu. Tokrat pa opisujete dogajanje v Kanalski dolini širše. Kako je potekalo vaše delo? “V knjigi obravnavam obdobje, ki zadeva desetletje 1939-49, ki je izrednega pomena, če želimo pravilno razumeti današnje dogajanje. Podatke za knjigo, ki je zapisana v obliki dnevnika, pa sem zbral izključno v župnijskih arhivih naše doline. Moja naloga je bila prvenstveno ta, da sem zbral v celoto številne podatke in zapise, ki sem jih našel v arhivih župnišč. Knjiga izide letos, to je ob 50-letnici Knjigo bodo predstavili 29. decembra v Naborjetu Gariupov dnevnik o Kanalski dolini V zadnjih letih se dogaja, da se ob izteku starega leta v Kanalski dolini veselijo knjižne novosti. Tako bo tudi letos. V petek, 29. decembra, ob 18. uri bodo v prostorih Beneške palače v Naborjetu predstavili novo knjigo župnika iz Ukev Maria Gariupa z naslovom “La Val Canale durante la seconda guerra mondiale - Dagli archivi parrocchiali della Val Canale”. To je že deseta knjiga, ki je nastala izpod peresa ukljanskega župnika v zadnjih devetih letih, kar zgovorno priča o plodnosti tega avtorja, ki se je posvetil zgodovinskim in družbenim problemom Kanalske doline. zmage nad nacifašizmom in lahko rečem, da gre za prvo delo, ki obravnava to obdobje v Kanalski dolini. Kdor je v prvi osebi doživljal takratno obdobje, bi rad nanj pozabil. To bi radi storili predvsem tisti, ki so bili takrat na napačni strani in teh je v Kanalski dolini veliko. Takratne o- sprotujte tistim ideologijam, ki pridigajo sovraštvo, in zoperstavite se vsaki obliki nacionalizma in intolerance, ki vodita v vojno”. Gariupova knjiga, kot nam je sam povedal, želi odpreti okno v zgodovino Slovencev v Kanalski dolini in s tem prispevati kanček resnice o tem zgodovin- dom se osebno ne strinjamo, saj se tudi v teh krajih dogaja marsikaj in tudi slovenska prisotnost odigrava svojo vlogo. Ze samo dejstvo, da je Mario Gariup izdal desetero knjig v devetih letih priča o določeni aktivnosti in volji po vztrajanju. Sicer preden sem se od njega poslovil, mi je zaupal nov Zgoraj avtor knjige Mario Gariup, desno pogled na zasnežene Zabnice predelitve pa se poznajo še danes v ljudeh te doline. S svojo kjigo ne želim stopiti na stran enega ali drugega: moj namen je predvsem ta, da opisujemo takratne dogodke in tragedije z maksimalno objektivnostjo. Pri svojem pisanju so mi bile v oporo besede, ki jih je papež Janez Pavel II. izrekel ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne. Rekel je: “Mladi, vi i-mate nalogo paziti, da se ne med nas ponovno vrine kultura sovraštva in smrti. Na- skem obdobju, ki je bil travmatičen in obenem odločilen za kasnejši razvoj dogodkov na tromeji. Med pogovorom pa naju je naneslo tudi na sedanjost, na aktualnost Slovencev v tej dolini. Gariupov pogled je včasih pesimističen oziroma močno realističen, da meji na pesimizem. Ugotavlja namreč, da je v Kanalski dolini slovenska prisotnost komaj zaznavna in da je vprašanje identitete v-se bolj šibko. S tako drastičnim pogle- načrt za novo knjigo. “Ni treba o tem nič napisati, mi je zabičal”, ko me je hudomušno opomnil, da sem glede odhoda frančiškanov z Višarji in iz Zabnic “vendarle malce pretiraval”. Želel sem mu odgovoriti, verjetno bo priložnost za to ob obratu leta, ko mu bomo v Beneški palači čestitali za nov knjižni trud in bomo i-meli priložnost za prijateljski klepet o tistem delu slovenske narodnostne skupnosti . Rudi Pavšič —Nasi kraji — Natale in Giunge al secondo appuntamento la rassegna di beneficenza organizzata dal coro Rože majave di Resia che ripropone anche per quest’anno una serata a sostegno del CRO di Aviano. Così a conclusione del ricco calendario di appuntamenti che hanno visto impegnata la corale nel corso di quest’anno, sabato 30 dicembre alle 20.30 nel centro di Varkota a Prato si terrà un concerto di canti natalizi.Vi prenderanno parte il coro Nediški puobi di Pulfero, la corale L. Garzoni di A-dorgnano di Tricesimo, un grappo corale di bambini di Chiusaforte e naturalmente il gruppo delle Rože majave. Rem, un anno giorno per giorno É uscito proprio in questi giorni il calendario resiano 1996 Te rozajanske kolin-dren, pubblicato dal circolo culturale resiano Rozajanski dum. La pubblicazione è stata curata da Beltrame Giuseppe, membro dei direttivo e socio fondatore del circolo, con la collaborazione di Vittorio Di Lenardo e Silvana Paletti. Quest’anno come soggetto fotografico sono state scelte le numerose cappel-lette votive disseminate un po’ in tutta la valle. Per o-gni mese ve ne sono due con a lato una breve ma interessante nota storica. In o-gni pagina è stata messa anche una frase in resiano con traduzione in italiano: “se stavet, puCet, pruset, spet i-tet - fermarsi, riposare, pregare, incamminarsi” per ricordare il significato e l’importanza che un tempo avevano queste cappellette dove, molto spesso, la gente con la gerla carica trovava il tempo per fermarsi a recitare una preghiera. Per ogni pagina vi è poi una riflessione della poetessa Silvana Paletti che ha curato, negli anni ottanta, la realizzazzione dei primi numeri del calendario. Nell’elencazione delle giornate sono riportati i nomi della settimana e dei santi, nonché le lune e le previsioni del tempo in resiano. Quest’anno si sono aggiunte anche indicazioni per i lavori agricoli come ad esempio quando si possono piantare o raccogliere i prodotti della terra. Con le offerte natalizie raccolte da questa pubblicazione, il Circolo ha deciso di contribuire alla realizzazione di un’opera individuata nella ricostruzione di una cappelletta distrutta dal terremoto del ’76. Si trova a Stolvizza in località Ta na Loho ed era grande abbastanza per offrire riparo alla gente che si trovava colà per lavoro nei campi. Era-dedicata a S. Anna la cui immagine era dipinta sopra il piccolo altare. Vista l’intenzione degli abitanti di Stolvizza a ricostruire questo piccolo edificio che rappresenta pur sempre un po’ della nostra storia, il circolo ha pensato di contribuire direttamente in questa iniziativa. Il calendario verrà distribuito in tutta la valle e in numerose famiglie di resia-ni residenti fuori Resia. Alla realizzazione hanno contribuito il Comune di Resia, la Provincia di Udine, la Regione FVG, la Banca di credito cooperativo di Camporosso e Tarvisio e diversi imprenditori locali. L.N. V Ukvah Miklavževanje za slovenske otroke Včeraj v Zabnicah nastopili gojenci Glasbene Sole ‘Tomaž Holmar Slovenski otroci iz Ukev, Zabnic in Ovčje vasi so se prvega decembra veselili obiska svetega Miklavža. Več kot dvajset mladih, ki obiskujejo tečaj slovenščine oziroma glasbeni pouk, se je