FoStnfna plačana v gotovhd. Leto K., št. jutro* it IJtiMjana, ponedeljek 28. Julija HMI-XlX Cena 70 cent Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima rUnione Pubblicita Italiana Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 6. Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbKcitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano Unvaudace impresa della R. Marina Con mezzi d'assalto e stata Sorzata ona base navale d! Malta e sono state provocate otto violentissime esplosionl II Quartier Generale (lelle Forze Armate comunica in data dei 26 luglio in seguente bollettino straordinario n. 417: Questa notte la munitissima base navale di Malta č stata violata con ineguaglia-bile ardimento da un gruppo di mezzi d'as-salto della Regia Marina. Le unita sottili, che li hanno portati fino a breve distanza dall'ent!rata del porto hanno riferito che il forzamento del passaggio č pienamente avvennto nonostante il violento fuoco in- crociato delle artigBerie e delle mitragtte-re nemiche messe in allarme da una fu-gace scoperta di proiettore. Le stesse unita sottili sono state scoperte e cannonneg-giate senza successo. Otto violentissime esplosioni con alte flammate sono state osservate nel porto dando cosi Mnconfu-tabile prova che la audace impresa di forzamento della grande base nemica h stata coronata dal meri tat o successo dovuto alla intrepida fede dei marina! d'Italia» Combattimenti aerei nel cielo di Malta guattro aerei britannici abbattuti — Un piroscafo colpito nella rada di Tobruk II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 27. luglio U seguente bollettino di guerra n. 418: Ieri in combattimenti nel cielo di Malta sono stati abbattuti 4 velivoli nemici. Due nostri caccia non sono rientrati. Uno dei piloti 6 stato salva to. Nella notte sol 27 6 stata nuovamente bombardata la base dl La Valletta. Nell'Africa Settentrionale a Tobruk 6 stato sventato un tentativo di attacco nemico. Un piroscafo britannieo, ormeggiato nella rada, 6 stato ripetuta-mente colpito dalle artiglierie germaniche. Sul fronte di Sollum nulla di notevole da segnalare. Nella notte sul 26 velivoli inglesi hanno compiuto unlncursiono sa Bengasi. Nell'Africa orientale 11 nemico ha nuovamente intimato !a resa al presidio dl Uol-chefit assediato da 100 giorni. Le nostre truppe hanno risposto con 11 fuoco delle loro armi e con una audace sortita. Nei pressi di Trapani on aereo britannieo ha lanciato da altissima quota alcuni spez-zonl e piastrine incendiarie causando incendi, prontamente circoscritti. * Drzen podvig Kraljeve Marnarice Napadalni čolni so vdrli v pomorsko oporišče osem hudih eksplozij šče na Malti in povzročili Glavni Stan Oboroženih Sil je dne 26. objavil naslednje 417. posebno vojno poročilo: To noč je skupina napadalnih čolnov Kraljeve Mornarice s pogumom, ki mu ni primere, vdrla v nadvse utrjeno pomorsko oporišče na Malti. Majhne ladje, ki so jih pripeljale v neposredno bližino luke, so sporočile, da je prodor skozi vhod v luko popolnoma uspel kljub hudemu navzkrižnemu ognju sovražnega topništva in strojnic, do katerega je prišlo spričo alarma, ki je nastal, ko je neki žaromet slučajno odkril čoln. Čolni so bili zaman obstreljevani. V luki je bilo kmaln nato opaziti 8 ogromnih eksplozij, spričo katerih so šinili v zrak veliki plameni. Na ta način je bil podan neovržen dokaz, da je bil drzno tvegani prodor v veliko sovražno oporišče docela uspešen, za kar gre zasluga neustrašni veri italijanskih mornarjev. Letalski spopadi nad Halto štiri britanska letala sestreljena — V tobruški luki zadeta ena ladja Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 27. t. m. naslednje 418. vojno poročilo: V letalskih spopadih v ozračja nad Malto so bila včeraj sestreljena 4 sovražna letala. Dva naša lovca se nista vrnila, fiden izmed pilotov se je rešil. V noči na 27. je bilo pomorsko oporišče v La Vaietti znova bombardirano. V severni Afriki se je na odsokn pri Tobruku izjalovil poskušeni sovražni napad. Ena angleška ladja, ki je bila zasidrana v luki, je bila ponovno zadeta od granat nemškega topništva. Na fronti pri Solumu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. V noči na 26. so angleška letala napadla Bengazi. V Vzhodni Afriki je sovražnik znova skušal prisiliti k predaji posadko v Uolkefitu, ki jo oblega že sto dni. Naše čete so odgovorile z orožjem in drznim izpadom. V bližini Trapania je neko angleško letalo metalo iz zelo velike višine rušilne bombe in zažigalne ploščice. Nastali so požari, ki pa so bili takoj omejeni. Rim, 27. juL s. V petek popoldne okrog 15. so italijanska izvidniška lovska letala, ki so bila na izvidniškem poletu nad Malto, naletela na večjo skupino sovražnih lovcev tipov Spitfire in Hurricane. V hipu se je vnel hud letalski spopad, v katerem je sodelovalo skupno nad 100 letal. Eno izmed angleških letal je bilo takoj zadeto od zažigalnih izstrelkov in je eksplodiralo. Sledila so mu tri nadaljnja angleška letala, ki so se še v zraku vnela. Z vso gotovostjo je bilo dognano, da je bilo v tem spopadu sestreljenih 7 sovražnih letal. Druga so bila hudo poškodovana. Na italijanski strani so znašale izgube le 3 aparate. V naslednji noči so italijanski bombniki uspešno bombardirali pomorsko oporišče La Valletto. Obsuli so ga z bombami srednjega kalibra. Bombe so treščile med pristaniške naprave in med ladje, ki so bile zasidrane v luki. Žarometi in protiletalsko topništvo so skušali ovirati italijanske letalce pri njihovem razdiral- nem delu, a niso dosegli nikakega uspeha. Vsi italijanski bombniki so se vrnili na svoja oporišča. Novi poveljnik v Severni Afriki general Bastico na bojišču pri Tobruku in Solumu Rim, 27. julija, s. Novi poveljnik oboroženih sil v Severni Afriki in guverner Libije general Bastico je pregledal položaj na bojišču pri Tobruku in Solumu. Navezal je svoje prve stike s poveljujočimi oficirji na obeh odsekih. Spoznal je življenje vojakov v puščavi Marmarike ln na prednjih postojankah. Skupaj z generalom Rome-lom si je ogledal tu-": posamezne utrdbe na sektorju pri Solumu. Obiskal je kraj, kjer je slavno padel polkovnik D'Avanzo na prelazu Halfaji. Ta prelaz je med četami znan kot grobišče angleških tankov. General Ba,-stico je našel za vsakega vojaka v prednji črti in za vsakega delavca v neposrednem zaledju fronte toplo besedo. Bombe na Aleksandrijo Berlin, 27. julija, s. V noči na soboto so nemška letala bombardirala Aleksandrijo. Nastali so ogromni požari med pristaniškimi napravami in v skladiščih angleških oboroženih sil. Angleška admiraliteta priznava izgube Rim, 27. julija, s. Angleška admiraliteta je pričela polagoma objavljati podatke o angleških izgubah o priliki letalske in pomorske bitke na osrednjem Sredozemskem morju. Objavila je doslej, da je angleška mornarica izgubila rušilec »Fear-ness« in tri hidroplane. Snoči je bilo objavljeno, da sta bila neka križarka in neki rušilec poškodovana. Na obeh ladjah je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. orbe na vzhodni fronti Sovjeti poskušajo s protinapadi ter s pritegnitvijo novih rezerv zaustaviti nadaljnje prodiranje, vendar doslej brez uspeha Stockholm, 27. jul. d. Na vzhodni fronti se nadaljujejo ogorčene borbe zlasti južno od Leningrada, na centralnem frontnem sektorju oki^og Smolenska ter vzhodno od Žitomira pred Kijevom. Na centralnem frontnem odseku so sovjeti vrgli v borbo nove močne rezerve tankov in motorizirane pehote, ki poizkuša zdaj nemško ofenzivo na tem sektorju zaustaviti. Sovjeti prehajajo v neprestane protinapade, ki pa so bili doslej še vsi odbiti z velikimi izgubami za sovjetsko-ru-ske čete. Na južnem delu vzhodnega bojišča se nadaljuje konsolidacija od nemških čet zavzetih sovjetskih postojank tako na področju pri žitomiru kakor tudi postojank onkraj Dnjestra, ki so jih zavzele v skupnih akcijah nemške in rumunske čete. Pred Leningradom se nadaljujejo borbe z nezmanjšano srditostjo na vseh treh poglavitnih operacijskih področjih ,to je severovzhodno od Pejpuškega jezera, dalje ob vzhodni obali Ladoškega jezera na severu kakor tudi na Karelski ožini. Na vseh teh področjih so sovjetske čete v obupni obrambi, vendar še nudijo dokaj močan odpor. Po semkaj dospelih informacijah sovjetska mobilizacija še zmeraj ni končana in je mogoče pričakovati, da bodo sovjetske čete na posameznih frontnih odsekih nastopile morda še z novimi rezervami. Bukarešta, 27. julija, s. Rumunska letala so v sodelovanju z nemškimi v velikih skupinah napadla transporte sovjetskih čet ki so se umikale proti vzhodu. Do največjih napadov je prišlo ob izlivu Dnje- stra. Več ladij, ki so bile polne sovjetskih čet, je bilo zadetih in so se potopile. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. julija, d. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na vsej vzhodni fronti se operacije z uspehom nadaljujejo. Vojna letala so v pretekli noči z dobrim uspehom napadla prometne naprave in oskrbovalne ustanove v Moskvi. V južnovzhodni Angliji so nemška letala v pretekli noči bombardirala vojno-gospo-darske naprave. Nemška letala so v noči na 27. julij zadela ob Sueškem prekopu z bombami vojaške cilje. V zaščiti oblakov je angleško letalstvo izvršilo napad na mesto Eniden. