l^rAjA VSAK ČETRTEK
3411» nrN VO IN UPRAVA: tel./fav rvfn/ ^'Annunzio 27IE, sellann 5^	824.	Pošt.	pred.	(ca-
firačuntrr1^' 431' Poštni teko_ Polt	P031')	Trst'	13978341
J,fia plačana v gotovini
E D
IljS"
N
I
K
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
TRST, ČETRTEK 16. JUNIJA 1994
LET. XLII.
dejstva
ostajajo
je entl0r ’e kdaj Potoval po ZDA, ske opazil urejene spomin-Pr Patke' kjer so postavljena Jako °Sta °keležja ameriškim vo-Vsehm' Padlim v tem stoletju po . mogočih koncih sveta, od itiarfi1.?0 ^ave, od Anzia do Norita p ter od K°reje do Vietna-no| aoame in Nicarague. Rav-S(e l 0 le mogoče opaziti preprosili a kl*ze P° zelenih travni-veličastnega VVashington-
^FKO DOLHAR
Sotn* Ar^n8tona do zadnje za-w 6 aineriške vasi. Od grozljiva ^ sP°minskega zidu za padle n;kje*namu do bronastega pom-
IVov?Svaialcu pacifiškega otoka “L - Na teh križih in na teh jih so zapisana imena veči-
«>lež
SoVpm*adih Američanov, ki ni-% • ne Prostovoljci in niti pla-dinCl'ampak skoraj vedno mla-v?li? 0rniki ali vpoklicanci tega jilj e8a naroda. Ob teh obeležji‘k3 tek preprostih zelenih H iti vvtraVn so 8°tovo joka-
gi SQVcas\E tudi preklinjali mno-
lih C
P°8led,
gl e	iuui	pcJMiiijdii	linici”
lik /°dlVk* in prijatelji teh pad-meričanov. Sam sem se ob
k0p .. o na te spomenike in po-g4 s l“ča globoko zamislil in teni 0i1Se spomnil tudi ob nedavna * etnici ameriškega izkrcanja obai Eeninskem polotoku in na g9” Normandije. nje. P°.ntano se postavi vprašajo iskali ti vojaki po vseh p°šii ay-te8a sveta' P° kaj so jih V°jtta na tuJa bojišča, ko pa 0q v kateri so se znašli, navadijo 1 2adevala njihovega osam-nio 8a kontinenta. V očeh ima-g° bn ars|kateri napis: Yenkee de n>0ni? ln v spomin se prikra-ti v0- ^'katera manifestacija pro-8°jaip V ^letnamu' Koliko ob-Ola jn^a ameriškega imperializ-gib n Vmešavanja v zadeve dru-Iet}b,aro<^ov smo slišali v mladih
f>a
jo L.Yendar: če se vprašamo, toVtli 1 ®e bili zaključili obe sve-
^keKa v°)ni v Evropi brez ameri-vemo, da bi bil ev-fo pr^.Zenrljevid čisto drugačen.
'Iteb yojni bi Italija gotovo ne %jn. ^eje na Brennerju, v Po-^Hes jn na Reki, Evropa pa bi lahko bila en sam Hitler-
III* B
Prodorna zmaga Silvia Berlusconija na evropskih volitvah
Volivci so mislili predvsem na razmere doma
Na volitvah za evropski parlament je v Italiji prodorno zmagalo gibanje »Naprej, Italija!«, katerega nesporni voditelj je ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Zbralo je nekaj nad 30 odstotkov glasov in pustilo daleč za seboj vse ostale politične skupine, saj druga najmočnejša stranka — Demokratična stranka levice — ni dosegla ravni 20 odstotkov glasov.
Za te volitve je značilna njihova znatno nižja udeležba v primerjavi z državnozborskimi volitvami konec letošnjega marca. Svojo državljansko dolžnost je opravilo kakih 10 odstotkov upravičencev manj kot pred dvema dobrima mesecema. Iz tega predvsem izhaja, da mnoge italijanske volivce evropska problematika prav malo ali sploh ne zanima. Priznati je tudi treba, da ne sredstva množičnega obveščanja ne posamezne politične stranke niso posvečale tej problematiki ustrez-
ne pozornosti. Zgodilo se je tako, da so Italijani na voliščih v nedeljo mislili predvsem ali morda celo izključno na razmere doma in se tudi temu primerno ravnali. Kar zadeva obveščanje, se je naš list v tem pogledu razlikoval — mislimo, da se lahko upravičeno pohvalimo — saj je na predvečer evropskih volitev objavil temeljito in obširno študijo ekonomista in našega sodelavca dr. Egidija Vršaja. Na njegovo študijo danes ponovno opozarjamo, saj gre za silno dragocen vir informacije o problematiki, ki pobliže zadeva vsakega izmed nas.