zbralo za to priložnost v Ukvah. V sredo 20. decembra pa je bil v Zabnicah božični koncert Da poco appaltati i lavori ad un impresa di Colle Umberto Un dono per Prato: la chiesa sarà finalmente ristrutturata Quest’anno i resiani troveranno sotto l’albero di Natale un dono da anni sospirato: l’avvio dei lavori di ristrutturazione della Pieve di Prato. Sono stati infatti appaltati i lavori che riguardano la chiesa di S. Maria Assunta, gravemente danneggiata e chiusa al culto dopo il sisma del 1976. La scorsa settimana, nel corso di un incontro del pievano don Maurizio Ridolfi con i progettisti, l’impresa appaltante e l’ingegnere capo del Genio civile, sono stati consegnati i lavori all’impresa Coipi di Colle Umberto (Treviso) che su lavori a base d’asta di un miliardo e 100 milioni con un ribasso del 2,9% ha sbaragliato le altre nove ditte concorrenti. Il progetto di ristrutturazione, curato dal Ministero ai lavori pubblici, dopo anni di lentezze burocratiche potrà nel febbraio prossimo avere così attuazione. La chiesa, che risale al XIV secolo, raccoglie tre La chiesa di Prato di Resia stili: quello gotico, nella parte inerente il coro, quello barocco con l’altare che risale al 1764. Le navate, costruite, negli anni immediatamente successivi, sono invece in stile basilicale lombardo. (c.q.) 70-letnica Glih na Božič se je 70 let od tega rodiu v Carnemvarhu Emil Cencig “Buog vas var!” Nimar v parvi varsti za vierske, Gaspuoda Cenciga poznam že iz otroških liet. Za senjam je nimar hodu h Svetemu Š-tuoblanku z drugimi duhov-niki mašavat kupe z našim Laurenčičem an zlo pogosto je glih on imeu pridgo. Seviede smo bli vajeni našemu gaspuodu, ki je z njega močnim glasam vse buj na hitro poviedu, stoje ta pred u-tarjam. Pre Emilio pa je stopu do balaustre an takuo se nam je parbližu an malomanj na sred cierkve je začeu. Guoriu je počaso, z nizkim glasam an zapartimi očmi, an v cierkvi se ni obedan ganu. Se nam je zdielo, de mu be-siede parhajajo naglih iz srca, čeglih so se mu na ustih čudno obračale, po sriedenjsko ali čarnovarško, kar se je nam o-trokam zdielo smiešno. Kar smo se par nogah vračal od maše smo poslušal te velike, ki so pravli “kako lepo pridgo je imeu Terbjan”. An ries njega pridge so ble an so an donas pune miline, tiste člo-vieške, družinske topline, ki je težkuo zastopit odkod parhaja človieku, ki se ji je za svoj poklic odpoviedu an jo ima tarkaj, de jo an drugim ponuja. Lieta an lieta je hodu gor h nam za senjam al pa za spuo-vedi, zadnje lieta pa je prevzeu na svoje ramana blizu tarbij-ske an obliške še štuoblansko faro. Brieme je težkuo. Njega brieme je zaries težkuo. Pa ne zastran velikega diela, saj je nimar biu an je zlo dinamičen, al pa ker gredo lieta napriej an za anj. Težkuo je, ker ga previe pogostu kličejo za pogrebe an le riedko kada za kako poroko ali karst. An je potriebno vsak dan posebe - kadar vidiš, kakuo se sviet okuole tebe “po-derja” še posebno v dreškem kamunu - zbrat kupe vse svoje moči za daržat živuo upanje v svojem sarcu an ga vzbudit pri ljudeh. Zatuole sta po-triebni globoka viera an velika ljubezan. Ponujena mu je bila vičkrat parložnost, de prevzame kako drugo, buj veliko faro, pa on je adan od tistih naših gaspuodu tar-mastih, testardastih, ki se nečejo udat an na zapuste svojih ljudi, čeglih jih je nimar manj, al pa glih zatuo. Pre Emilio se je rodiu v Carnemvarhu glih na Božič, lieta 1925. Biu je posvečen za mašnika pri 24. lietih, 29. junijal949. Kot duhovnik je začeu svojo pot v Mažerolah, po-tlè je biu dvie lieta v Pra-potnem (do 1952), od tu so ga pošijal v Canebolo, kjer je ostu tri lieta (1955). Dvie lieta je biu med Furlani v Karniji, v kraju Come-glians, šu je v Arbeč an končno lieta 1957 je paršu v Gorenj Tarbi, kar pride reč, de za no lieto obiuno bo že štierdeset liet odkar je v tisti fari. Že vič ku d-vajset let pa skrbi še za O-blico. Je dinamičen an aktiven duhovnik z veliko kulturo an glabokim znanjem. Trie-ba je reč, de svoje znanje le napri Sieri an bogati. Na polju teologije v parvi varsti, saj je po vatikanskem koncilu nadaljevau učenje na Lateranski univerzi v Rimu, kjer je dosegu licenco iz teologije. Su je naprej tudi s študijem na univerzi an je pred leti doktoriral še iz prava na Univerzi v Padovi. Kako so široki njegovi interesi dokazuje zelo bogato publicistično delo, objavljeno v časopisu DOM. An od telega časopisa je adan od stebrov, od nosilnih stien, najprej zatuo ker je bil leta 1966 med njegovimi ustanovitelji pa tudi zato ker je adan od njegovih najbuj plodnih an z-vestih sodelavcev. Ce na hitro pregledamo časopis hitro vidimo, kakuo je široka paleta tem, ki jih o-bravnava v stalnih rubrikah, s članki an uvodniki. Pravzaprav je lok, ki ga on pokriva, najbuj šerok. Med rubrikami so prav na parvem mestu tiste z vier-sko vsebino, s kristjanskim učilom kot: Iz svetega pisma, Katekizem in molitve, Adan svečenik na miesac, Naše stare molitve, Liturgični koledar. Dosti je tudi rubrik poljudnoznanstvenih: Zgodovina in življenje beneških vasi, Okno na miesac, Spoznajmo tiče, Zdravlje iz rastlin an podobno. Najbolj pogosti priložnostni članki ob Božiču, Veliki noči ali Vahti so podpisani z njega imenam. Vičkrat se oglasi tudi kot kronist iz Srednjega an Dreke. Se posebno težo an valenco pa imajo v kulturnopolitični usmeritvi, liniji časopisa njegova razmišljanja, v katerih se prepoznava luciden polemist in odločen (pa tudi oster) branitelj človeških, kulturnih an vierskih pravic našega človeka. Puno članku je napisu o dužnuosti italijanske države, de v skladu z naravnimi zakoni an z Ustavo napravi zakon, s katerim se priznajo Slovenci v videmski pokrajini an se jim da možnost daržat živo sloviensko besiedo an kulturo pa tudi služit kruh an živiet na domači zemji. 