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Gotovo število stanovanjskih hiš je bilo porušenih ali poškodovanih. Nad Nemčijo se sovražna letala niso pojavila. Ponovni napad na Moskvo Stockholm, 27. jul. d. Nemški letalski napad na Moskvo preteklo noč je bil spet zelo velikega obsega. Po semkaj dospelih informacijah so nemška letala izvršila napad v več zaporednih valovih, v katerih je bilo več kot 100 letal. Dasi je bila sovjetska protiletalska obramba zelo močna, je vendar večjemu številu letal uspelo prodreti nad mestno središče ter od-i vreči rušilne in zažigalne bombe. Več po- slopij je bilo porušenih in eskadrilje nemških letal so pustile za seboj mnogo požarov. Moskovski komunike priznava, da je bilo zadetih več poslopij ter zanetenih več požarov, trdi pa, da ni bil zadet noben vojaško važen objekt. Ob Ladoškem jezeru Stockholm, 27. julija, u. Finske čete, ki so prodirale na vzhodu Ladoškega jezera, so včeraj zavzele Salmi, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od stare finsko-ruske meje. Po padcu Impilahtija in Pitkaranka se je razvila silna bitka, ki je trajala dva dni. Oddelek finskih tankov je obkolil sovjetske postojanke okrog Salmija, nakar so se sovjetske čete umaknile iz mesta. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 27. julija. MTI poroča, da so madžarske Drze kolone še nadalje prodrle na sovjetsko ozemlje. Sovražnik je skušal s tanki zadržati madžarsko prodiranje, toda madžarske čete so odbile sovražnika na vsej fronti in so iznova potisnile nazaj vse sovjetske zaščitne oddelke. Madžarske izgube so neznatne. Kljub prometnim težavam in veliki vročini je razpoloženje madžarskih čet vsega občudovanja vredno. Sovjetska vojaška misija v Ameriki New York. 27., jul. u. Preko Montreala je prispela v New York posebna sovjet- ska vojaka misija pod vodstvom generala Goilikova. Misija se je mudila v Ne\v Yorku dva dni. Snoči je odpotovala v Washirogton. Gospodarska vojna na Daljnem vzhodu Amerika je blokirala japonska dobroimetja, Anglija pa je odpovedala vse pogodbe z Japonsko Tokio, 27. jul. (Domej) V odgovor na ameriško in angleško gospodarsko akcijo proti Japonski je japonska vlada včeraj odgovorila z objavo uredbe, s katero se počenši s ponedeljkom proglaša zapora nad vsemi ameriškimi dobroimetji na Japonskem. Japonski finančni minister Ogura je dal predstavnikom tiska izjavo, v kateri dokazuje, da ne morejo biti posledice zamrznjen j a japonskih kreditov v Zedinjenih državah tolikšne, kakor si to prizadevata dokazati Anglija in Amerika. Ogura je v svoji izjavi zatrdil, da je japonski narod lahko prepričan, da je bila japonska vlada v polni meri pripravljena na take ameriške represalije. Izjava vlade Zedinjenih držav, da so poslej japonska dobroimetja v Ameriki zamrznjena, Japonske ni zadela zaradi tega, ker so ta japonska dobroimetja zelo malenkostna. Razen tega je trgovino med Japonsko in Zedinjenimi državami zadnji čas znatno izgubila na pomenu, ker so Zedinjene države razvoj te trgovine z vsakovrstnimi omejitvami svojega izvoza na Japonsko že v veliki meri ustavile izmenjavo blaga med državami. Gospodarske posledice tega ameriškega koraka bodo torej za Japonsko zelo majhnega pomena. Japonska vlada pa je tudi s svoje strani — je zaključil Ogura — pričela pripravljati potrebno protiakcijo, da bodo Zedinjene države zaradi tega svojega koraka dovolj prizadete, kadar pride za to primeren trenutek. Anglija odpovedala vse pogodbe z Japonsko Tokio, 27. jul. s. Angleški veleposlanik v Tokiu je bil včeraj v japonskem zunanjem ministrstvu in je v imenu svoje vlade odpovedal vse trgovinske sporazume med Anglijo in Japonsko. Tokio, 27. jul. (Domej) O proglasitvi britanskih gospodarskih represalij proti Japonski so bile z uradnega mesta objavljene naslednje podrobnosti: Britanski poslanik sir Robert Craigie je včeraj obiskal zunanjega ministra Ko-joda v njegovem uradu ter mu je v ofi-cijelni noti sporočil namero britanske vlade, da odpoveduje britansko-japonsko trgovinsko in pomorsko pogodbo od aprila 1911, dalje pogodbo o japonsko-indijski trgovini od julija 1934 in pogodbo o trgovini med Japonsko in Burmo od junija 1934. Kot vzrok navaja britanska nota, da so vlade Velike Britanije, Indije in Burme prišle do zaključka, da njihovi cilji niso bili doseženi. Sama japonsko-britanska trgovinska pogodba ostane v veljavi še 12 mesecev, ostali dve pogodbi pa še 6 mesecev po odpovedi. Japonska ne bo popustila Tokio, 27. jul. s. Ves tisk živahno komentira ukrepe, ki jih je izdala wasihingtonska vlada proti Japonski. Tako pravi med dru-mig »Okumin Šimbun«: Naj Zedinjene države nikar ne mislijo, da bodo s svojima grožnjami Japonsko zares prestrašili. Japonska ne bo niti za trenutek oklevala, marveč bo postopala na osnovi svoje samoobrambne pravice. Če je Welles govoril o sovražnih namenih Zedinjenih držav na Tihem oceanu, je treba pomislliti le na ob-koljevalno politiko, ki se je izvajala proti Japonski že vsa poslednja leta in kri je prisilila Japonsko, da se je odločila za konkretno in odločno akcijo. List pravi nadalje, da je enostavno smešno, če Roosevelt misli, da lahko iz vprašanja dobav petroleja Japonski izvaja konsekvence vojnega značaja. Roosevelt niti ne razume pravega podmena nove Vzhodne Azije. Za sedaj ne bo mogoče računati na realno mirno rešitev problemov na južnem Tihem oceanu, dokler Roosevelt ne bo nehal biti prepričan, da lahko kaj doseže zgolj s tem, da prepreči dobave petroleja Japonski in da blokira japonsike kredite v Zedinjenih državah. Zunanji minister pri mikadu Tokio, 27. jul. s. Mikado je včeraj dopoldne sprejel zunanjega ministra Tojodo, ki mu je podal običajno redno poročilo o mednarodnem položaju. Nato je bil pri vladarju finančni minister Ogura. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, se je razgovor nanašal na vprašanje zamrznjenja japonskih kreditov in fondov v Zedinjenih državah in Veliki Britaniji. Izredna seja tajnega sveta Tokio, 27. julija. Za jutri je bil sklican tajni svet za izredno sejo. Razpravljal bo, kakor pravi službeni komunike o važnii vprašanjih. Politični krogi sodijo, da bod« na tej seji razpravljali o razvoju položaja v Francoski Indokini in o zamrznjen ju japonskih kreditov v Zedinjenih državah in Angliji. Japonske represalije Tokio, 27. julija, u. Ukrepi, ki jih je izdala japonska vlada proti Zedinjenim državam, se nanašajo na ameriške državljane na Japonskem ter na ozemlju, ki je pod japonsko kontrolo. V podrobnem je japonska vlada prepovedala ameriškim državljanom, da bi si pridobili ali da bi odtujili kredite in drugo imetje. Nadalje so prepovedane vse transakcije premičnin in nepremičnin, delnic in obligacij. Prepovedana je pridobitev sleherne svote, ki presega 500 jenov na mesec. Izjeme veljajo le za plače japonskim državljanom, ki »o nameščeni pri ameriških delodajalcih. Agencija Domej dodaja, da bodo enaki ukrepi izdani tudi proti Angliji, čim bo japonska vlada službeno obveščena o blokiranju japonskih kreditov v Angliji. Medtem ugotavljajo japonski finančni krogi, da ameriški m angleški ukrepi ne bodo povzročili Japoncem posebne škode. Na borzi v Tokiju je nastal včeraj sorazmerni nared in so tečaji mestoma padli, vendar v manjši meri, kakor se je pričakovalo. Borza naravne svile je prekinila svoje poslovanje. Priprave v Indokini Sanghaj, 27. julija, u. Japonska akcija v Indokini se intenzivno pripravlja dalje. V japonskih, pa tudi v drugih krogih v šanghaju in Manili se že odkrito govori o bližnji prekinitvi diplomatskih odnošajev med Japonsko in Anglijo ter Zedinjenimi državami. Indokitajska vlada je imela včeraj izredno sejo, na kateri je razpravljala o diplomatski in gospodarski akciji Zedinjenih držav in Anglije. Izdani so bili ukrepi, da bo dežela za vsak primer p>-polnoma pripravljena. Odmev v Berlinu Berlin, 27. julija, s. Ukrepi vvashington-ske in londonske vlade proti Japonski tukajšnjih političnih krogov niso presenetiti. Jasno je, pišejo nemški listi, da so se Zedinjene države in Velika Britanija odločile za take gospodarske sankcije, kakor se je to že zgodilo že pred 5 leti v odnosa do Italije. Jasno pa je tudi, kakšen bo nj(i-hov uspeh. Zapadna fronta Berlin, 27. julija, s. Neko nemško izvid-niško letalo je včeraj s svojim orožjem napadlo in potopilo angleški trgovinski parnik, na katerega je naletelo vzhodno od Farorskih otokov. Druga nemška letala so nadalje v noči petek na soboto napadla važne vojaške naprave v Great Yarmouthu. Izbruhnilo je mnogo požarov. Berlin, 27. julija, s. Pri zadnjem napadu angleškega letalstva na Berlin je bilo mo-I goče na področju Brandenburga sestreliti en angleški štirimotornik. Bombnik je treščil na tla in se je vnel. Obenem so eksplodirale bombe, ki so bile na letalu. Posadka je štela 6 ljudi. Vsi so bili ubiti. Letalske izgube Angležev 102 : 7 Berlin, 27. jul. s. Angleško letalstvo je v petek v letalskih spopadih nad Rokavskim prelivom izgubilo 33 letal. Poučeni nemški krogi smatrajo za zelo čudno, da na angleški strani podatke o izgubah enostavno postavijo na glavo in trde, da ni imeilo angleško, marveč nemško letalstvo toflike izgube. Resnica pa je, da je angleško letalstvo pri svojih posikušenih napadih v zadnjih dneh ob obali Kanala utrpelo naravnost izredne izgube: v torek 15, v sredo 54, v četrtek 33 letal. Taiko je samo v treh dneh izgubilo 102 aparata. Izgube so za Angleže tem težje, ker gre za nova 4motorna letala in dobro izvežbane letalce. Nemške letal-sike