Italija ima torej v novem evropskem parlamentu predstavništvo, ki glede na svojo strankar-sko-politično pripadnost ne bo moglo imeti teže in vpliva, kot bi se spodobilo za skoraj 60 milijonsko državo. Najmočnejša poslanska skupina je »Naprej, Italija!«, ta pa do zdaj niti ne ve, kateri izmed treh velikih poslanskih sku-
200
1994
150
1989
100
50
Ui LIJ
gg 6 S
CC LU
> z
UJ'O
r<
D*
go
(/) S
I
z
<
o
<
o
<	UJ
z o o. z D </) * Ul
(J) o
<	UJ
SŠ
i?
z
(/)
z
UJ
pin v strasburškem parlamentu se bo sploh priključila!
Pomembno novost pa so zadnje volitve le prinesle: volilna naveza Berlusconi-Fini-Bossi, ki je sicer zmagala na marčnih političnih volitvah, a ni prejela absolutne večine glasov, si je tokrat takšno večino le zagotovila. To je zelo važno dejstvo, vendar le v notranjepolitičnem pogledu. Toda tu se kažejo nekatere resne težave.
Ne smemo namreč pozabiti, da je sedanja vladna koalicija povsem svojevrstna. Nastala je iz »volilne naveze«, ki se je bila izoblikovala izključno z namenom, da bi zaradi nove volilne zakonodaje lahko dobila čimveč glasov; to pa je bilo nujno za odprtje poti do oblasti. Ta vladna koalicija ima, kot pravijo izvedenci, več »duš«, ki druga drugo izključujejo. Vprašanje je postalo po evropskih volitvah tembolj aktualno in kočljivo, ker je Severna liga doživela precejšen osip glasov. Marsikdo že napoveduje, da jo bo Berlusconijevo gibanje prej ali slej »požrlo«. Severna liga je bila še pred nekaj meseci glavna udarna sila zoper degenerirani italijanski politični sistem, zaradi česar se je tudi vedno bolj krepila. Toda kmalu se je pojavil Berlusconi s svojim gibanjem in predstavljal za javnost veliko novost. Njegovi televizijski in drugi mediji so to novost znali mnogo učinkoviteje prikazovati kot Bossi in njegovi sodelavci. Gibanje »Naprej, Italija!« je že na političnih volitvah doseglo velik uspeh, ki ga je na evropskih volitvah ne samo potrdilo, temveč tudi znatno povečalo. Berlusconijeva zmaga pa je pomenila nazadovanje za Bossijevo Severno ligo. Tu je torej treba iskati glavne vzroke za začetek krize v sedanji vladni koaliciji, ki se bo gotovo poglobila, ko se bo vlada lotila reševanja »velikih« problemov.
Evropske volitve pa so povzročile pravi potres tudi na levici. Demokratična stranka levice je sicer ostala, kot smo že omenili, druga najmočnejša politična sila v Ita-D.L. IIII*- B
Zadovoljni s prvim krogom volitev v Gorici
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 16. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bido-vec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
■ PETEK, 17. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Jurin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 18. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas«
— oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!«.
■ NEDELJA, 19. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Rokodelstvo redi svojega moža«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«;
15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Krajevne stvarnosti; 17.30 Šport in glasba; 22.00 Okrogla miza v pričakovanju volilnih izidov.
■ PONEDELJEK, 20. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Danilo Šuligoj; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bi-dovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri; 15.00 Juli-us Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Marta Ivašič: Šolski prijatelj.
■ TOREK, 21. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«.
■ SREDA, 22. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13«
— trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov.
Slovenska skupnost Gorica izraža zadovoljstvo ob rezultatih prvega kroga občinskih volitev v Gorici. Zadovoljstva ne gre pripisati samo dejstvu, da se je županski kandidat »transverzale« ing. Bruno Crocetti uvrstil v balo-tažo, ki bo 26. junija, ampak tudi visokemu številu glasov, s katerimi so tudi izdatno podprli prvega nosilca liste Bernarda Špacapana. Seveda pa ni mogoče mimo visokega števila glasov, ki jih je prejela lista »Naprej Italija« in Narodnega zavezništva, kar mora biti seveda opozorilo vsem, ki se bodo odpravili na volišča čez dva tedna.