2e lieta an lieta nas vabi naj “vzamemo buj odločno usodo v naše roke an buj enotno nastopimo pred italijanske oblasti”. Nikdar ni biu popustljiv do nacionalistov, do tistih, ki so po uojski samuo preo-bliekli čarno srajco al pa do tistih, “ki so pouerbal fašistični duh”. Pisu je tudi o puno drugih problemu naše skupnosti, še narbuj bogato pa je tisto poglavje, kjer bi lahko zbrali članke posvečene m-ladini an kulturi an gredo od skarbi zaradi premajhnega števila rojstev do apela mladim (an njih družinam) naj se šuolajo, ker "je izobrazba muoč naroda an temelj vsakega razvoja, je garancija de narod ne um-rie”. Vičkrat je lieta nazaj vzdignu svoj glas pruot zaprtju šuol po naših gorskih vaseh, pa ne samuo ker o-troc že od malega, od vart-cev naprej, ratajo pendolaci. S celodnevno šolo v dolini otroc bojo deleč od svoje družine in vasi, od-targani od svojega ambienta in tudi od svojega materinega jezika, saj jih bojo učil samuo po italijansko takuo, de postanejo juški domači zemlji, brez vsake povezave z domačimi tradicijami an navadami, pa tudi z domačo cierkvijo an duhovnikom”. "Da bi uresničili njih politiko'” je napisu don Cencig "italijanski možje, ki ko-mandierajo v Rimu, so se nimar nanašal na ubuoštvo judi; na ekonomsko in predvsem na intelektualno ubuoštvo. Judje, ki so u-buogi, prazni v žepu in u pameti, postanejo saruote in saruotam je buj lahko ukazovati. Takuo nieso napravil obednega ekonomskega razvoja v naši Benečiji, ampak so parmuora-li naše judi iti po svietu... Takuo nieso pustili, da u naši Benečiji judje bojo š-tudial in postanejo izobraženi, istrueni. Kakuo moreš študjat, če družina niema sudu, da te pošlja u Suolo? ... Parva posledica je “čut manjvrednosti”, ki je zajeu puno naših judi. Se čujejo manj uriedni, zatuo ki so Slovenji, in zatuo gledajo skrit, kar so, jim manjka ponos... Mislijo, de imajo do Daržave samuo dužnuosti in ne pravic, in pravic jih ne zahtevajo, hvaležni za kar Daržava jim vsakoan-tarkaj vrže pod zobe, ku kuost psam... Naši Benečanu muorajo ekonomsko postati močni, da postanejo vedno buj izobraženi, i-strujeni, da bojo mogli misliti s svojo pametjo, soditi po svojem, se prepričati sami brez poslušati drugih, ki jih gledajo izkoriščati. Zatuo je pametno, da veliko š-tevilo naših mladih gre štu-dijat na univerzo, da postanejo učeni judje” (Dom, 15.10.1986) Pre Emilio je nimar v parvi varsti za pridobitev naravnih, narodnih, vierskih, političnih an ekonomskih pravic Benečanov pa ne samuo na straneh časopisov, ne samuo z besiedo pač pa tudi z dejanji. Biu je pobudnih in soorganizator številnih prireditev in manifestacij, na katerih je nastopu vičkrat kot kulturni delavec pa tudi z liepimi an odločnimi govori - kot recimo na Dnevu emigranta -in predavanji. Zelo pogosto je biu tudi v delegacijah, ki so se srečevale s predstavniki italijanskih inštitucij od Vidma do Rima an njega besiede so nimar pustile v močno slied. Za zlato mašo mons. Bir-tič, Cracina an Gujon je pre Emilio napisu: “Odpovie-dali so se odmaknjenemu in zadovoljivemu apostolatu, ki se giblje med zakristijo in župnjiščem, v prepričanju, da se mora duhovnik posvetiti človeku takšnemu kakršen je in ne le njegovi duši, saj se je ta dikotomija izkazala kot negativna. Prepričani so, da je glas duhovnika svoboden, da duhovnik dvigne glas za resnico in razglaša pravico ter odkrito opozarja na diskriminacijo, ki je žalitev Boga še prej kot žalitev človeka. Prepričani so tudi, da je duhovnik človek, kot vsi ostali in da ima iste socialne, kulturne in politične odgovornosti in torej iste pravice in dolžnosti. Na tej osnovi so se odločili, da bodo pričevali K-raljestvo in to v uboštvu s tem da branijo ponižane in zatirane; z usmiljenjem, na katerem temelji upanje; s prepričanjem, ki ga podpirajo božja milost in pričevanje ljudi, da bo kvas resnice in milosti unešen med ljudmi, jih globlje in boljše spremenil kot vsaka socialna revolucija... Zvesti Bogu in svojemu ljudstvu so bili vedno pripravljeni se žrtvovati za zaščito njegovih posebnosti v prepričanju, da se v teh vrednotah vraščajo vse ostale, tudi božje”. In v telih besedah, mislimo, da lepuo vidimo an za-poznamo tudi lik, figuro gaspuoda Emila Cenciga. Pre Emilio, za vse delo, ki ste ga za naše ljudi nare-du an ga boste še, se vam mi vsi iz sarca zahvalmo an vam želmo še puno zdravih an plodnih liet. Jole Namor Lettera al direttore Senza cultura nessun sviluppo parlano più lo sloveno (sicuramente lo capiscono), però è altrettanto vero che tanti hanno una forte co- Egregio direttore, Non siamo d’accordo con il sig. D’Aloe il quale elogia i giovani delle valli che rifiutano l’apprendimento della propria lingua, invitandoli a tuffarsi nella competizione e nello sviluppo globale. Riteniamo che una cosa non escluda l’altra. Comunque è nostra opinione (e crediamo non solo nostra) che affermazioni di questo tipo dimostrino i limiti, l’ambiguità e la scarsa conoscenza storica di chi le sostiene. Da una situazione linguistica compattamente slovena di circa 60 anni fa la realtà di oggi è sicuramente cambiata. E indiscutibile il fatto che tanti giovani non scienza linguistica slovena e tanti hanno riscoperto l’importanza del valore delle o-rigini storico-linguistiche che li legano a questa terra (vedi il numero dei bambini iscritti presso la scuola bilingue di S. Pietro). La realtà linguistico-demogra-fica di oggi è caratterizzata da una situazione mistilingue (italiano, sloveno, friulano). Non riteniamo sia il caso di analizzare i processi di massificazione e di unificazione linguistica spontanei, Pèfò ci teniamo a sottolina-re che nelle valli sono state fatte forzature (come ultima l’azione scandaloso-provo-catoria nei confronti di monsignor Gujon, al quale la nostra associazione esprime tutta la sua solidarietà) più o meno mascherate, di carattere nazionalistico che hanno impedito un normale sviluppo culturale, linguistico ed economico che invece si è avverato nei comuni sloveni delle province di Trieste e Gorizia. La domanda che si pone è perchè allora il sig. D’Aloe ha chiesto un contributo alla Regione in base alla legge che finanzia le iniziative culturali della minoranza slovena e soprattutto come vuole spendere i quaranta milioni assegnati dalla Regione FVG al “Comitato prò Clastra” (?) per studiare e fare ricerche sul dialetto sloveno locale che, da quanto afferma, è da dimenticare. E da considerare inoltre il fatto che la materia è già stata ampiamente studiata ed approfondita, anche se non da ingegneri.. Seguendo il principio che la lingua è un valore che è tutelato anche dalla Costituzione italiana (art.6) perchè è il veicolo espressivo di un gruppo etnico (linguistico) e quindi il modo con il quale si esprime storia, tradizioni e cultura di un popolo, ci allontaniamo in modo convinto dalle posizioni prese dal gruppo di minoranza della Comunità montana delle Valli del Natisone. Nella troppo lunga fase di approvazione del nuovo statuto di questo ente siamo stati testimoni di teorie, volutamente generiche e non precise per quanto riguarda la parlata locale (dialetto sloveno). Non si vuole vedere malizia in questo equivoco, ma riteniamo che questi termini rimangano troppo generici. Il fatto è che con la scusa della “parlata locale” queste persone non hanno mai fatto NIENTE per conservarlo e non hanno nessuna intenzione di farlo ora, visto che da parte loro non c’è la minima proposta in merito. Il loro modo di fare è così sottile che nonostante