siiile so v teh dneh izgubile le 7 aparatov. Obnovite naročnino! Churchill in Stalin New York, 27. julija, d. Kakor poročajo ameriške agencije iz Londona, sta predstavnika najbolj kapitalističnega imperija ter njega svoječasne največje nasprotnice Sovjetske unije izmenjala prijateljska pisma, v katerih medsebojno izražata priznanja vojaškim akcijam Velike Britanije, odnosno Sovjetske unije ter se zavezujeta za nadaljnjo pomoč in sodelovanje. Stalin ▼ svojem pismu Churchillu naglaša važnost skupne angleško-ruske akcije, priznava uspešne akcije angleškega letalstva »v ofenzivi na zapadni fronti« ter zahteva še močnejši poseg britanskega letalstva »povsod in z vsemi razpoložljivimi sredstvi« na tej zapadni fronti. Churchill pa v obratnem pismu sovjetskemu diktatorju izraža »občudovanje za odločnost ruskega odpora« ter obljublja Sovjetski uniji nadaljnjo vojaško pomoč, pripominjajoč pri tem, da bo izdatnost te pomoči seveda v veliki meti odvisna od tega, kaj bo Velika Britanija lahko dobila iz Amerike. Turški demanti Ankara, 27. julija, d. Kakor javlja turški radio, zavračajo v turških uradnih krogih z največjim ogorčenjem zlonamerne vesti, ki jih tuja propaganda širi o nekakšnem domnevnem nemškem pritisku na Turčijo. V turških uradnih krogih naglasajo, da pač že samo dejstvo, da se tako turški zunanji minister kakor tudi general« ni tajnik zunanjega ministrstva ta čas n.vidita na počitnicah, dovolj jasno dokazuje^ kako nesmiselnr in neutemeljene aunwo take propagandne vesti. >JT/fKOc poaetteljrim Izdaja j 2 Ponedeljek, 28. VH. I941-X3X Jbepc ;e r nedelj c tam zunaf • • i Ljubljana. 27. julija. Pas;7 dnevi so si tudi letos zagotovili svojo veljavo. Vročina se je še stopnjevala, nastopile pa so tudi močne nevihte. V soboto popoldne je bila soparica spet neznosna in je vse hitelo iskat ohladitve na vrtu, v parku, v kopališču ali pod prho. Tudi noč na nedeljo je bila močno soparna, vendar se tokrat ni sprostila nevihta in se je nedeljsko jutro prismehljalo na sinjem nebu. Že zgodaj se je živo srebro povzpelo na 30° C. Potem so v teku dopoldneva začeli oblački preprezati nebo, vendar je sonce spet izdatno razlivalo svoje dobrote nad Ljubljano in vso pokrajino. Letošnja nedeljska jutra nudijo vedno prav živahno sliko. Že na vse zgodaj hite izletniki na vlak, da preživijo nedeljo na deželi. Mladina se razgiblje že prav zarana na kolesih in cele skupine romajo proti Iškemu Vintgarju ali proti Vrhniki in še dalje po klancu proti Logatcu. Vsekakor smo se v novih prilikah temeljito naučili ceniti lepoto ljubljanske okolice in dolenjskih krajev. Poleg drugih ljubljanskih kopališč ima letos seveda tudi Sava dan za dnem, še prav posebno pa ob nedeljah in praznikih zelo mnogo svojih zvestih gostov, ki so večinoma že vsi zagoreli kakor zamorci. Marsikateri dopustnik preživi kar v Ljubljani svoj oddih na ta način, da že zarana krene na Savo, si sam pripravi kosilce in se zvečer truden, ožgan in zadovoljen vrne v mesto. Tudi ob Ljubljanici tabori marsikateri dopustnik sam ali z družino. Še prav poseben užitek si lahko privoščijo tisti, ki imajo čoln na razpolago. Planinarstvo, ki je prejšnja leta štelo v naših vrstah trumo junakov in junakinj, je v novih razmerah seveda precej skromno. Nu, pa Kurešček tudi ni kar tako od muh in s Krima so imenitni razgledi. Polževo in Zaplaz sta že pravcati romarski poti cele vrste ljubljanskih družin, ki hite tja gor nedeljo za nedeljo. Prenekateri izletnik šele v novih razmerah spoznava, da se lahko temeljito utrudi tudi na pohodih po Baletni večer v Operi Solista baleta v Monte Carlo Irena in Maks Kirbos, znana izza prejšnjih nastopov v Ljubljani, sta priredila v soboto v opernem gledališču baletni večer. Kljub soparni vročini je prireditev privabila precej občinstva. Večer je pokazal zanimivo baletno umetnost, ki se po svojem stilu naslanja na ruske baletne šole, zlasti na izročila Nižinskega in Daghileva. Maks Kirbos, ki je naš rojak, je na svoji razvojni poti dosegel velik umetniški vzpon in kaže, da je zrel, stremljiv in prizadeven baletni umetnik. Tudi njegova žena, ki je izšla neposredno iz ruske baletne šole, je umetnica, čije nastopi opravičujejo pozornost. Poglavitna značilnost njunega plesa je bogata izraznost vseh gibov, nenavadna plastičnost gibanja in izrazita dramatičnost v posameznih momentih, ki jih zahteva ko-reografska interpretacija plesne misli. Zato je njun ples umljiv tudi.širšemu občinstvu. saj nudi dovolj efektov ter prenaša ritem duhovnega doživljanja glasbenega motiva v vnanje, vsakomur vidne plesne učinke. Spored večera je bil razdeljen v dva dela. V prvem delu smo videli nekatere ko-reografske obdelave glasbenih motivov Chopina, Webra, Debussyja in Straussa. Izmed teh sta posebno ugajali po svoji izvedbi »Spectre de la rose« v Fokinovi ko-reografski obdelavi in Debussyjev znameniti s>L'apres midi d'un faune« na Mallar-mejev pesniški tekst in v obdelavi Nižinskega. (čemu pri nas Nijinski?). V drugem delu smo videli Barešev »Valse pi-quante« v Kirbosovi koreografski obdelavi ter istega avtorja komični »Nogomet«, ki je kot najpoljudnejša točka vzbudil največ odobravanja, dalje »La danse de la Gypsi« na glasbo Saint Sainsa in Sibeliu-sa »Valse triste«. Nekatere točke sta sodelujoča umetnika izvedla skupaj, v drugih sta se izkazala kot solista. Bila sta deležna živahnega odobravanja in sta prejela tudi darila. E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA Ponedeljek, 28. julija. Ob 7.30: Vesti v slovenščini, 7.45: Pesmi in melodije, v presledku ob 8. napoved časa. 8.15: Vesti v italijanščini. 12.00: Vesti v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Simfonski koncert pod vodstvom m. Josipa Morellija. 14.: Vesti v italijanščini. 14.15: Orkester pod vodstvom g. Manna. 14.15: Vesti v slovenščini. 17.15: Mali orkester pod vodstvom M. Zema. 19: »Italijanska ura« prof. dr. Stanka Leb-na. 19.30: Vesti v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. 20.20: Predavanje v slovenščini. 20.30: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom prof. Draga Šijanca: Slovenska glasba. 20.50: Koncert ljubljanskega komornega tria. 22.: Koncert pod vodstvom M. Virgilija Bruscalupa. 22,45: Vesti v slovenščini. Objave n— Veseli teater. Torek 29., sreda 30. ln četrtek 31 ponovitev programa. Namesto venca na grob blagopokojne-mu upravitelju gospodu Bregantu Mihaelu je poklonilo učiteljstvo v Sostrem Učiteljskemu odboru za socialno pomoč 100 lir. Prisrčna hvala! Odbor. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Ali veš, kakšna je razlika med previdnostjo in strahopetnostjo?« »Previdnost je, če se kdo sam boji — če se ga pa drugi boje, je to strahopetnost.« Dl sotto: Vita esuberante ai bagnl sulla Ljubljanica. — Dl sopra: Un quadrireme del Club sportlvo di Lubiana dlretto verso P od peč. — Spodnja slika nam prikazuje razgibano življenje na kopališču ob Ljubljanici, zgornja pa predstavlja štirico Ljubljanskega športnega kluba, ki drsi proti Podpeči dolenjskih grebenih, od koder venomer uživa čudovito lepe razglede po pisanih pokrajinah. Tako torej v letošnjem poletju mineva nedelja za nedeljo, podobna druga drugi in vendar vsaka močno različna po doživljajih izletnikov. Seveda ob tolikšnem prometu ne mine nobena nedelja Brez nezgod. In tako tudi kronika današnje nedelje beleži nekaj precej občutnih nesreč. Posebno močno je prizadet neki Ivan S e d e j. V soboto precej pozno zvečer — bilo je tik pred 11. uro — se je peljal s kolesom po Celovški cesti. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je trčil v tramvaj, ki ga je močno odbil in je Sedej obležal nezavesten. Našli so ga mimoidoči, ki so poklicali reševalce na pomoč. Ivan Se-I dej sc je začel šele pozno ponoči v bolnišnici zavedati, vendar doslej še ni ugotovljeno, od kod je doma, kaj je po poklicu in kako je postal žrtev nesreče. Ob 2. zjutraj so bili mestni reševalci poklicani na policijsko stražnico 6 na Bregu. V bolnišnico so morali odpeljati kleparskega pomočnika Franceta Klan-čarja s Sv. Jakoba trga. Je precej hudo poškodovan na glavi. Neka ženska ga je našla nezavestnega ter ga je kar sama na ročnem vozičku pripeljala na policijsko stražnico, nakar so poklicali reševalce na pomoč. Čez nedeljo so se primerile š# nekatere manjše kolesarske nezgode. SPOR? Spet uspela atletska prireditev V soboto zvečer je Ilirija izvedla v Tivoliju nov miting, ki je prinesel skoraj same odlične rezultate — Inž. Stepišnik prihaja v kladivu v veliko formo Ljubljana, 27. julija Izredno soparen in komaj izpodbudcn za atletsko prireditev s tako obsežnim sporedom je bil snočnji večer m vendar jc peti zaporedni miting ljubljanskih atlotov v nekaj tednih — to pot v izvedbi SK Ilirije na letnem telovadišču v Tivoliju — uspel nad vse pričakovanje. Udeležba atletov je bila zelo velika, organizacijski strani tudi ni bilo oporekat' — morda je prav, da pri tej priliki posebej pohvalno omenimo točnost in polno.Mevilnost sodniškega zbora, ki pod vodstvom nestorja g. Jaka Gorjanca neumorno vrši svoje posle — in kar je glavno, izidi mitinga, na katerem so prav za prav prevladovali juniorji. so pokazali nov močan napredek tako po kakovosti kakor tudi po številu sodelujočih. Saj še ni dolgo, ko smo na naših atletskih prireditvah za najbolj zveneče naslove našteli komaj nekaj desetin udeležencev, pa še med njimi skoraj ni