Slovenska skupnost se zaveda nevarnosti, da bi tudi obmejni zasuk v desno povzročil zmanjšanje ravni vsesplošne demokratičnosti. To bi lahko spravilo v negotov položaj ugodno razvija-
SKGZ o položaju naše manjšine
Člani izvršnega odbora SKGZ so na svoji zadnji seji razpravljali predvsem o političnem položaju na krajevni ravni, kjer prihaja do stopnjevanja napetosti in pritiskov na manjšine. Stališča desničarskih izvoljenih predstavnikov se skušajo vse glasneje vriniti v krajevno politično dogajanje in ustvarjajo tudi podlago za netenje sporov ob meji, je bilo rečeno na srečanju. Izvršni odbor je obenem podčrtal dejstvo, da je treba čimprej narediti ustrezne korake za izplačilo javnih prispevkov za manjšinske ustanove. Deželni proračun je bil sprejet, toda znesek je država, kot znano, zmanjšala na 6 milijard, ki pa jih še vedno ni mogoče uporabljati, ker mora deželni odbor za to sprejeti izvršilne sklepe. Medtem pa minevajo meseci in položaj slovenskih ustanov se utegne kmalu ponovno zaostriti do skrajne meje.
nje odnosov med Italijo in Slovenijo, še posebej pa otežkočilo življenje ob meji, da ob tem ne govorimo o razmerah, ki bi se lahko za pripadnike slovenske manjšine močno poslabšale.
Zaradi vsega tega je več kot jasno, da bodo volitve 26. junija izjemno pomembne in da je na njih važen vsak glas, ki bo podprl demokratično prihodnost mesta Gorice na občutljivem obmejnem področju, odločilnem tudi za pravilno in koristno ravnotežje med zahodno in srednjo Evropo. Slovenska skupnost Gorica je prepričana v pravo izbiro svojih volivcev, ki se jim tudi zahvaljuje za uspeh v prvem krogu, kakor tudi vseh tistih pripadnikov slovenske manjšine, ki so že v prvem krogu podprli skupnega županskega kandidata ing. Bruna Crocettija.
Dejstva
4nii n
jev protektorat. Gotovo se ameriški narod ni hotel izneveriti simboličnemu spomeniku svobodi, ki te pozdravi ob prihodu v Nevv York, in to ne le doma temveč po vsem svetu, ali pa si samo lasti pravico varuha svobode po vsem svetu. Gotovo se pogostoma nismo strinjali z njihovimi intervencijami, posebno levičarji pa so Američanom osporavali pravico, da bi branili narode pred ekspanzijo komunizma. Danes, a poste-riori, ko je komunizem ostal na oblasti samo še na Kitajskem, bi morda kazalo drugače razmišljati. To razmišljanje bi nas lahko pripeljalo zelo daleč.
Spominske svečanosti na Apeninskem polotoku in na norman-
Volivci so mislili predvsem."
4mi o
liji, vendar je nazadovala v pr' merjavi z volitvami v letosnj marcu. Ta neuspeh je posp^ ^ odstop njenega glavnega ta)nl Occhetta. Umaknil se je in s te naredil konec očitkom, ki s° nekaj časa leteli na račun nle^e politike in vodstva same stran • Zanimivo je, da sta odstop' tudi tajnik socialistične stran Del Turco in koordinator ^e?*r. kratičnega zavezništva WUl^r ® ^ don. Ponuja se torej priložnos globljo proučitev položaja nac lotni italijanski levici, kjer so v P merjavi z volitvami v letošnj marcu ohranili svoje glas°ve. celo rahlo napredovali le zelen' prenovljeni komunisti.