abbiano e stiano continuando a spogliare la nostra lingua, la cultura e le tradizioni, riescono a mascherarlo in modo che tutto sembri fatto per il bene della gente. Il terreno che devono coltivare, comunque, negli ultimi anni si è reso meno fertile. Anche i sassi sanno che il nostro è uno dei tanti dialetti sloveni. Siamo sempre vissuti in simbiosi con tutti gli slove- ni della fascia confinaria che parlano i nostri stessi i-dentici dialetti. Non dobbiamo arrampicarci sugli specchi (come qualcuno) per capire che non siamo l’unica vergine tribù slava rimasta nel centro dell’Europa. Non pretendiamo che altri conservino la nostra lingua e la nostra cultura, lo facciamo volentieri da soli, dedicandoci volontariamente parecchio del nostro tempo libero. Chi lavora con passione (e non sono pochi) per quello in cui crede non è un mestierante, chi lavora contro la sua gente lo è. Vogliamo infine sottolineare che senza cultura e tradizioni non c’è sviluppo, nemmeno quello economico. La lingua in questo contesto si inserisce come veicolo che dal sottosviluppo e dall’emarginazione ci porta in Europa. Planinska družina Benečije četrtek, 21.decembra 1995 —— ---------------- Pregled najpomembnejših dogodkov na našem območju “Naše” lieto 1995 v besiedi in sliki Beneško gledališče na Dnevu emigranta '95 Na teh straneh smo objavili nekaj najpomembnejših dogodkov, ki smo jih zabeležili v letošnjem letu. Dogajanja in prireditev med Slovenci v videmski pokrajini pa je bilo veliko več, kar priča o vitalnosti naših kulturnih, gospodarskih, političnih in športnih organizacij. JANUAR L’anno 1995 è iniziato con il tradizionale Dan e-migranta, incontro di tutti gli sloveni della provincia di Udine. Luigia Negro, che ha parlato a nome degli organizzatori, ha ribadito la necessità che agli sloveni della Benecia vengano riconosciuti i propri diritti. Alla manifestazione é intervenuto tra gli altri il senatore Darko Bratina. *** Na novoletnem srečanju v Kobaridu sta se beneškim Slovencem pridružila tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in predsednik parlamenta Jožef Školč. I giocatori del Real Pulfero con un rotondo successo sulla formazione dei W a r r i o r s sono ritornati in testa al girone di Eccellenza del campionato amatoriale del Friuli collinare. La squadra pulfere-se arriverà in giugno seconda alle finali nazionali Uisp a Montecatini, battuta nella finale soltanto ai calci di rigore. FEBRUAR Trinajst gostilničarju Nediških dolin nas vabijo na Kosilo v Nediških dolinah. Po navadi, to vabilo je bilo v jesen, lietos je i-niciativa stekla tudi na začetku puomlada. Tempi duri per l’ospedale di Cividale per il quale si prospetta la chiusura nell’ambito della legge regionale sul riordino della sanità. *** A Prato di Resia si è tenuta l’assemblea del circolo resiano Rozajanski dum durante la quale è stata evidenziata la volontà di operare per la salvaguardia e per la valorizzazione della cultura popolare resiana. *** Zupan iz Tipane Armando Noacco je bil izvoljen za predsednika V spomin na župnika Artura Blasutta so v cerkvici svete Trojice v Viškorši, visoko v Terskih dolinah, imeli sveto mašo, na kateri so izpostavili življenje in delo slovenskega župnika. Slavnostne maše so se udeležili številni Blasuttovi župniki - prijatelji, med katerimi so bili tudi člani furlanske skupine “Glesje furiane” S furlansko-slovenskega srečanja v Spetru Gorske skupnosti Terskih dolin. Na občino Sovodnje pa je župana Cudriga zamenjal Giovanni Pagon. *** “Skrbimo za kulturo”, takšen je poziv, ki ga je odbornica za kulturo občine Speter Bruna Dorbolò izrekla na tradicionalnem dnevu slovenske kulture, ki ga prireja študijski center Nediža in Društvo be- Trbižu je 12. marca potekala zborovska revija Koroška poje, ki sta jo pripravila kulturno društvo Planika in glasbena šola v Kanalski dolini. Tudi lietos so se beneške ženske, pa tudi možje, zbrali v kamunski sali v Spietru, da bi vsi kupe praznovali mednarodni dan žena. Kot po navadi, Beneško gledališče nam je parprav-lo lepo komedijo, “Zensko ročno delo”. Na začetku nas je lepuo sparjeu s koncertom na klavirju Davide Clodig. V Beneški galeriji pa so odparli razstavo Laure Batič taz Tarsta an Marine Bergnach iz Pacuha. *** A Tarcento si sono incontrati il presidente del parlamento sloveno Jožef Školč ed il presidente del consiglio regionale Giancarlo Cruder. Durante l’incontro è ga značaja in nejasnosti glede obnovitve državne podpore. gioranza dei quali hanno vinto le Liste civiche di centro-sinistra. L’unico primo cittadino riconfermato é stato Giuseppe Ma-rinig (S. Pietro). Gli altri nuovi sindaci sono Nicola Marseglia (Pulfero), Lorenzo Zanutto (S. Leonardo), Pasquale Petricig (Sa-vogna), Claudio Garbaz (Stregna) e Lucio Paolo Canalaz (Grimacco). A Cividale Giuseppe Bernardi, a capo di una lista civica di centro-sinistra, si appresta a scalzare Giuseppe Pascolini. MAJ Taipana gioca, questo il titolo dell’8. edizione di una delle più importanti manifestazioni del comune, alla quale partecipano moltissimi giovani di Taipana, Lusevera e Breginj, quest’ultima in Slovenia. JUNIJ V Spietre se srečajo dve manjšinske kulture: furlanska in slovenska. Na srečanje sta paršla tudi Giancarlo Cruder in rektor videmske univerze Marzio Strassoldo. Slovenski frančiškani so konec junija zapustili svetišče na Višarjih, kar je sprožilo določeno negodovanje in bojazen, da bi z njihovim odhodom odšla tudi slovenščina iz verskih obredov. Il professor Roberto Dapit, gemonese, ha dato alle stampe uno studio prezioso sulla realtà linguistica e culturale della Benecia dal titolo “La Sla-via friulana - bibliografia ragionata”. Viene presentato dalla Ob Dnevu slovenske kulture je v Beneški galeriji razstavljala Jasna Merku S Planinsko družino Benečije smo šli v velikem številu na Kolovrat neških likovnih umetnikov in na katerem so odparli razstavo Jasne Merku in pripravili koncert skupine Gallus Consort. MAREC V kulturnem centru na stata rimarcata la volontà di collaborazione tra le due realtà confinanti. *** Ciani Zavoda za slovensko izobraževanje iz Spe-tra so na občnem zboru izpostavili težave finančne- APRIL Lorenzo Cernetig di Cernetig (Stregna) è stato nominato questore a Trieste. V Beneški galeriji so odparli lepo razstavo o i-drijskih čipkah na kateri je Milka Kle-menčič, pokazala kako čipke nastajajo. A S. Pietro al Nati-sone si è svolto un incontro per la costituzione del comitato Prodi delle Valli del Natisone. Alla riunione ha partecipato anche l’ex consigliere regionale Federico Rossi. La Slavia ha girato pagina. Il voto del 23 aprile ha radicalmente