bilo težko uganiti v naprej, kdo bo boljši od drugega. Snoči jc bilo to čisto drugače, saj so gledalci lahko zasledovali nekaj izredno lepih borb. strokovnjaki pa zabeležili nekaj rezultatov, ki obetajo samo najboljše za bodočnost Miting je dokončno ovrgel bojazen da med nami ni pravega smisla za »kraljico šoorta«. pa tudi prireditelji in sodniki so »v teku dogodkov« pridobili na rutini, ki jamči, da bodo kos vsaki še tako težki nalog", kolikor ne bo treba še zmeom brzdati nekaterih redkih, ki so jim klubske barve nasprotnika kakor rdeča cunja v areni. Publike nI! Eno pa je, česar še vedno manjka naši atletiki, in sicer stalnega širokega kroga občinstva. Pri naših atletih sc stalno zbira le peščica mladih ljudi, morda jih jc sto, morda tudi več, ki sr> gotovo na vsakem mitingu, blizu aH daleč od mesta, dopo'dne ali popoldne, v vročini ali mrazu. Drugih pa ni, onega povprečnega občinstva, ki h bilo mimo drugih vzljubilo tudi to športno- pa-no>go in prihajalo na njene prirditve zaradi športa samega in zaradi njegovih najideil-nejših pobom i kov. Stopite vsaj enkrat še vi med te mlade junake na tekal i "ču. pa boste videli, da so tudi na teh terenih borbe, ki so vredne vsake pozornosti. Med obiskovalci snoč njega mitinga smo opazili tudi predsednika naše nogometne zveze dr. Kosti a v družbi predstavnika CONI ia g. Bugattija, ki si je ogleda! glavne točke sporeda in zbral tudi nekatere druge podatke o stanju naše atletike z obljubo. da bo nadaljnjemu razvoju te panoge pri nas čimprej posvetil čim večjo pozornost. V tehničnem pogledu so bili uspehi današnjega atletskega sestanka več ko zadovoljivi Razen številne konkurcnce v sp!o"nem, ki posebno v juniorskem taboru narašča skoraj iz dneva v dan, simo tudi sicer zabeležili nekaj rezultatov, ki spričo pomanjkanja pravega treninga in navsezadnje izrednih razmer, ki tudi ne nudijo najboljših pogojev za nemoteno udejstvovan iee v športu, prekašajo vsa pričakovanja. Med temi je treba na prvem mestu omeniti inž. Stepiš- n;ka, ki je v kladivu v prvem nastopu dosegel znamko 51.37 m, ki je samo za 59 cm slabša cd letošnjega novega italijanskega rekorda v tej disciplini. Med izredno dobre rezultate moramo dalje prišteti tudi Koširjev čas na 1500 m, ki je brez prave konkurence v krasnem stilu prišel na 4:08. V tej tečki se je po. ta vil tudi Oberšek, ki je posadil Kicna na tretje mesto. V krogli je spet prišel do besede Ncli Zupančič, ki je z znamko nad 12 m potisnil oba tovariša iz kluba, inž. Stcpišnika in Pribuv.ka, na naslednji mesti. Tudi skoki v daljino so dali same dobre znamke, tla celo take, da sta najboljša dva junictrja pustila za seboj najboljšega med seniorji Aplavz na odprtem odru jc žel tudi Milanovič pri skoku v višino, kjer ie brez posebnega napora preskočil znamko 180 cm višino, ki je bila pri nas nekoč že za seniorje vredna pozornosti. Tudi razni teki, ki jih je bila dolga vrsta, l-o nudili prav napete borbe, posebno oni na 100 m v finalu in v štafeti na 4X100 m med najboljšima dvema. Sicer pa je treba naglasi ti v splošnem, da so se atleti snoči zagnali v borbo s tako voljo in članom kakor it dolgo ne in so zato tudi dcoegli serijo prav pohvalnih uspehov. TthSilfcKa reza^&ati Podrobni rezultati posameznih točk — vsega jih je bilo 15, da skoraj nekoliko preveč za kratek čas in julijski dan, so bili naslednji: Tek 60 m z zaprekami, juniorji: 1. Ja-ger (Ilirija) 9.4. Drugi tekmovalec je bil diskvalificiran. Tek na 309 m, juniorji: 1. Bole (Planina) 40 sek. 2. Krenčič (I) 40.1, 3 Novak (I) 40.9. 4. Mramor (I) 41.8. Močan finish. ki ga je z zadnjim naporom odločil zmagovalec zase. Tek na 100 m, juniorji: 1. predtek: 1. Zupunč.č (Hermes) 11.8, 2. Mravlje (P) 12, 3. Mencinger (I) 12.7. 2. predtek: 1. Bratož (P) 11.7. 2. Tavzes (I) 12, 3. Urbane (H) 12.4. — Finale: 1. Bratož (P) 11.6. 2. Zupančič (H* 11.8, 3. Tavzes (I) 12. 4. Mravlje (P) 12.2, 5 Mencinger (I) 12.3. 6. Urbane (H) 12.4. Slab start v finalu. Met kladiva: 1 ing. Stepišnik (I) 51.37 (!) 2 S1«hzu (I) 36.21. 3. Zupančič (I> 34.39. Tek na 1500 m, seniorji: 1. Košir (P) 4:08, 2. Oberšek (I) 4:18.4, 3 Kien (P) 4.20 in petinka sek, 4. Magušar. 5. Glonar, 6. Kocutar. Košir prevzame vodstvo od vsega početka in zmaga z velikim naskokom. Skok v višino, juniorji: 1. Milanovič (I) 1S0, 2. Cucek (H) 170. 3. Doganoc (P) 160, 4 Dougan (H) 160. Milanovičeva znamka je izredno dobra. Met krogle, seniorji: 1. Zupančič (I) 12 34, 2. ing. Stepišnik (I) 11.73, 3. Pribo-šek (I) 11.54, 4. Merala (P) 11.46, 5. Jeglič (P) 11.31. 6. Skaza (I). Tek na 1000 m, juniorji: 1. Sedej (P) 2:54, 2. Zupan (P) 2:54.4, 3. Klasinc (P) 3:04.4. Met kopja, juniorji: 1. Milanovič (I) 42.45, 2. Košir (I) 41.66, 3. Vehar (I) 41.05. 4. Urbančič (P^ 39.37. 5. Lubej (H) 36.93. 6 Jakop (P) 32.58. Skok v daljino, juniorji: 1. Bratož (P) 6.30, 2. Nabernik (P) 6.28, 3. Jager (I) 5.80, 4. Tanrzes (I) 5.39, 5. Doganoc (P) 5-31. Skok t daljino, seniorji: 1. Lončarič (P) 6.27, 2. Bačnik (P) 6.17, 3. in 4. Polak (H) in Račič (H) 6.07, 5. Kraner (P) 5.78, 6. Braniselj (L) 5:74. Met diska, juniorji: 1. Vehar (I) 25.39, 2. Rus (P) 34.29, 3. Košir (P) 32.21. Skok ob palici, seniorji: 1. Šega (I) 3.20, 2. Pribošek (I) 3.20, 3. Lubej (H) 2.90, 4. Milanovič (I), 5. Glavič (H). Štafeta 4X100 m, juniorji: 1. Planina (Bole, Mravlje, Nabernik, Bratož) 47.8, 2. Ilirija (Tavzes, Krenčič, Mencinger, Jager) 47.9, 3. Hermes 55.7. Ostra borba med štafetama Planine in Ilirije, ki jo je odločil šele zadnji tekač. Hermes je malone odstopil. Slovenska kolesarska zveza Ljubljana (službeno). Redna seja upravnega odbora zveze in ljubljanske podzveze bo danes (v ponedeljek) ob 20. v prostorih kavarne Vo-spernik. Stari trg 34. Dnevni rod- 1. poročilo delegata SSZ o bodočem delovanju v kolesarskem športu in 2. predložitev nujnih podatkov o stanju posameznih klubov (9eikcij). Opozarjamo vse kolesarske klube (sekcije), naj se odborniki te seje točno in vsi udeleže ter naj s seboj prinesejo klub-ske žige in vse potrebne podatke, ker bomo potrebne tiskovine izpolnili takoj po končani seji. Obenem se DOzivajo vsi klubi (sekcije), ki nameravajo prirediti kakšno kolesarsko dirko, da brezpogojno prinesejo na to sejo pravilno izpolnjene prošnje, da bi mogli pravočasno izposlovati ugodno rešitev. Obveščamo vse klube, da se morajo v bodoče vse takšne prošnje predložiti Slovenski kolesarski zvezi, ki jih odstopi Slovenski športni zvezi, ta pa krajevni ital. športni organizaciji v odobritev. Pridite torej — vsi in točno! — Tajnik. I buoni del tesoro I buoni del tesoro ordinari che hanno incontrato il pieno favore del pubblico, sono emessi gratuitamente dalla Sezione di Regia Tesoreria di Lubiana (Banca dltalia) e fruttano l'interesse del 5% se emessi con scadenza da uno a due mesi; del 3.75% se emessi con scadenza da tre a quattro mesi; del 4.25% se emessi con scadenza da cinque a sei mesi; del 4.75% se emessi da sette a nove mesi; del 5% se emessi da dieci a dodici mesi. L'interesse stesso viene corrisposto agli acquirenti anticipatamente e cioe all'atto dell'acquisto. La Commissione per le defi-nizioni delle contestazioni valutarie ha ultimato i suoi lavori L'Eccellenza 1'Alto Commissario ha rice-vuto ia Commissione da lui nominata per la definizione delle contestazioni relative al recente cambio in liire dei dinari in circoiazione nella Provincia di Lubiana, la Commissione che ha ultimato i suoi lavori, ha riferito all'Alto Commissario siui risul-tati raggiunti. L'Ecce če zapadejo v enem ali dveh mesecih, po 3.75%, če se glase na rok 3 do 4 mesecev, po 4.25%, če zapadejo v 5 ali 6 mesecih, po 4.75%, če zapadejo v 7 do 9 mesecih in po 5%, če se glase na rok od 10 do 12 mesecev. Obresti se kupcem bonov izplačajo naprej takoj ob nakupu. Komisija za urejanje valutnih sporov je zaključila svoje delo Eksc. Visoki Komisar je sprejel komisijo, ki jo je imenoval za urejanje sporov, ki so v zvezi s poslednjo izmenjavo dinarjev, ki so bili v obtoku v Ljubljanski pokrajini v lire. Komisija je že zaključila svoje delo in je podala Visokemu Komisarju poročilo o doseženih rezultatih. Eksc. Grazioli je razpustil komisijo in je naglasiL kako je nadvse pravično in pošteno dovršila svoje delo. Izrazil je članom komisije svoje zadovoljstvo z opravljenim poslom. Kaznovani trgovci in obrtniki Oddelki kraljeve policije, ki jim je poverjeno tržno nadzorstvo, so zadnje dni ugotovili, da so naslednji trgovci in obrtniki prekršili določbe o cenah, ker so prodajali po višjih cenah: Anton Keber, mesnica, Poljanska c. 44, Josipina Jelene, mesnica, Celovška 54, Rudolf Velepič, sadje Sv. Jerneja 25, Marija Oset, prodajalna čevljev, Gajeva 3, Anton Gutnik, mesnica, Tržaška 73, Viktorija Kmet, gostilna, Celovška 99, Marija Rejc, gostilna, Celovška 66, Ivana Vidmar, gostilna, Sv. Jakoba trg 5, Alojzij Klavžar, čevljar, Vošnjakova 4, Josipina čuden, gostilna, Mestni trg 13, Štefanija Dolenc, mesnica, Zaloška 24, Josip Drobnič trgovec z lesom, Tržaška 11, Jernej čeme, gostilna, Dalmatinova 15, Josip Karba, gostilna, Miklošičeva 3, Ana Miholič, gostilna, Sv. Petra nasip 31, Josipina Slamič, gostilna, Gosposvetska 6. Vsi so bili prijavljeni sodnim oblastem. Nadalje so bili kaznovani z globo naslednji trgovci in obrtniki, ker niso izobesili cenika: Blaž Grah, svečama, Florijanska 1 Konrad Brezovšek, gostilna, Komenskega ulica 27, Marija Glavan, gostilna, Tyrševa 37, Anton Baje, gostilna, Marenčeva 5, Helena Magister gostilna, Celovška 143, Alojzij Zupančič, gostilna, Sv. Jakoba trg 8, Klotilda Sterle, bazar, Pogačarjev trg 3, Marija Blažič, Aleševčeva 14, Anton Mer-har, čevljar, Sv. Petra nasip 27, Marija Seunig, prodajalna čevljev, Stari trg 7, Helena Adamič, vrvi, Sv. Petra c. 31. Nadalje so bili prijavljeni sodni oblasti naslednji trgovci, ki bodo morali po odredbi Eksc. Visokega Komisarja prekiniti svoje poslovanje in zapreti svoje lokale za 3 do 10 dni: Karel Rosemvirth, gostilna, Tyrševa 12, Milenko Lozič, gostilna, Gledališka 2, Neža štular, mlekarna, Tyrševa 39, Antonija škrjanc, mesnica, Kopališka 8, France Dubanovič, pekama, Klunova 11, Ivan Avšič, manufaktura, Prešernova 3. Vsi kaznovani trgovci in obrtniki so dolžni izplačevati plače vsemu svojemu osebju v času, ko so njihovi lokali zaprti. Iz Novega mesta Dve nesreči z razstrelivom. Kljub ponovnim opominom je med našim podeželskim prebivalstvom še vedno dosti neprevidnosti pri ravnanju z razstrelivi in se še vedno vrstijo nesreče. 