Na sredini sta Ljudska stra ka in Segnijev pakt rahlo naza, tj. vali v primerjavi z zadnjimi p° čnimi volitvami, vendar nista živela poraza, kot so ga nap0 dovali nekdanji krščanski de:m krati, ki so skočili na voz zrna g valca Berlusconija.	•
Od političnih strank ter °r§aa. zacij narodnih in jezikovnih ma J sin je prišla na svoj račun le J v notirolska ljudska stranka, ki r , povezavi z Ljudsko stranko, jo predvideva volilna zakon0 . ja, izvolila v evropski parl^e dosedanjega državnega P05 ,,. Michla Ebnerja. V Evropskem P lamentu bo tudi Južni Tirolec ger, ki je bil izvoljen na listi ie
nihi	u-
Žal ni bil potrjen poslanec z ,
ste Federalizem, na kateri so
tudi kandidati Slovenske sknp1^
sti. Povsem so za to listo r>a
reč odpovedali glasovi na Sar..
niji, kjer se je tamkajšnja Ak
ska stranka zaradi notranjih SP
rov razbila. To pa je skrajno
gativno vplivalo na volilni iz'
ostajajo
dijskih obalah pa so potrdil3^ nek pogled na dogodke dr svetovne vojne. Naši očetje ^ namreč pred petdesetimi velikim olajšanjem sprejeli n co o zavezniškem izkrcanj11 ^ našem kontinentu, ker so ye«ej< li, da bo to pospešilo zaklj^ vojne, obenem pa je bilo tud*) ^ no, komu so prišli pomag3 proti komu so se prišli bori4, .j, se je pokazalo tudi pri letoi5**) v proslavah. Clinton se je ta-K Italiji kot v Normandiji šel * ^ poklonit svojim padlim v0i j<r in tako postavil natančno zg*j vinsko ločnico med tedanji**** vražniki in današnjimi zave ki. Časi se spreminjajo, a zg0 (C-vinska dejstva ostajajo i*esr men j ena.
IZID PRVEGA KROGA OBČINSKIH VOLITEV V GORICI
VALENTI
CROCETTI
GEROMIN
FIORELLI
re za prvi nastop našega igralskega ansambla v Italiji
Halštat pisatelja Draga Jančarja so v Laciju uprizorili igralci SSG
sta Sionskega stalnega gledališča so se v teh dneh prvič pred-j 'italijanskemu občinstvu z najnovejšim delom pisatelja Draga cerk 2 nas^ovom »Halštat«. Premiera je bila v sredo, 15. junija, v Rj Vl ®v- Antona v kraju Veroli, oddaljenem kakih 70 kilometrov od tgralci SSG so nastopili v okviru mednarodnega festivala so-k0 ne aramatike Dionysia, na katerega so vabljeni avtorji iz različnih bra]CeV sveta- Slovence zastopa edinole Jančar. Vsak dramatik je iz-jega^af0 8^e<dališko skupino, nekateri pa so prevzeli tudi režijo svo-M ^ra8° Jančar je to nalogo poveril Borisu Kobalu. vecj , asPloh pa je Slovensko stalno gledališče, kot je v pogovoru po-K|: 1 umetniški vodja Miroslav Košuta, v tem času izredno aktivno, štev l Ve^kim težavam predvsem finančne narave, kar vpliva tudi na sk01 ° pralcev, saj je kolektiv iz sezone v sezono manjši, ima sloven-HanH^ č6 vehko zanimivih načrtov. Pričele so se tudi vaje za Za i )evo igro »Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Gre Sspro drez besed, za velik projekt, katerega realizacijo sta prevzela Mii	Stabile	za	festival	Mittelfest.	Vaje	bodo	potekale do 16.
Žise •	doživelo premiero na osrednjem trgu v Čedadu. Re-
r ’gre je Giorgio Pressburber, njegov asist« dela lotil takoj po povratku iz Verolija. dejavnosti Slovenskega stalnega gledališč Laciju in o Jančarjevem delu, s katerim se bo pričela tudi pri-
Se h '^re le Giorgio Pressburber, njegov asistent pa Boris Kobal, ki ° dela lotil takoj po povratku iz Verolija. mier' javnosti Slovenskega stalnega gledališča, predvsem pa o prehod ,V Laciiu 'n ° Jančarjevem delu, s katerim se bo prič''1" *■"A• n)a sezona, pa je povedal kaj več Miroslav Košuta.