modificato la geografia politica dei nostri comuni, nella mag- *** Manjšinsko skupnost je presunila vest o smarti dolgoletnega predsednika SKGZ Borisa Raceta -Žarka, velikega prijatelja Benečije in naših ljudi. *** “Benecia in guerra e pace” è il titolo di una mostra documentaria allestita presso la Beneška galerija di S. Pietro al Natisone in occasione del 50. anniversario della Liberazione. Planinska družina Benečije je na Kolovratu pripravila pohod, ki so se ga udeležili res številni prijatelji gora z obeh strani meje. L’ex sindaco di Pulfero e presidente delle Autovie venete Romano Specogna è stato accusato di aver intascato tangenti per la costruzione di tratti autostradali. *** A Udine un foltissimo pubblico ha seguito la serata culturale dedicata alla donna resiana. L’iniziativa si deve al circolo culturale Rozajanski dum. Roberto Dapit Giunta regionale il progetto di riordino delle strutture ospedaliere regionali. Per quanto riguarda Cividale vengono cancellati i 70 posti letto per le degenze che avrebbero dovuto affiancare quelli della Residenza sanitaria assistenziale. Ora per salvare gli ospedali si punta ai referendum regionali. Pregled novi mata]ur četrtek, 21. decembra 1995 9 Fotocronaca degli appuntamenti più importanti del 1995 Appunti e immagini di un anno intero A fine anno presentiamo i fatti salienti e le manifestazioni più importanti che hanno caratterizzato la vita della nostra comunità nel corso del 1995. Ci siamo limitati per motivi di spazio a ricordare solo alcuni momenti che però testimoniano la vitalità della comunità slovena della Benecia. JULIJ Il Centro studi Nediža ha premiato i giovani che hanno partecipato anche quest’anno al concorso dialettale sloveno Moja vas, giunto alla sua 22. e-dizione. “Postaja Topolove - stazione Topolò” je tudi lie-tos parklicala v to vasico garmiškega kamuna puno ljudi, ne samuo domačih, pa tudi furešte iz ciele Italije an iz sveta. “Muzika pod turmam v Podutani”, ta je na iniciativa v okviru Folkesta, ki je lietos gostoval tudi po drugih vaseh Nediških dolin. Vsakič se je zbralo veliko število ljudi. Piesam “Hej nono hej”, ki sta jo piela Ljuba Crai-nich an Renzo Gariup je z-magala lietošnji “Senjam beneške piesmi”, na katerem se je udeležilo zaries puno mladine iz vsieh naših dolin. Una installazione a Postaja Topolove 1995 Z gledališko predstavo "Lepa Vida” se je v Čedadu začel julija meseca Mittelfest nečije je tudi lietos v vasici Matajur pripravila tradicionalno Srečanje Slovencev. V Matajur sta prišla tudi predsednik parlamenta Jožef Školč in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Con la rappresentazione teatrale slovena “Lepa Vida” si è aperta a Cividale la quarta edizione del Mit- Smarna miša je zaključila bogato kulturno rezijansko poletje na katerem so predstavili tudi knjigo “Te rozajanske uiže”, ki jo je izdala pevska skupina Rože majave. *** Il senatore Darko Brati- Msgr. Pasquale Guion Virginia Petrussa uduova Chiabai - Verzina Cebajova iz Gorenjega Tarbja an Teresina Scaunich uduova Chiuch iz Hrastovijega so none Nediških dolin. Nona Verzina je dopunla 102 liet 22. obrila, na žalost nas je za venčno zapustila dva miesca potlè. Nona Teresina jih je dopunla pa 101 14. tuja. De bi jo imiel med nam še puno cajta ji vsi iz sarca želmo na a nome della comunità slovena del Friuli-Venezia Giulia ha presentato in senato la proposta di legge di tutela degli Sloveni in I-talia. SEPTEMBER V prvi razred dvojezične osnovne šole v Spetru se je vpisalo 20 učencev, kar predstavlja pomemben dosežek tega centra v katerem je letos zbranih kar 114 otrok. Ob tem je pomemben podatek, da so tudi v tipanski osnovni šoli začeli s popoldanskim tečajem slovenščine. Na Robidišču je predsednik slovenske države Milan Kučan izročil mon-sinjorju Paskvalu Guionu državno odličje za njegove zasluge pri širjenju slovenske kulture in identitete v Benečiji. V cierkvi svete Trojice v Viškuorši je bla slavnostna maša na kateri so se spomnili na župnika Artu-ra Blasutta. O njem sta kulturno društvo Planika izdalo prvi informacijski bilten v katerem je beseda o kulturni dejavnosti na tem območju. OKTOBER Od strahu do ponosa. Pod tem geslom so v Čedadu počastili 40. letnico ustanovitve kulturnega društva Ivan Trinko. Predsednik republike O-scar Luigi Scalfaro je v Gorici sprejel zastopstvo Slovencev v Italiji. *** Planinska družina je z uspehom pripravila nostre zone. Sergio Cecotti (Severna liga) je bil izvoljen za novega predsednika deželne vlade. Koroški kulturniki so nastopili v Spetru in s tem potrdili tesne vezi sodelovanja s tukajšnjo kulturno stvarnostjo. V Beneški galeriji so odprli razstavo o arhitekturnih značilnostih na Koroškem, na županstvu pa so predvajali celovečerni koroški film. Skupina karabinijerev je opravila bliz v matajurski V Matajurju je bilo tradicionalno srečanje Slovencev Burnjak, ki je biu v Cr-nimvarhu. Kulturno društvo Rečan je pa pripravil tradicionalno kulturno jesen go par Hloc an na Zve-rincu. Il plurilinguismo nella Val Canale. Questo il titolo del convegno internazionale che ha avuto luogo a Tarvisio ed è stato organizzato dal circolo culturale Planika e dallo Slori. *** telfest, il festival della cultura della Mitteleuropa, che ha richiamato in città e nelle Valli del Natisone, dove vengono organizzati in concomitanza spettacoli di burattini, numerosissime persone. avgust Za svetega Louranca Z-veza slovencev s pomočjo Planinske družine Be- k Na Trbižu se je odvijal mednarodni posvet o večjezičnosti “Rože majave" so sodelovale na rezijanskem kulturnem poletju spreguorila Franc Rupnik in Renzo Calligaro. Firmino Marinig, sindaco di S. Pietro al Natisone, è il nuovo presidente della Comunità montana Valli del Natisone. Guida una maggioranza formata da liste civiche, lista di Torrea-no e Lega Nord. V Kanalski dolini je Tudi lietos je paršlo zaries puno judi na tradicionalni jesenski targ, ki je go par Muoste cieu otuber. Le v tistem času se odvija tudi iniciativa Vabilo na kosilo v Nediških dolinah. NOVEMBER Il comitato Prodi per le Valli del Natisone ha organizzato un ciclo di incontri dedicato ai problemi delle cerkvici in v zakrestiji, kjer je iskala orožje, ki naj bi ga skrival župnik Pasquale Guion. Dogodek je povzročil val protestor in ogorčenja. Guionu je solidarnostno pismo poslal sam predsednik republike Slovenije Milan Kučan. DECEMBER Devetica je spet oživiela po garmiških vaseh an za tuo se muormo zahvalit, še ankrat, kulturnemu društvu Rečan an lieški fari. Za to-lo parložnost so napisal tudi bukvaca, kjer so zbrane vse molitve an piesmi, ki so jih za tolo parložnost piel