331etni posestnik Polajnar Rafael iz Bele cerkve je našel patrono, napolnjeno z nabojem. Tako dolgo je tolkel po njej, da se mu je v roki raz-počila in mu nevarno poškodovala spodnjo čeljust. — 451etni delavec Martin Zenič iz Gaberja pod Gorjanci pa se je pri razstre-Ijevanju v kamnolomu prepočasi oddaljil od nevarnega mesta ter je pri razpoku dobil nevarne poškodbe na glavi. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnišnico v Kandiji. Oblastveni pregled posek. Kakor vsako leto se bodo tudi letos pregledale oblastveno poseke ter bo pri pregledu sodelovala gozdna milica (Milizia forestale). Zato se že zdaj opozarjajo vsi posestniki, da si pravočasno preskrbe gozdne sadike, katere se bodo 'tudi letos oddajale po stalnih cenah iz državnih gozdov. Vsi posestniki se opozarjajo, da bodo v primeru zanemarjenih posek in nezadostno pomlajenih gozdnih parcel najstrožje kaznovani ter morajo najkasneje do 20. septembra pri svoji občini naročiti in plačati gozdne sadike. Nesreča s kolesom. Na poti proti domu je vzel neki kolesar v Lazah na kolo 31et-nega Milana šobra. Iz neprevidnosti se je kolesar na cesti prevrnil, pri čemer je sam ostal nepoškodovan, dočim si je otrok zlomil nogo ter je bil prepeljan v bolnišnico v Kandiji. Iz Kočevja V našem prijaznem mestecu ob Rinži je tudi v letošnjem poletju živahno. Prednja-či predvsem trgovina z rezanim lesom in drvmi. številne žage v mestu in na deželi so v polnem obratu. Tudi na Rudniku se je delo zelo povečalo. Voz za vozom se polni s črnim demantom. — Žitna, sadna kakor tudi ostala letina kaže prav zadovoljivo. Veselo je pogledati sadno drevje, posebno jablane, ki se kar šibe pod težo plodov. Ob tržnih dneh je na prodaj precej povrt-nine. 23. julija so prodajali: fižol v stročju 5 lir, bob v stročju 4 lire, krompir 2 liri, borovnice 2 liri, svež sir 8 lir, vse za kg. Glavica karfijole 1 liro, srednja kokoš 35 lir, 9 jajčk je stalo 10 lir, vendar jih je bilo težko dobiti. V mestnem kopališču je posebno ob popoldnevih polno kopalcev, ki uživajo bla-godat sončnih žarkov in vode. Mestna občina namerava baje izpopolniti nekatere naprave na kopališkem prostoru, kar bo gotovo povečalo število kopalcev. Prenovljena notranjost Auerspergovega gradu napravlja najboljši vtis. Zelo učinkovito je preurejeno dvorišče te srednjeveške stavbe, ki jo krasijo številna stebrišča. Trgovec Lozar dogotavlja drugo nadstropje svoje trgovske jiiše, v kras sredine mesta pa je modernizirano poslopje tvrdke »Kre-ko«. Dovoljen je sprejem avionsklh pošiljk za Hrvatsko, črno goro, Grčijo in Turčija Za črrao goro se smejo sprejemati samo navadne pisemske pošiljke vseh vrst, na pa še priporočene. * >JUTRO« ponedeljska izdaja 3 PttM&aSeS, 28. Vit I941-XIX Nekaj spominov na župnika-»čarovnika44 Mnogo izletnikov obiskuje nedeljo za nedeljo Zaplaz, Čatež in tudi Prim-skovo, kjer je živ spomin na čudodelnega župnika Humarja. že nekajkrat je bilo v raznih listih pisano o njem in njegovih delih. Naj slede še naslednji spomini s potrebnim komentarjem. Leta 1919, 14. aprila, je bila stoletnica rojstva župnika Jurija Humarja. Umrl je 19. decembra 1890 na Primskovem v 72. letu svojega življenja. Nihče se ga ob njegovi stoletnici rojstva ni spominjal. Bil je pač skromen, tih in blag in gotovo tudi zelo pobožen. Toda za njegovega življenja ga je poznala cela Kranjska, zlasti Dolenjska Kot župnik je služil v Crmošnjicah, od leta 1877. pa na Primskovem pri Litiji. Poznala pa ga je tudi slovenska štajerska in celo nemške pokrajine. Nepreoenljive dobrote je storil l;udem s tem, da ni zdravil samo nje, ampak tudi njih živino s pomočjo magnetizma in svojega fluida odnosno oda. Imel je zdravilno-medijalna sredstva. Kot kaplanu mu je neki župnik v dušnem pastirstvu pravil, kako se dš mahoma ozdraviti glavobol s pomočjo magnetizma. Tako je potem kot župnik sam poizkusil zdraviti ljudi. Uspehi niso izostali. Nekoč, pravi, je dobil iz Novega mesta zavoj podobic, zavitih v papir, na katerem je bila razprava o magnetizmu. To ga je presenetilo. Naroči še en zavoj — in za čudo, na zavoju je bilo nadaljevanje prejšnje razprave. Nekoč mu prinese botra otroka h krstu. Po krstu mu pravi že precej časa bolna botra: »Hvala Vam lepa za to, kar ste mi dali, Vi pač sami ne veste, kaj.« Začudeno vpraša župnik: »Kaj neki?« In ona mu odgovori: »Ko ste čez otroka stegnili roko, zagomazelo mi je kar od glave do nog, po vsem životu kakor veter ali neka struja in zdaj sem popolnoma zdrava.« Neki duhovnik mu je trdil tole: »Videl sem kako je šinil rumen žarek iz Vaših oči na kruh, ko ste ga držali v rokah in nanj gledali.« Nato je začel župnik zdraviti s kruhom, z vodo, "z vinom, s hostijami. Blagoslovil jih je in magnetiziral. Zaradi naključja pri krstu je spoznal, da že njegova bližina zdravilno vpliva in prišel je do spoznanja, da je bolnikom že v tistem trenutku odleglo in se njih jdravje preobrnilo na bolje, ko je napravil le nekaj potez. Magnetiziral je njive, vinograde, sadno drevje; vse, kar je prej bilo neplodno, je potem postalo rodovitno. Zdravil je tudi nasprotja med zakonci, pomagal je pri težkih porodih in je zdravil živino s tem, da je odrezke papirja magnetiziral in so ljudje te odrezke polagali na živino. Zaradi obilne prakse je prišel do spoznanja, da poteze niso potrebne in da že trdna volja zadostuje. Bolnim ljudem je pošiljal ob late, ki jih je rezal v obliki trikotnika. Dajal jih je pri vročinskih boleznih z namenom, da hladijo kri. »Tem obla-tom,* pravi sam, »moram zdravilno moč velevati, ureči.« Kako si naj tolmačimo ta dejstva, priznana po lastni* izjavi gospoda župnika? Verni bodo rekli: »To so čudeži.« Neverni: »To so bajke in pravljice.« Moderna znanost postavi oba na laž. Pred tridesetimi, štiridesetimi leti bi znanstvena razlaga takih pojavov bila še nemogoča. Vprašajmo se pa. ali je danes to nemogoče, kar je bilo mogoče pred dva tisoč leti? V dokaz za to nam je deveto poglavje sv. Matevža, ko je Jezus ozdravil mrtvoudnega: »Zaupaj, sin! Odpuščajo se ti grehi tvoji. Vstani in hodi!« — žena, ki je imela dvanajst let krvotok, pristopi od zadi in se dotakne robu Njegove obleke. Pod vplivom vere in avtosugestije je rekla sama pri sebi: »če se le obleke njegove dotaknem, ozdravela bom.« Jezus ji reče: »Zaupaj, hčer! Vera tvoja ti je pomagala!« Dva slepca mu sledita ln vpijeta: »Usmili se naju, sin Davidov!« Ko pa pride v hišo, pristopita slepca k njemu. In Jezus jima reče: »Verujeta li, da morem to storiti?« Rečeta mu: »Da, Gospodi« Tedaj se dotakne njunih oči, govoreč: »Po vajini veri naj se vam zgodi!« In njune oči se odpro. Rolf Gardiner (London) je pred 18 leti zapisal o novem dušeslovju: Verni in neverni, ki imajo voljo, da se kaj nauče, naj pregledajo terapevtično literaturo zadnjih petnajstih let in našli bodo čudeže, ki jih navaja Sv. pismo nove zaveze. Primerjaj: »Gučrisons miraculeuses modernes« doktorja Bonjourja v Lozani (Baillere, Pariš, 1913), »Hypnotismus« Avg. Forela (London, 1916) in »Suggestion und Autosugge-stion« Charlesa Baudouina (Sibyllenver-lag, Dresden, v nemškem jeziku), profesorja na Rousseaujevem zavodu vseučilišča v Ženevi, še pred nekaj leti se je lahko vsakdo prepričal na lastne oči po lastnem izkustvu, če je obiskal dr. Emila Coučja svobodno kliniko v Nancyju. Ta mož medicinske znanosti ni bil nikak »Gesundbeter« ali mazač, marveč psihiater, ki je v raziskovanju zakonov sugestije, hipnoze in njunth uporab za zdravljenje bolnih dosegel presenetljive uspehe. Popolnoma novo in važno je bilo v Coučjevi teoriji, da se pri zdravljenju ni posluževal ne hipnoze niti sugestije, temveč bolnik se je moral posluževati lastne sugesitije, ki si jo je utvarjal. Sugestija je torej močnejša od volie in vir teh čudežev je iskati v človeški duši. Evo. pred petdesetimi leti so imeli Slovenci že svojega Couesa v župniku Humar-ju, ali če hočete, slov. dr. Soboleva, ruskega zdravnika v Petrogradu. Zdravljenje potem magnetizma, ki ga niso izvajali samo magnetizerji, ampak se imenuje tudi že v stari medicini in sploh v ljudski medicini, temelji na »simpatiji«. En zgled beremo tudi v Koranu: Ko so se Jakobove oči pobelile zaradi tugovanja (ko so oslepele) (XII. 84), poslal mu je Jožef srajco kot zdravilno sredstvo: »Vzemite to oblačilo in ga položite