da je sploh prišlo do tega, lJj?.kdi igralci SSG vabljeni v ^'n kako poteka festival Dio-
JaJ?stival Dionysia so vabljeni vilu	drarr<ski	avtorji,	ki	v	ok-
tarj 8a gledališkega srečanja upri
<-
7° po eno svoje delo, po možnosti
■ezd nekega simpozija v okviru te-avior ^f1 'n ie ^ ^etos PovaWjen kot
$QtjSano nalašč za to priložnost. Na Hq tenj začetku je treba povedati, da % a/esHval ni bilo vabljeno Sloven-pisjt alno gledališče kot tako, ampak ude, eH Drago Jančar, ki se je lani
fJ^cda , _______________________________
r: Prireditelji pa so mu postavili Pino' ^se mora predstaviti s sku-igralcev, oziroma da pri-kitn 1 SVoje delo v sodelovanju s ka-g edališčem, ki naj ga sam izbere. nja | raS° Jančar se je tako lotil pisa-’‘blaix!laP‘sal novo dramo z naslovom Sledni aj"' februarja je poklical naše
jjatltšče in imrnZnl nli hi hili nnZi
lgW ■ .ln vprašal, ali bi bili naši Hq ^'Popravljeni uprizoriti to igro
Hj 1	n	p'	i	f	n-	*	»i/	i
seoej rodnem festivalu. Na to smo tor J12 zadovoljstvom pristali in avla, le dramo izročil konec apri-ci 0 . nle dni maja pa so se naši igral-s0 izvili v Veroli. Pred odhodom Hq [jc 1 le nekaj bralnih vaj, sedaj pa jo. p11 mesta že dalj časa vneto vadi-tnjj c etJJ‘era bo 15. junija, v tamkaj-Hovh	b Posvečeni sv. Antonu, po-
ev Pa bo tri dni kasneje.
sPlnifteri avforji so na ta festival rabljeni?
Vfbm fesHval Dionysia so dejansko ^kriU avtorjl Iz vsega sveta — ne-% -s° Iz evropskih držav, drugi pa k, o-združenih držav Amerike, Ci-
\tob a]jjbe... Jančar kot edini avtor ki , ovenijo, s Hrvaške pa je prilil So° °dan Šnajder. Ne vem sicer, Poln°e vsi avtorji predstavili s po-^Za a nov’m delom, napisanim na-to priložnost. Lahko pa rečem,
da je Jančarjev dramski tekst popolna novost. Delo je po mnenju številnih, ki so to igro prebrali, res izredno zanimivo.
V Lacij je dejansko odšla celotna zasedba Slovenskega stalnega gledališča...
Res je. Stalno jedro našega igralskega ansambla v tej sezoni je obsegalo samo šest imen. Pred nedavnim nas je na žalost zapustil Alojz Svete, tako smo ostali samo s petimi igralci, ki pa se na žalost ne krijejo z vlogami, predvidenimi v Jančarjevem »Halštat«. Mi imamo namreč v ansamblu tri moške in dve ženski, avtor pa je delo napisal za dva moška in tri ženske. Tako so odšli v Veroli Vladimir Jurc, Gojmir Lešnjak, Maja Blagovič, Lučka Počkaj in Miranda Caharija z režiserjem Borisom Kobalom.
Delo bodo člani SSG uprizorili v slovenščini. Kako bodo italijanski gledalci lahko spremljali igro?
Za odličen italijanski prevod dela je poskrbela Diomira Fabjan Bajc, ki
ji gre pohvala za kvaliteto in zahvala za hitrost, s katero je opravila svoje delo. Organizatorji so poskrbeli za simultano prevajanje, zato bodo lahko vsi gledalci brez težav sledili dogajanju na odru.
Ali je Slovensko stalno gledališče že kdaj pred tem nastopilo v Italiji?
Ne, to je za nas prvi nastop v Italiji. Pred leti smo sicer poskusili srečo v Milanu, a se nismo uspeli dogovoriti za predstavo. Ovira za prodor v Italijo so za nas v prvi vrsti premajhna finančna sredstva, saj to zahteva res ogromno denarja, ki pa ga naše gledališče nima. Dovolj je, če povem, da smo celo razmišljali, ali naj sodelujemo na Mittelfestu v Čedadu ali ne, saj bi nas to preveč stalo.
Na splošno pa je z gostovanji v Italiji takole. Pred leti je na primer gostovala v Rimu ljubljanska Drama, obisk pa je bil minimalen. Tudi podoben poskus v Milanu drugih slovenskih gledališč se ni obnesel, saj je bila udeležba katastrofalna. Na eni od teh predstav je bilo samo 26 obiskovalcev. Trud torej ni bil nikoli sorazmeren z uspehom.