an molil naši te stari. *** Slovenski minister za k-metjistvo Jože Osterc je prišel na obisk v Benečijo, kjer se je srečal s predstavniki Gorske skupnosti Nediških dolin. Primi passi organizzativi per l’edizione 1996 del Mittelfest, che il prossimo anno avrà luogo a Cividale dal 20 al 28 luglio. Il tema scelto dagli organizzatori é quello dell’identità. Definito anche lo statuto dell’Associazione Mittelfest, alla quale aderiranno vari enti. 10 novi mata]ur Četrtek, 21. decembra 1995 Naši ljudje Quando la penna s’impenna a novanta! Naz Finku e la sua vita in un semplice quaderno a righe A Mersino - come in altri paesi di montagna delle Valli del Natisone - di questi tempi invernali, alla sera, si respira solo l’aria del silenzio. Se non ci fossero i lampioni, il coraggioso e solitario abbaiare di qualche Brik, diresti di trovarti in un mondo, che so, diverso. Strasaputo che gli abitanti sono sempre meno, per mille e uno motivi. E quelli poi che sono rimasti - a differenza del tempo che fu - si sono-pure premuniti di solide persiane. Per cui, oltre la porta o le mura domestiche, rimane sempre l’incognita: ci sono o non ci sono? La stessa televisione ha il volume registrato a seconda del numero nucleo familiare presente. Chiaro, a basso volume. Nelle città ci si sbizzarisce in mille trovate per ricordare al cittadino che Natale è vicino. Quassù? Nulla di tutto ciò. E’ l’insieme che favorisce il clima natalizio. Sì, anche il silenzio, i lampioni, Brik e quello che avviene dietro le persiane. Se poi c’é la neve, la gubana e gli strucchi fanno la barba, scusate, al decantato panettone e torrone. Detto questo, avete capito, entrare in una famiglia -di sera - è come varcare la soglia di un santuario. Allora: il televisore a volume basso; sullo schermo una non più giovane Iva Zanic-chi; sul fuoco - a legna si capisce - la posoda za k-rompirjovo pulentu an S-pehovu friko. Però, però nella stanza accanto - una specie di tavemetta - c’è un bellissimo caminetto. Si sente il crepitio di jesèn. La fiamma e la luce del lampadario - e finalmente veniamo al dunque di questa visita - esaltano la figura ieratica di Naz Pinku. Cappello alpino calzato geloso mostra la sua creatura. Un semplice quaderno a righe. Nac è sorretto da una memoria di ferro. Parla a ruota libera e ricorda. "Cosa volete, alla mia età è duro scrivere, mi stanco, poi la poco scuola” “Leggete qua, non c’era tempo di andare a scuola, famiglia numerosa e tanta miseria a casa. Ma è tutto vero quello che ho scritto”. Nessun dubbio. Ma perchè mettersi a scrivere a 90 anni? “La storia è lunga e delicata. Troppi dispiaceri e per dimenticare, scrivo. Qualcuno leggerà”. Vi sono annotate diverse località e date, come mai? “Sono nato a Matajur nel 1902. A 16 anni la prima partenza, portato via dagli £3-3- I fin sopra le folte e bianche ciglia, pacifico, rilassato beatamente si gode il Novi Matajur. Intendiamoci, nulla di strano e di particolare. Ma Naz ha 93 anni suonati, legge senza occhiali, si cimenta con un settimanale bilingue! “Oh si, leggo sempre il Novi Matajur. Piano piano visto che ho tanto tempo. Mi piace leggere “Kronaka” - guardate qui mio fratello Angelo -poi “Guidac jih prave” e la “pagina sportiva”. Ma la prima pagina è troppo difficile. E’ fatta per gli studiati”. Già! Per gli studiati! Ma intanto - sentite questa -Naz a 90 anni si è messo a scrivere un libro. Lui, che dichiara di aver fatto solo la terza elementare, dal 1990 ad oggi continua ad aggiornare il suo diario, o meglio, la sua vita, il suo calvario. Orgoglioso, quasi austriaci fino a Magredis. Poi a 20 anni militare. A 22 anni emigrato in Francia. Che vita! Sono rientrato definitivamente a 68 anni”. “Pensavo di rimanere a Matajur. Invece dal 1990 mi trovo a Mersino. La vita di un vedran non è facile. Ecco le varie località! Scrivevo dove mi trovavo e mi accettavano. Avete capito?” Capisco, ma non capisco. Una cosa è certa: questa persona sorprende e commuove. In confidenza: il ricordo più bello? “Finita la guerra, il ballo con la proprietaria del Caffè in Francia”. E quello più triste? “Una domanda troppo difficile. A 93 anni un vedran dovrebbe dimenticare tutto. A Matajur dicono: quando arriva il sole primaverile scioglie la neve e sbocci tu. Ad ogni modo il 1990 lo ricorderò”. Naz, voi siete stato alpino. Ma se adesso cancellano ancora gli alpini? “Oh no, tuole na more bit. E’ come se togliessero i calzoni a me. Poi cosa rimane?” E delle armi nella chiesa del vostro paese? “Sentite, questa trovata non l’avrei mai sognata alla mia età! Mi dispiace tanto per l’amico don Pasquale”. Il vostro libro termina con “Natale 1994 in Egitto”, come mai? “Ho scritto quello perchè mi ricorda il Natale di quando ero piccolo. Oggi non si capisce più niente. Livia e Marco erano m-t ; \ * ih Con il Novi Matajur in mano andati a Messa. Ero solo. Ho pensato. Scrivendo ho passato anch’io la notte di Natale. Il Natale io lo sento così: una capanna e tanto silenzio”. Naz, mi imprestate il vostro libro? “Se me lo riportate presto. Sapete: porto sempre il cappello alpino perchè mi ricorda la giovinezza e tanti alpini caduti in Russia. Questo quaderno è il mio calvario. La penna biro - ne ho consumate tante - è la mia macchina da scrivere”. “Scrivete anche voi qualcosa?” Siamo vicini a Natale, penso che la vostra Notte di Natale in Egitto meriti una particolare attenzione. Magnifiche, straordinarie queste persone! Naz, in gamba, grazie, arrivederci al 2002 per festeggiare il vostro centenario. E’ davvero piacevole scorrere le pagine di questo quadernetto. Leggere ed a-scoltare è la stessa cosa, poiché come Naz racconta così le pagine evidenziano. D’altra parte il lettore è avvertito: “la squola è terza a-lementare”. Di solito una autobiografia parte dall’infanzia. Naz di proposito la salta. “Noi ragazzini di allora ricordiamo solo fame, miseria, poca scuola, tante botte, nien- Assieme alla nipote Livia. Sotto la sua creatura, l’autobiografia te divertimenti. Solo tristezza e tanto lavoro”. La narrazione inizia nel 1918 quando Naz a soli 16 anni si è visto uomo maturo. Si è offerto volontario a seguire gli Austriaci per rispar- semplice “la lettera de Alpino”. “65 volte ho fatto le valigie”. Terminata la naja eccolo ripartire. “A casa sempre miseria nera e tante bocche affamate”. In Francia ha saputo adattarsi a tutti i lavori. In prevalenza ha lavorato sulla ferrovia. Ovunque ha riscosso stima, simpatia ed apprezzamento. Ritorna definitivamente a Matajur nel 1970. Quindi 68 anni è stato lontano dalla famiglia, paese e patria. Si è però sempre ricordato dei suoi inviando