na očetove oči in spregledal bo« (XII, 93). — »Položili ro oblačilo na njegovo lice in videl je« (XII, 96). Podobno tudi beremo o oblačilih svetnikov, katere so polagali na bolnike in so takoj ozdraveli. Mnogi si ne vedo razlagati, kaj je s tistim žarkom iz župnikovih oči. Veda je po eksperimentalni poti dognala, da prodira v vse organizme stvarstva, tudi v najmanjše atome in elektrone — eter, da je v vsakem atomu elektriciteta in magnetizem. Eni imenujejo ta svojstva fluid. drugi od, in imajo radioaktivno izžarevanje. Zato je vsako človeško bitje od nekega iz-žarevalnega venca obdano (corona, aura), Študentje delajo cesto Ljubijana__ 25u julija^ Vroče sonce sije na cesto in nad vso ozko dolinico. Tu pa tam že žanjejo žito. Travniki so se spet razcveti. Vse križem pa šumi ja jo potočki, skriti med travo, da jih bolj slišiš kakor vidiš. Tik pred Brezovico srečam študen-tovsko delavsko kolonijo. Srednješolci so tu zaposleni pri cestnih delih. Brez srajc, ogoreli kakor cigani kopljejo, nabijajo in razvažajo zemljo, za njimi pa se že rišejo obrisi nove ceste, ki jo bodo izpeljali med dvema ostrima ovinkoma. Letošnje počitnice so nekako izven-programske. Vojna je napravila križ Meh za smeh KAKO SE VNAME VOJNA Sinko vpraša očeta, kako se vname vojna. — čisto preprosto, — je odgovoril oče. — Kar misli si, da nastane prepir med Angleži in Rusi — Ampak, se vtakne mati, Angleži in Rusi zdaj vendar skup držijo — Vem, pravi oče, jaz sem napravil samo primero. — Že prav, odgovori žena Ali tako vcepljaš otroku napačne pojme. — To fe nesmisel! — Kaj pa še! Tako je. kakor jaz pravim. — Ne, tako je, kakor jaz pravim. — Zdaj pa že vem, očka. jima seže sinko v besedo. — Zdaj dobro razumem, kako se vname vojna. ZDRAVNIK S PUŠKO Neki podeželski zdravnik je bil strasten lovec. Kadar se je odpravljal na lov, je bil zelo okreten. Kadar pa je bilo treba iti obiskat kakega bolnika, se je obiral, kolikor je bilo mogoče Neko jutro mu sporoči sluga, da so ga prišli iskat k bolniku, ki že skoraj umira. Zdravnik je vstal in se začel počasi odpravljati za odhod. Ko je že slonel v vozu, se je še spomnil, da bi šel lahko nazaj grede malo po gozdu in ustrelil kakšnega zajčka Zato je stopil z voza, da bi šel po puško. Pri vratih je rekel svojemu slugi: — Kaj ne, Janez, da ie dobro, če vzamem puško s seboj. — Mislim, da skoraj ne bo potrebno, — je odvrnil sluga. — Možak bo že davno mrtev, ko pridete tja. NE PIJE VEČ Zdravniki in lekarnarji izumijo marsikaj koristnega in tako je eden izmed njih iznašel imenitno sredstvo proti pijančevanju. Sredstvo je najprej ponudil znanki, ki je imela pijanca za moža. Takole ji je zatrdil: — Draga moja, samo eno žličico mu stre-site v črno kavo in takoj bo nehal piti. Znanka je ubogala, čez nekaj dni se je vrnila k zdravniku, ki jo je takoj vprašal: — Ali ste mu dali moje sredstvo? — Seveda, celo žličico sem mu ga nasu-la v črno kavo. — In zdaj ne pije več, kaj? — Kave ne... DVA VZROKA Marljivi kancelist je prišel zjutraj pre-ponižno pied obličje svojega predstojnika in je rekel: — Gospod predstojnik! Vem, časi so hudi, toda jaz bi vendar prosil, da mi zvišate plačo In to iz dveh razlogov. — Katera sta ta dva razloga? — Žena mi je ponoči rodila dv.ojtka. POŠTENOST IN MODROST — Sinko poslušaj me. ti si še mlad in ne vej, da mora imeti vsak človek dve poglavitni lastnosti. — Kateri pa sta to? — Poštenost in modrost. — A kaj je poštenost? — Poštenost je: naj te stane kar hoče, ti moraš vselej izpolniti, kar si obljubil. — In modrost? — Modrost je. če nikomur nič ne obljubiš. * Izvleček iz Humar evih pisem, ki jih je priobčila Ad. Vay v knjigi: Aus meinem Leben. Bd. n. (Verlag Siegismund, Berlin SW, str. 932 in sled.) čez vse lepe načrte in kakšnih 30 sred- | nješolcev in visokošolcev se je znašlo v delavski koloniji na cesti med Dobravo in Brezovico. Nepričakovana iz-prememba jim seveda ni vzela dobre volje. V njihovem taborišču je ves dan dovolj smeha, dovtipov, tudi glasnih debat. Ob šestih zjutraj, ko leži nad dolino še megla, so že na delu. Čim više pa raste sonce, tem bolj se oglašajo želodci. Na dvorišču gostilne, oddaljene kakih deset minut, že vre fižol, kuharica čisti solato in pripravlja kosilo. Dve uri po kosilu delo počiva; fantje se gredo kopat ali počivajo v senci. Ob dveh pa so spet pri delu in delajo do šestih, ko sence hribov že legajo po dolini Med delom je vedno dovolj smeha in šale. Jurist in nekaj srednješolcev živahno razpravlja. Slišali so, da so ustrelili Vorošilova. Če je to res ... A dnevniki ne pridejo do njih in tako bo treba čakati sobote, če ne pride prej mimo kak dober človek z zanesljivimi novicami. »Gandi!« kličejo suhega abiturienta, ki ima že napolnjeno samokolnico. »Filozof! Po samokolnico!« In filozof, brez srajce, bos in z očali, mora za trenutek prekiniti pogovor o svetovnih dogodkih, da odpelje svojo samokolnico zemlje na nasip. Ko se oglasi lakota, preide pogovor na kruh. To je tista beseda, ki jo imajo največkrat na dan v mislih. Ko si zvečer umi je jo ožuljene roke in zaprašene hrbte v sveži vodi, se kmalu razlega po dolini veselo petje in ukan je. A trudni so in zgodaj se odpravijo k počitku — na slamnjače na hlevu. Tam vise izpod strehe brisače, obleka, seno diši, med slamnja-čami so čevlji, kovčegi, nahrbtniki. Delo bo trajalo še ves avgust. Cesta, ki jo bodo izpeljali, bo dolga kakega pol kilometra. Skrb za glavno hrano je prevzel Prevod, mleko, jajca in solato pa kupujejo pri kmetih. Najbolj skromen je zajtrk, ker morajo po skodelici kave in koščku kruha delati od šestih zjutraj do poldneva. Toda potem se s kosilom okrepijo in zadovoljni nadaljujejo delo do večera. Marlannlisa posluša. • • Aldo Pasetti, dopisnik »Popolo d'Ita-lia«, podaja svojim čitateljem mikavno sličico iz življenja na bojni ladji: — Mariannlna je edina ženska med nami. Misel, da živi na bojni ladji žensko bitje, se vam bo zdela čudna. Toda Marian-uina si ne barva ustnic in ni nikomur v nadlego; zadovoljuje se s tem, da v soparnih urah pomaga stražam bedeti, ko s svojimi lutkastimi skoki zabava poveljujočega častnika. Mariannlna, tiha In gibčna rdečerjavka-sta mačica, Mariannina, ki je videti, kakor da se venomer smehlja s svojimi svetlimi brkci in jasnimi kitajskim očmi, je pred meseci dala trdemu vojnemu življenju prednost pred lenim dremuckanjem na kolenih domačih ljudi. V žarkem juliju minulega leta, ko se je bila ladja pravkar vrnila iz zmagovitega boja pri Stilskem rtu jo je drobcena, še nekrščena Mariannina, volnena kepica, tigrček v karikaturi, ki mu je kožušček še ves dišal po materinem mleku, ubrala po konopcu, ki je bil napet od krme proti kopni zemlji. Skokoma se je zagnala po njem, in sredi poti se ji je dlaka na hrbtu naježila od groze, ko je videla toliko vode pod seboj. Toda neki krmar, ki je opazoval ta prizor, je za časa iztegnil roko in zgrabil brcajočo sivkasto stvarco za ovratnik. Tako se je Mariannlna brez ceremonij vkrcala na ladjo. Mariannina se je zagledala obdano od čudnih, velikanskih reči; bilo ji je, kakor da se je vrnila v klet, iz katere jo je bila nekega dne privedla njena mati — v klet velike palače, polne vijugastih cevi in vročih parnih kotlov. Najprej se je kar zgrozila nad to železno puščavo, kjer ni imela niti mrvice prsti, da bi jo razkopavala s krempelci, kjer so nadomestovali zeleno travico debeli medeninasti okovi in kjer se je morala zmerom v skokih pomikati naprej, da ne bi z gobčkom zadela ob spodnji rob kakih vrat ali nepričakovano strmoglavila v loputnico. Trenutek najhujše groze pa je doživela tisti dan, ko je ponevedoma zašla na palubo in se našla sredi kipečih, brizgajočih pen. Možje, ki so v svetlih jopicah in hlačah in z jeklenimi klobuki na glavah hodili okrog nje, so se ji smejali, ko so jo videli tako preplašeno; a Mariannina se je prav gotovo vpraševala, kaj vidijo tako smešnega v neznanskih valovih, ki so pljuskali čez vso ladjo. Ne bom vam pravil, kako je šele bilo, ko so zagrmeli topovi. Mariannina, ki ni pričakovala silnega udarca, se je 1 vsa scvrknila, zamežala in položila uhelj- j ce po sebi, nato pa jela dirjati kakor ob pamet in se nazadnje zatekla v ladijski prostor, kjer je butanje ni več doseglo s tolikšno močjo: za štiri in dvajset ur se je kar utrnila iz življenja na ladji. A sčasoma je tudi Mariannina dobila mornarske noge in topničarsko uho. Varno je skakala po stopnicah, se vzpenjala prav na robove strelnih lin in se navadila med boji sedeti na daljinomeru ter opazovati bruhanje salv. Neko noč, ko je strojniški ogenj preprezal vse nebo z zlatimi iskrami, se Mariannina ni umaknila spat v svoj zabojček; ostala je zunaj in z repkom, ovitim okrog sebe strmela v višave. Takrat je obležal mlad častnik, zadet od drobca. Bogme, ne vem, kako je Mariannina to zvedela. Toliko drži, da se je vzpela na visečo posteljo in mehko legla ranjencu k nogam, kakor bi bedela pri njem. Tudi Mariannina je polagoma vzljubila ladjo, in ne zgolj zato, ker so bili mornarji radodarni z milovanjem in založaji. Ljubila jo je, sama ne vedoč zakaj, in kadar smo se ustavili kje v pristanišču, je ni nikoli zamikalo, da bi se približala brvi, ki je bila položena s palube na pomol. Ravnodušno je zrla na ljudi tam zunaj in na potuhnjene mačke, ki so se leno klatile po nabrežju. Mariannina je spadala k posadki; da je hotela na kopno, bi bila najbrže počakala, da pride vrsta nanjo, ali prosila službujočega častnika za dovoljenje. Da, Mariannina je naša tovarišica. Dostojanstveno se izprehaja po prednjem koncu ladje med mokrimi jopicami, ki se suše na soncu; udeležuje se zborov moštva, in kadar smo v oporišču, pride popoldne v našo malo delavnico ter posluša koncerte na gosli, saksofon, harmoniko in kitaro; ali pa se igra s tombolskimi kartami, ki so jih mornarji razložili v kazemati, in premetava fižolčke, s katerimi zaznamujejo številke. Mariannina je naša. Kurjači prihajajo iz kotlarne in s črnimi rokami božajo Maria-nino, ki zadovoljno sloči hrbet; topničarji prihajajo iz stolpov in milujejo Marianni-no, ki se nikoli ne brani skočiti skozi obroč nastavljenih rok, kakor ukročena zverinica v cirkusu. Njen kožušček dobiva ostri ladijski duh po sajah, nafti in smodniku. Marianinna si oblizuje svetlo dlačico in urno skače po črnih marmornatih mizah v častniškem oddelku ter grizlja stebelca cvetlic v visokih posrebrenih čašah. To so vsa njena razvedrila. Prepričan pa sem, da so cvetlice Mariannini samo izgovor za prisluškovanje. Ne da bi ji bilo kaj videti, posluša Mariannina zgodbe pomorščakov in bojevnikov, te mirne, čudovite pripovesti. ki jih nihče ne pozna. Evo, predsnočnjim smo imeli na ladji tri goste, častnike raznih edinic. Eden, visok in suh podmorničar rjavih las in rjave polti, je rekel: »Bili smo na Rdečem morju in smo na trinajstih odpravah potopili nekaj britanskih parnikov.« Mariannina, ki je dozdevno drsmala na marmorju, je tisti mah dvignila uhlje. ki je po stopinji inteligentnosti, zdravja in bolezni različen po obsegu in gostoti. To je uspeh poizkusov londonskega zdravnika dr. W. I. Kilnerja. Iznašel je tudi aparat in je »corono« fotografiral. Po intenzivnosti in barvi je spoznaval bistvo bolezni. še nekaj zanimivosti iz življenja našega župnika »čarovnika«. Da pred oblastvi ni imel miru, je jasno. Naš župnik doma mi je pravil tole: Primahata jo nekoč k njemu dva orožnika. Ukaže jima sesti, jih malo grdo in ostro pogleda, začela sta se kar tresti, že sta bila razorožena in odšla sta, od koder sta prišla. Veče sitnosti je imel z novomeškim kanonikom. Ta ga je dal celo pod nadzorstvo. »Izmuznil sem se tem šikanam in izpremenil način zdravljenja,« je rekel Humar sam. Splošna sodba pa je bila taka, kakor bi še danes ne bila drugačna med našim ljudstvom sploh: Eni so ga smatrali za pol svetnika, drugi za vraga in prevejanca. Nekatere ženske so celo trdile, da je Antikrist, druge spet, da je krivi prerok, da, pravi copernik. Po petdesetem letu življenja pa pravi Humar, da je njegova magnetično zdravilna moč jenjavala. Spomin na njegova plemenita dela pa ni utonil. Danes govore Dolenjci z večjim spoštovanjem o njem, kakor so govorili prej. Blagoslovljen njegov spomin, b'agoslovljena zemlja, ki krije njegove kosti! P. L. Mara j. Tavčarjeva: Odlomek iz povesil »Moja mati« Z besedami: »Mir vam bodi!« je vstopil duhovnik in Jana je odšla iz sobe za čas | spovedi. Ko se je vrnila, je prejela bolnica zakramente za umirajoče in kmalu potem so se pokazali znaki predsmrtne nezavesti. V zgodnji uri je zastalo srce, ki je bilo tolikrat ranjeno v življenju. Umrla je na dan štiridesetih mučenikov, ki so poklicali v svojo vrsto ženo-mučenico. Ko je drugo noč ležala mrtva mati na postelji mimo in spokojno, je bedela Jana pri njej. Sveče so plapolale in ožarjale bledi, zveličani obraz. V tišini in somračju se je zdelo Jani, da ni sama, da je nekaj poleg nje, kar ni vidno in otipljivo, temveč le skrivnostno sluteno. V dremavici je za-tisnila trudne oči in pred njo se je pojavila vitka postava, zavita v sivo meglico. Sklonila je nejasno glavo in kakor pritajeno šepetanje je zaplavalo po sobi: Tvoji materi je bilo vse življenje en sam križev pot, brez vsake postaje od počitka. Prebrodila je morje trpljenja ln prehodila gore gorja in bolečin. V veri in molitvi je iskala tolažbe in utehe, saj je vera tista vez, ki spaja človeka z Bogom, zemljo z nebom, čas z večnostjo, iskrena molitev pa 1 je angelska lestva, po kateri stopa duša do nebeškega prestola. Zdaj. ko so se ji bližali dnevi odpočitka, je prišel čas, kakor je zapisano, da se ji iztečejo ure življenja. Grebla si po spominu in iskala v učenih knjigah, kje so vendar tiste planine, kjer rasejo čudodelne rože. ki vsehujejo moč za onemoglo telo, kje ie tisti studcnec s čarobno močjo, ki vlije zdravja izmučeni materi, in kje so zdravila, ki podaljšajo življenje. Zaman je bilo tvoje hotenje, jaz sem bila že blizu, stopila sem v to sobo in ti si začutila in zaslutila moj pr:'hcd in mojo navzočnost. Iztekale so se ure življenja in zlatemu materinemu srcu je bilo zaukaza. no: »Stoj!« S poljubom si zaprla materina usta in njene trudne oči ln zadnja solza je spolzela po bledem licu. Pozno v nočt je bilo jn ti si bila sama ob mrtvi materi in nikjer nikogar, ki bi položil izmučeno telo na mrtvaški oder. Kako ti je bilo v tihi noči, ko si se dotikala zadnje toplote svoje matere, ko si ji pripravila zadnje ležišče, to vem jaz, ker sem bila s teboj — mrtvaška straža. V svitu sveč je spavala mati, kropile so jo solze, duh pokojne matere pa te je objemal in blagoslavljal in še mrtva usta so šepetala in še mrtvo srce je govorilo be- sede o ljubezni, ki sega preko zadnjega vzdiha. Težko mi je bilo, da sem pretrgala nit življenja tej ženi-mučenici, toda božja poslanka sem in izvršujem le večni ukaz.« Vrata so se na stežaj odprla in zaprla. Jana se je stresnila, se zastrmela in ni ločila resnice od privida. Vrtne duri so zaškripale, v stolpu pa je kladivo udarjalo polnočno uro. Okrog pokojne so ležali drobni šopki pomladnih cvetic, ki jih je prinesla šolska deca. Jana je s pogledom na ta nežnj izraz sečutja in ljubezni božala zvončke, troben-tice. vijolice in marjetice. Nobeno bogato in razkošno cvetje ne bi tako presrčno ublažilo mrtvaške postelje in diha smrti. Materine blede roke so bile sklenjene kakor v pobožno molitev. Jana je hotela biti vso zadnjo noč sama s svojo mrtvo materjo in živo srce je govorilo zastalemu srcu povest svojega življenja in ga prosilo odpuščanja. Jana je pokleknila in ponavljala svojo prošnjo: »Mama, samo še enkrat naj se odprejo vaše žalostne oči, samo še enkrat naj se cdpre'o vaše ustnice, ki se niso zganile v najtežjih urah . ki so se strnjevale v dneve in leta. O, mama moja!« Cvetice so odpirale očesca, sveče so trepetale, le mrtva mati se ni ganila, da bi Jano potolažila z eno samo besedo: »Odpuščam!« Mrtvaški molk je spokojno objemal mater in hčer. Mesečina se je razlila po sobi in obsevala izmučeni obraz pokojne žene. Koliko noči je mati preslonela na oknu ob luninem svitu in pošiljala pozdrave svojemu rojstnemu kraju, kraškim borom in svojim zasanjanim detinskim letom, ki jih je preživela tam doli. Od mesečine obsevani obraz se je vtisnil Jani v srce kot zadnji spomin na zadnjo noč, ki jo je prečula ob materi pred slovesom in ločitvijo. Zazorilo se je in zvonovi so zapeli žalostno pesem o pogrebu. V trpljenju težko preizkušena žena Im mati je legla v senci križa k počitku. Pravim vam, da prisluškuje. Častnik je nadaljeval: »Nekega jutra smo krenili proti sovražnim morjem na jugu. Sredi Indijskega oceana nas je zalotil ciklon m toliko da nas ni ugonobil. Prebito smo se upirali, mi in podmornica. Vse se je prevračalo m padalo na kup, toda ljudje in predmeti so trdovratno klubovali peklenskemu premetavanju. Nazadnje nam je uspelo, da smo prišli v manj viharne vode, in ne vem, koliko milj smo pluli, ne da bi zagledali kopno zemljo, dokler nismo pristali tam, kamor smo bili namenjeni.« Tedaj se je oglasil drugi častnik: »Na mojo torpedovko je nepričakovano udarilo šest sovražnih bombnikov iz višine osemdesetih metrov. To vam je bilo kakor v viharju na morju. Nobena bomba ni pogodila ladje. Ena pa se je ujela za svetilnik ob robu palube, ga zvila, odletela na palubo, ne da bi se razpočila, in se trklja-la sem ln tja, dokler ni nazadnje obtičala nedaleč od torpedov. Da je bomba vzbuh-nila v tem položaju, tako blizu torpedov, bi bilo zletelo pol ladje v zrak. Prav usti mah pa se je pokazal suh, droben fant, mornarček za razno uporabo, kakršne po navadi jemljemo za brivce ali ordonance. Z bistrim očesom je sledil bombo, kako sc ti kija okrog, nato pa urno planil nanjo, jo zg; abil z obema rokama, jo vzdignil nad glavo in jo lahkotno zalučil v morje. Angleška letala so se razkropila v megleni daljavi, eno izmed njih je pošepavalo in puščalo za seboj progo gostega črnega dima. Poklical sem drznega mornarja. »Vrlo' sem ga nagovoril, ,morda si rešil ladjo pogina. Kaj te ni bomba nič prestrašila?' Mornarček je v smehu pokazal bele zobe: ,Ne, gospod poveljnik', je odvrnil. ,Dolga je pa bila, dolga... Kakor kakšna kumara! ..." Za to ,kumaro', ki jo je bil tako dobro odpravU, sem ga poslal na dopust, kakor hitro smo spet pristali.