pacchi ed anche dindini suonanti. A 90 anni Naz scopre la vena di scrittore. “Ormai sono vecchio, forze mancano. Le giornate sono lunghe. Allora scrivo...” La conclusione è stupenda. “Natale 1994 in Egitto”. Naz la vigilia di Natale è solo in casa. Gli altri sono a Messa. Può benissimo godersi l’albero di Natale addobbato ed il piccolo presepio con tanto di statuette allestito da Paolo. Non solo, ma potrebbe anche accendere il televisore e guardare la Messa del Papa. Naz ricorda e vuole ricordare non un Natale ma il Natale. Una grotta, bue e asinelio, Giuseppe e Maria ed il Bambinello, e tanto silenzio. Come era una volta a Matajur. I tre Re Magi gli ricordano quando i suoi genitori facevano durante la Messa “darovanje”. Erano poveri, ma sempre avevano qualcosa da dare. Poi i pastori. Si, perchè Naz, oltre che un e-terno emigrante, è stato al- r itisi -* Punì! H.C System Ag/>»g ihdTtsVrial Rap Dub Ingres 10.000 A destra Maurizio Boer della Pol. Valnatisone, sotto Cristian Birtig della Valli del Natisone ca. Il Natisone non é andato infatti oltre il pari contro gli udinesi del Rangers. Domenica prossima la Savognese sarà impegnata sul campo di Pavia di Udine. Ancora una sconfitta per il Pulfero, rimediata nella trasferta di Lumignacco. Gli arancioni hanno l’occasione, domenica prossima, di concludere positivamente l’anno ospitando la Comunale Faedis. Con la casalinga “regola del tre” gli Juniores della Valnatisone si sono sbarazzati della pratica Corno. Non é stata certo una gara entusiasmante. Come sempre capita quando affronta formazioni che si trovano nei bassifondi della classifica, la Valnatisone stenta a ritrovare il suo gioco. Per sua fortuna del collettivo fanno parte alcune grosse individualità che permettono di fare la differenza. Uno striminzito gol, per la verità molto bello, messo a segno da Moreno Valentinuzzi ha permesso di chiudere in vantaggio il primo tempo. Nella ripresa due reti di Michele Selenscig (che per giocare ha approfittato della squalifica nel campionato di Promozione) hanno sancito il netto divario che esiste tra le due contendenti. Perdere all’ultimo istante é molto doloroso, ne sanno qualcosa i Giovanissimi dell’Audace battuti a Cividale nel derby. I ragazzi allenati da Bruno lussa e Fabrizio Vogrig hanno avuto —; m, limitu CIVIDALE augura Buon Natale Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 A. « in tre occasioni - con Suber e due volte Podorieszach -l’occasione propizia per passare in vantaggio. Chi sbaglia paga: Walter Ruc-chin cercava di impostare un’azione d’attacco ma veniva fermato da un avversario che lanciava il contropiede del gol della vittoria ducale. Neppure il tempo di mettere il pallone al centro che l’arbitro mandava tutti negli spogliatoi. Come da tradizione é giunta la conferma del simbolico titolo di campione d’inverno per il Reai Pulfero. I ragazzi del presidente Battistig si sono largamente imposti sul Montegnacco grazie alle reti di Antonino Iuretig, Carlo Liberale, Francesco Masarotti e Mario De Biagio. Il campionato riprenderà nel secondo week-end del 1996. Passo falso della Termo-tecnica Bergnach che ospitava, a Scrutto, il Rodeano. E’ stata una gara molto e-quilibrata decisa negli ultimi minuti, quando gli ospiti sono andati a segno su punizione. Il Drenchia si scopriva per cercare il pari e veniva castigato per altre due volte in contropiede. Finisce in gloria, con una vittoria, il girone di andata per la Valli del Natisone. Una doppietta di Cristian Birtig ed il gol di Francesco Fanna hanno permesso agli škrati di uscire vincenti dal campo di Piaino. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ottiene il suo secondo successo stagionale grazie a Giovanni Dominici, Maurizio Boer e Diego Servidio. Infine gli o-ver 35 del Bar Campanile, pur disputando una buona gara, sono stati largamente sconfitti dallo Zorutti. Risultati Promozione Fontanafredda - Valnatisone 1-1 Juventina - Fiumicello 3-1 Flumignano - Sovodnje 1-1 3. Categoria Lumignacco - Pulfero 3-1 Savognese - Ciseriis rinv. • Juniores Valnatisone - Corno 3-0 Sovodnje - Chiavris 0-2 Giovanissimi Cividalese - Audace 1-0 Amatori Reai Pulfero - Montegnacco 4-1 Bergnach - Rodeano 0-3 Valli Natisone - Piaino 3-2 Poi. Valnatisone Vides 3-1 Zorutti - Bar Campanile 6-2 Pallavolo maschile S. Leonardo - Ugnano 2-3 Pallavolo femminile Ugnano - S. Leonardo 1-3 Prossimo turno Promozione (7 GENNAIO) Zoppola - Valnatisone S. Canzian - Juventina Mossa - Sovodnje 3. Categoria Pulfero - Comunale Faedis Paviese - Savognese Juniores Chlavris - Valnatisone Union 91 - Sovodnje Classifiche Promozione Pro Aviano 29; Tamai 28; Fanna Cavasso 25; Tolmezzo 23; Porcia, Cordenons, Bear-zicolugna 20; Azzanese 19; Tricesimo 18; Caneva 17; Fontanafredda 16; 7 Spighe, Zoppola 9; Maniago, Juniors 8; Valnatisone 7. 3. Categoria Savognese 30; Natisone 28; Lumignacco 25; Ciseriis 23; Stella Azzurra, Rangers 22; Nimis, Comunale Faedis 21 ; Moimac-co, Gaglianese 18; Buttrio 16; Paviese 14; Cormor 11; Pulfero 9; Fulgor 5; Fortissimi 0. Savognese, Ciseriis, Comunale Faedis e Paviese una partita in meno. Juniores Union 91, Bearzicolugna 23; Valnatisone 22; Natisone 21; Cividalese 20; Lucinico 19; Pieris 18; Serenissima 16; Buonacqui-sto, Chiavris 13; Turriaco 8; Sovodnje 6; Corno 4; Torreanese 3. Giovanissimi Savorgnanese 27; Cividalese 26; Majane-se 25; Audace 24; Bressa 18; Buonacqui-sto 17; Rive d’Arcano 16; Pagnacco, Cus-signacco 15; S. Gottardo, Tavagnacco 14; Astra 92, Basaldeila 7; Pozzuolo 2. Rive d’Arcano e S. Gottardo una partita in meno. Amatori (Eccellenza) Reai Pulfero 14; Invillino 13; Pantianicco 12; S. Daniele 11; Chiopris 10; Warriors 9; Chiasiellis 8; Tolmezzo 7; Vacile 6; Montegnacco, Mereto Capitolo 5. Amatori (2. Categoria) Anni 80 18; Termotecnica Bergnach, Valli del Natisone, Ziracco 14; Rodeano 12; Savorgnano, Remanzacco 11; Piaino 9; Pasian di Prato 7; Collerumiz 5; S. Margherita 3; Martignacco 2. Amatori (3. Categoria) S. Lorenzo 14; Ziracco 13; Xavier, Rojale-se 12; Cargnacco 11; Cavalicco 10; Povo-letto 7, S. Domenico, Vides 6; Polisportiva Valnatisone 3; Ghana stars 2. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matoriali sono aggiornate alla settimana precedente. 16 novi mata j u r četrtek, 21. decembra 1995 Kronaka ŠPETER Ažla Luca ima bratraca Družina mladega para, ki živi tle v naši vasi je z-rasla. Parvemu puobčju, ki se kliče Luca an miesca se-temberja je dopunu pet liet življenja, se je parluožu še Marco. Poberin je paršu na tel sviet 16. novemberja. Tata je Mariano Zufferli tle z tele vasi (parjatelji ga kličejo Fix), mama pa Da- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI. 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% niela Stefanutti, ki je par-šla živet tle h nam, potlè ki se je oženila, taz Fuojde. Obadvieman puobčjam tele mlade družine želmo vse narbuojše v življenju. DREKA Brieg - Molin Nuovo Smart mlade tene Na naglim je umarla A-nita Coszach, uduova To-masetig. Bla je mlada žena, sa’ je bla dopunla sa-muo 52 liet. V veliki žalost je zapustila hči Elisabetto, sina Giorgia, sestre an brate, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Anita se je rodila v Jurčkovi družini na Briegu, poročila pa je bla Marcella Malanovega, le iz tiste vasi, ki nas je zapustu že vič liet od tega. Anita an Marcello sta živiela an dielala puno liet v Svici. Kar sta se varnila damu, sta šla živet v Molin Nuovo, v veliki vasi blizu Vidma zvestuo pa sta parhajala v rojstno vas. Pogreb ranjke Anite je biu go par svetim Stuo-blanku v četartak 14. di-čemberja popudan. SVET LENART Dolienjane Žalostna novica iz naše vasi Sele premlada nas je za venčno zapustila Sofia Ce-snich, poročena Obit. Imi-ela je samuo 57 liet. Na naglim je umarla na svojim duomu, nje pogreb je biu v Kosci v petak 15. dičemberja popudan. Sofia se je rodila v Za-bardu, v Manihodi družini. Poročila je Genja Obit an kupe živiela v njih hiši v Dolienjane kupe z njih otruokam, adan puob, Marco, an adna čeča, Alida. Potlè Alida se je poročila v Tarpeč, šenkala ji je tudi navuodo. Z nje smar-tjo je Sofia pustila v žalost nje an vso drugo žlahto. SOVODNJE Tarčmun Pogreb v vasi V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustu Daniele Zabrieszach - Zanuken •po domače. Imeu je 66 liet. Huda boliezan ga je ukradla v kratkem cajtu cieli družini Za njim jočejo žena Guština, sin Beppo, hčere Valentina an Vilma, neviesta, zeti, navuodi, brat, sestre, kunjadi an vsa druga žla-hta. Njega pogreb je biu na Tarčmune v torak 19. dičemberja zjutra. Čeglih je biu dielovni dan, puno judi mu je pàr-šlo dajat zadnji pozdrav, sa’ Daniele je biu pru bar-dak človek. Éftl filgPpp BHHFj hPTtH ■ §1 m ” 1 s ITALIJA 42.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni posti)...... 52.000 lir Smučarske gare PRAPOTNO Na Starigori 160 porok v par miescu V miescih ženarja an fe-brarja je bluo na Stari gori kar 160 porok. Se nobedno lieto jih ni bluo tarkaj v ta- kuo kratkem cajtu. Sam se hodijo poročat ne samuo domačini iz Idarske an Ne-diške doline, pač pa tudi iz Čedada, Vidma, Gorice, Tarsta an daj iz Trevisa an Benetk. emporio dell’edile di Lorenzo Busolini & Figli s.r.l. in □ MATERIALI EDILI □CERAMICHE □SANITARI □ ARREDO BAGNO □CAMINETTI □FERRAMENTA □UTENSILERIA □ IDRAULICA □ AUTOTRASPORTI □SCAVI E SBANCAMENTI Cividale, Viale Trieste 106 -Telefono 0432/731527-730828 Seda imajo noviči tudi kam stopit za popit taco vina an kofeta, zaki so tele zadnje cajte nardil moderni bufet z restavracijo. Preča se bo moglo tudi prespat, saj napravjajo kam-bre. Skoda, de cieste niso te prave, predvsem tiste, ki vozejo iz Stare gore v Idar-sko an Podutansko dolino. Če bi ble tele dvie cieste postrojene an bitumane, bi se ljudje vračal po drugi strani damu an takuo bi Stara gora an usa okolica par-dobila na turizmu. GRMEK Petstuo jih je po sviete Konstatano je bluo, de garmiški kamun ima vsega skupno 720 rezidentnih ljudi an ne 1200, kot so jih na-štieli na zadnjem cenzimen-tu. Tudi tle, kot po drugih kamunah Nediških dolin, čejo pokazat, de so reziden-tni, de živijo doma, tudi tisti, ki so po sviete an lahko, de se na bojo vič varnil živet tle, za dobit od daržave SUPERMERCATO VALLI DEL NATISONE Terlicher di Vittorina Zuliani s.a.s. MERCERIE ELETTRODOMESTICI FERRAMENTA CASALINGHI Scrutto di S. Leonardo - Tel. 723012 “rimborso IGE”. SVET LENART Kje cabat na balon? Mladi puobje že dugo cajta želijo imiet an prestor, kjer cabat na balon. Ta je šport, ki je nimar buj ušeč našim te mladim. Sedà hodijo igrat tja in sam, a nie-majo prestora blizu duoma, kjer bi se lahko učili an vadili. Kamun je zadnje cajte sklenu, da kupi an kos sveta, ki bi ga preuredil v “campo di calcio”. Ta prestor je velik 6300 kuadratnih metru an bo ko-štu okuole an milion lir. Utana Kamunski možje so na zadnjem kamunskem kon-seju sklenil, da bojo postro-jil Suolske lokale v Utani. SOVODNJE Smučarske gare na Matajurju Zgleda, de naša mladina nie previč interesana za smučanje (sci). Kar so ble prejšnjo nedi-ejo smučarske gare na Matajurju, je bluo videti le malo naših, bluo pa jih je puno iz Tarsta, Gorice, Čedada an Slovenije Obedan naših puobu ni partečipu, čeglih so te druge lieta parhajali nimar na parve mesta. Ka’ se je zgodilo? Odgovor ušafamo v tem, da je dost narbuojših smučarjev (sciatori) šlo po sviete zavojo diela. Te stari, ki so ostal doma žvino redit an varvat majhane otroke, na morejo tekmovat z mladino iz miest. (Matajur, 1.3. 1962) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vilo Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.30 v torak od 8.30 do 10.00 v sredo od 8.30 do 10.00 an od 18.00 do 19.00 v petak od 8.30 do 10.00 anod 18.00 do 19.00 Crnivarh: v četartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30. do 9.30 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Mliersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. DO 31. DIČEMBERJA Spietar tel 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 OD 23. DO 29. DIČEMBERJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Oli nediejah in praznikah so odparte sanino zjutra, za ostali čas in za ponoč se more kikat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA: martedi-torek 28.11.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,70 12,70 Ameriški dolar USD 1571,00 1619,00 NemSka marka DEM 1100,00 1133,00 Francoski frank FRF 319,00 328,00 Holandski florint NLG 980,00 1010,00 Belgijski frank BEF 53,10 55,30 Funt Sterling GBP 2420,00 2494,00 Kanadski dolar CAD 1140,00 1175,00 Japonski jen JPY 15,40 16,70 Švicarski frank CHF 1366,00 1408,00 Avstrijski Šiling ATS 156,00 160,70 Španska peseta ESP 12,80 13,50 Avstralski dolar AUD 1165,00 1201,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265.00 290,00 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*IIYD TR2ASKA kreditna BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ui. Carlo Alberto. 17 - Tetef. (0432)730314 - 730388 Far (0432) 730352 CERTIFICATI DI DEPOSITO in lire con cedola trimestrale indicizzata di durata 24 o 36 mesi. La cedola in corso porta un tasso annuo: nominale 8,845% effettivo netto 7,967% altri CD in Dollari e Marchi Li trovate alla Filiale di Cividale in via Girlo Alberto, 17 MOJA BANKA