« Tretji častnik je rekel: »V bolnišnici v Tripoliju sem obiskal svojega radioteiegra^ fista. Izgubil je bil obe nogi. Ko sem se pokazal ob zglavju njegove postelje, sem videl, da ranjenec joče. ,Morda ga je prevzel obup', sem pomislil, ,ker mu je mladost pokvarjena in je žrtvoval svojih dvajset let. Pristopil sem k postelji in vprašal: ,Zakaj jočeš?' Naglo je pogoltnil ihtljaj in odgovoril: ,Moj poveljnik me je prišel obiskat... zato me je posilil jok!' Tedaj sem bil jaz tisti, ki sem moral pogoltniti solze in srce me je zabolelo, češ, da nisem takoj uganil. .Kmalu se vrneš v svoj domači kraj', sem dodal, ,kmalu boš videl zemljo, kjer ti žive svojci.' Ta čas se je bil ohrab-ril in mi je z vedrim nasmehom stisnil roko, rekoč: ,V Scili imam hišico, vso obdano's pomarančevci. Nič drugega si ne želim, kakor da se vrnem k njim. Kaj ne, gospod poveljnik, da me kak dan tudi vi obiščete v moji beli hišici?' Prikimal sem in odšel. Ničesar me ni prosil, skopih besed je bil, v pravem pomenu besede mož in mornar. Preden sem mu izginil izpred oči, se je privzdignil na blazini ter ponovil ime moje in svoje ladje, kakor v pozdrav.c Marianinna je kar naprej grizljala cvetlice v visokih čašah. Toda prisežem vam, da je vlekla na uho ... „Vmt se, vse je odpuščeno!" Podoba je, da so resni časi zresnili mnoge zakonce, ki so v prejšnjih dobah blaginje našli dovolj vzrokov za razprtijo, po kateri se je boljša ali slabša polovica sku-jala in jo kar pobrisala. Slovenci imamo za to lep izraz. Če jo razcartana ženska mahne k svojim staršem, rečemo: »V pustiv je šla...« Potem se zvrstijo pogajanja in vse se spet zaključi z obnovljeno, na novo po-lakirano zakonsko srečo Pokvarjeni mestni svet pa se je namesto mešetarjev začel posluževati modernih sredstev: dnevnega tiska, policije in zasebnih detektivskih uradov. Kaj ne, saj se spomnite, da smo prejšnje čase večkrat či-tali v listih: »Možek (ali pa ženka), vrni se, vse je pozabljeno!« Zdaj redko srečujemo take tiskane limanice med malimi oglasi. Zato pa so tem bolj zanimivi podatki. ki jih je neda\mo ob javil neki ameriški list o detektivskem uradu, ki se bavi v New Yorku z iskanjem pogrešanih zakoncev. V enem samem poslovnem letu je detektivski urad obiskalo nič manj kakor 70 tisoč zakonskih ženic, ki so objokane prišle potožit, da so jim možje pobegnili za deveto goro. Seveda boste brž vprašali: koliko se je pa možkih prijokalo na detektivski urad? To vam lahko povemo na uher. bilo jih je vsega skupaj petnajst. Gromska strela!. • • Poletje je. Kadar se nabere dovolj sopar ice, se sprosti nevihta z nalivom in tre-skanjem. ijetos nas nevihte največkrat obiskujejo ponoči. Kakor v pradavnih časih, se tudi človek v moderni dobi vsakokrat zgrozi ob veličastnih pojavih blisk aa in groma. Kljub vsestranskim raziskovanjem v car-stvu elektrike ta prirodna sila še vedno rd izgubila svoje skrivnosti. Moderni svet že s neslutenem obsegu kroti in izkorišča električno silo. Vendar njeno bistvo in vpliv še vedno nista do kraja dognana. Posamezni primeri ob treska ju v s\>obodni prirodi sq nenavadni. Poleg običajnih žaloiger, da strela ubije človeka, družino ali živino, se priroda tudi s to silo rada večkrat grobo pošali. Posebno zanimiv je bil nedavni primer, ki se je zgodil v Ameriki. Strela je na planjavi oplazila popolnoma plešastega človeka in mož je ostal živ. Po rahli nezavesti ni čutil nobenih posledic. Po treh tednih se je pa kaj začudil, ko se je pogledal v zrcalo, preden se je odpravil k maši. Le) Senta, na glavi mu je pognal droben, nežen puh, kakor mlademu piščancu. In puh je pogumno rasel dalje. Zdaj pa se vrli mož že lahko postavlja z bujno lasuljo, za katero se je prej zaman prizadeval z nakupovanjem najrazličnejših pomad z napisom: »Jaz, Ana Czillag.. ,rašal iz navade in se pri tem oziral naokrog, če je vse v redu za nočno službo. Stopil ie k odnr-temu oknu čuvajnice, odkoder se je videl most m del glavne ceste. Vedel je. da Francine še ni mogla priti do mosta in se je s sikrbjo oziral, da bi jo videl, ko bo š'a mimo. Bili sii je v svesti. da bo kljub temi prepoznal njeno vitko postavo. Bil je tako raztresen, da so mu kakor iz daljave prišle na uho besede tovariša, ki se je pripravljala na odhod. »Ali jih nisi srečal?« »Koga?« je vprašal mladi Berval pozorno. »No, onih dveh razcapancev, o katerih sem ti pravkar govoril. Ti sii seveda medtem sanjaril o svoj t m srčku in nisi nič Slišali. Tista dva postopača sta se bila skrila pod klop v čakalnici s pretvezo, da čakata na naslednji via«. Povedali so jim, da pred dnevom ne odpelje noben vlak in naj se urno spravita odtod. Proti vila sta se. Mo- goče sta nameravala opleniti blagajno. Po-stajcnačclnik je moral končno nameriti samokres. šele potem sta preklinjevaje odšla.« Berval se je spomnil onih dveh moških, ki sita prej drvela proti mostu. »Bila sta dva?« »Da. dva. Dobro, da imam samokres pri sebi.« Mož je počasi odhajal. Berval je stal nepremično na enein mestu srepo zroč skezi okno na most. Tovariš ga je še zunaj opominjal: »Pazi. ti! St 376 bo takoj tukaj. št. 423 pa uro kasneje. Nikar ne bodi raztresen!« Berval je hotel zaklicati za njim, naj skuša dohiteti Francine in jo spremiti do doma. toda tovariš je že izffinil Tresoč se od razburjenja se je spet za/r! skozi okno. Kii k o doil^o ni Francinc na spregled! Vedno bolj je rastla bojazen v njegovem srcu. Vsaka beseda ki 'o je bi! izgovoril njegov tovariš mu je žvo stor>i'a pred oči in mu napolnjevala dušo z bo'jo. Postopača sta se bržkone skrila pod mostom. Francine bo š'a čez most in .. Še vedno je ni videti! Po b!iikcvo mu je š;n:Y. v r''avo mifdl. da b! stoke! do mosta — takrat pa je za-hrnel zvone' in Berval sc je spomnil na svojo službeno dolžnost Fksprcsni vlak št 376 br, takoj tu! Stopi! je v čuvajnico, zgrabi! za okret-nico in jo mehanično prestavil. Njegov po gled. poln srtrahu. je neprestano strmel proti mostu. Sillno tesno mu je postalo pri srcu. burne misli so mu rojile jx» glavi: Ko odpravim ta vlak. pride drugi, nato spet tretji in jaz ne bom mogel proč A če bi šel bi na stotine ljudi zavoljo mene 'zgubilo življenje Tresel se je po vsem životu. Bobneče je pridrvel ekspres in tišino je presekal žvižg lokomotive. Berval je drža! v roki železni ročaj kretnice Tisiti trenutek je občuti! vso svojo strašno odgovornost, če zapusti službeno mesto. Toda v glavi mu je kljubovala moreča misel: »Kje je Francine?« Naenkrat je zaslišal iz daljave skrivnosten, presekan žvižg. Barvala je bolj pretresel kakor signal za Vlak. Vagabunda tam ddli si bržčas dajeta znake, bližata se v temi Francini. Berval je s svojo leden omrzlo roko spustil kretnico in nato pritisnil na električni zvonec ki naj bi na naslednji postaji naznanil prihod vlaka. Potem se je spet zgrabil za vod. Toda vse njegove misli so se bile osredotočile na dozdevni napad na temnem mostu. Zvonec je zabrnel. Berval u je zali eden ela kri po žilah: v mračni svetlobi laterne je videl dve moški postavi, kako sta hušknili preko mosta in se skrili za steber. Drugi vlak je bobneče pri vozil. Rervai' se ni ganil. Ves prepaden je strmel na temni senci in je nenadoma zagledal na mostu žensko postavo. . svetlo obleko — Francinc! Vagabunda sta skočila proti nji. Bolesten krik- na pomoč, kratek, obupen boj — in deklica je obležala nepremično na tleh Onadva sta jo oropala in nato zbežala. Berval je zakričal, toda njegov glas se je zgubil v bobnenju prihajajočega vlaka. Berval ni mogel drugega, kakor da je bo' n O1 zastokal »Francine, moja Francine! Umorila sita jo!« Krčeviito vzdihujoč je stal tam in potegnil za vod. da ne uniči stoterih človeških bitij, ki se ne zmenijo in se ne morejo zmeniti za to, če taim v temi umira njegovo vse, njegovo dekle, ki mu je več, kakor lastno življenje. Umorjena pred njegovimi očmi, a on ji ni mogel pomagati! Mislil je. da bo znorel. Ni mogel več prenašati samote, molka, pogledov noči, belih, rdečih in zelenih luči, ki ne ugasnejo od groze, tuge in sočutja nad ubogim truplom, ki leži na tleh. Zdajci mu je šinila v glavo misel, da bi se maščeval. nPctiki tam notri v vlaku so ostali čisto ravnodušni ob umoru. Bervail je začutil silno mržnjo do vseh ljudi, katerih življenje je izročeno v njegove roke. Zaviti v toplo mirno spe v kupejih in ne slutijo, da so tu, čisto blizu, umorili možu najljubše bitje na svetu. Uničiti je moral vso svojo srečo samo zato, da pripel je potujoče srečno na cilj. Moral je vršiti svojo prekleto dolžnost, medtem ko je umirala Francine pred njegovimi očmi... Toda tudi tretji vlak je srečno zrfrvefl preko tračnic na. postajo. Nekaj ut kasineje so mimoidoči našE truplo na mostu in ga odnesli proč. Bervalu se je od bolesti krčilo srce v prsih. Žgoče solze so mu vrele iz oči, polzeie ei&i po vročih licih. Z molčečo hladnostjo, vsdan v kruto usodo, je Berval vršili do jutra svojo službo. Na smrt utrujen po strašnih urah, ki jih je prebil ponoči, je malomarno stopiM proti izhodu, ko ga nenadoma pokliče po-stajenačednik: »Pomislite, Berval, vaša mala prijateljica me je sinoči prosila, naj jo spremim domov. Na mostu je opazila dva nevarna vagabunda in sri ni upala naprej. Vaš tovariš in jaz sva gospodično spremila čisto do doma. In prav je bito tako. Neko gospo, ki je četrt ure pozneje šila čez most, so našli umorjeno. Policija je morilcema že za petami.« Berval se je opotelcel, obraz mu je posta! pepelnato siv Pa se je takoj zravnal in brez besed planil s perona na ulioo. Ko so se njegove posinele, trepetajoče ustnice dotaknile rdečih usten Francininih, je Berval vzkliknili poln hvaležnosti: »Francine, čudež je, da insem znorel srtoči od same bolesti in da zdaj ne znorim od veselja. Imaš prav, če praviš, da zaljubljence varuje Bog.« Urejuje Davorin Ravljen. — zm fceeuordj »Jutra« Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je arignmOT Alojz Novak. — Vsi v Ljubijaui