S tem gostovanjem v Laciju pa se nam nenadoma ponuja možnost, da nastopimo resda na manjšem odru, vendar v neki sredini, ki ima zelo velik medijski odmev. O tem festivalu poročajo ne samo vsi pomembni časopisi z Italije, ampak tudi iz drugih držav. Gre torej za pomembno odskočno desko za avtorje, njihova dela in za gledališča, ki jih uprizarjajo, saj se predstav vsako leto udeležijo najuglednejši italijanski kritiki.
Slovensko stalno gledališče bo verjetno Jančarjevo igro uprizorilo v prihodnji sezoni.
Po mojem mnenju gre za resnično briljantno napisano in nadvse pomembno gledališko delo. Jančarje nekaj časa molčal kot odrski ustvarjalec in je torej s to igro začel svoje novo gledališko obdobje. Tekst je napisal po osamosvojitvi Slovenije in to je tudi
vplivalo na izbor tematike. Ker bomo o delu širše govorili jeseni, se sedaj ne bi spuščal v detajle. Reči pa moram, da je delo izredno težavno za uprizoritev, vendar bomo imeli dovolj časa, da do jeseni igro dodelamo in, če bo potrebno, tudi preberemo na drugačen način.
Ali bi vsaj razložili pomen naslova »Halštat«?
Halstadt je keltsko najdbišče v bližini Saltzburga, najpomembnejše pričevanje o keltski kulturi. Povem lahko še, da je ključna beseda v igri »poor Yorick« (»ubogi Yorick«, kot je rekel Shakespearov Hamlet, ko je vzel v roko lobanjo nekdanjega dvornega norca). Delo pa je treba brati v ključu Pi-randellove dramaturgije.
Jančarjeva igra ponuja različne možnosti interpretacije in zdi se mi, da bodo tudi zaradi tega ocene zelo različne, pač glede na zorni kot, iz katerega ga bo kdo ocenjeval. V bistvu gre za vse velike kostnice, s katerimi je posejano to naše nesrečno 20. stoletje, avtorjeva želja pa je, da bi bila predstava čimbolj brana v komedijskem ključu.
Sedaj pa še vprašanje o poletni igri, ki jo je SSG prirejalo več let, preden se je finančna kriza zaostrila. Ste za to poletje pripravili kako igro, ki jo boste igrali na odprtem?
Nove poletne predstave ne bo, pač pa bomo izkoristili preostale dneve v pogodbi naših igralcev in odigrali še sedem ali osem predstav Molierove-ga »Zdravnika po sili«. Igrali bomo na Tržaškem, Goriškem in tudi v Sloveniji, predstave pa bodo od 21. do 27. junija.
Kakšni pa so izgledi za prihodnjo sezono gledališča in kako ste zadovoljni z minulo?
Kot vsako sezono stojimo tudi letos pred velikimi ugankami, saj ne vemo, kaj nam obeta prihodnost. Res je, da je ta vsako leto mračnejša, res pa je tudi, da imamo za seboj sezono, ki smo jo izpeljali natanko tako, kot smo jo začrtali in celo z veliko večjim uspehom, kakor smo smeli pričakovati. Ugodno so nas ocenili tako kritiki kot tudi občinstvo — in posebno nas zanima, kako naše izbire sprejema občinstvo.	„	...
Pogovor je zapisala
Helena Jovanovič
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere
ZDRAVNIK PO SILI
Režija Zvone Šedlbauer
PREDSTAVE NA PROSTEM v torek, 21. t.m.,	v Parku v PREBENEGU
v sredo, 22. t.m.,	na Hribenci v ZABREŽCU
v četrtek, 23. t.m.,	na Mausarju v REPNU
v petek, 24. t.m.,	na igrišču na VRHU
v soboto, 25. t.m.,	na igrišču pod županstvom v ZGONIKU
v nedeljo, 26. t.m., na igrišču Sokola v NABREŽINI v ponedeljek, 27. t.m., na vrtu Gospodarske zadruge v BAZOVICI
ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
Konec tega tedna v šentjakobski cerkvi
Slavnostni koncert v počastitev skladatelja Vinka Fillija
V cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu bo v soboto, 25. junija zvečer, koncert, na katerem bodo mešani pevski zbor Portorož, komorni moški zbor Izola ter mešani zbor Obala Koper pod vodstvom Helene Jureš in Walterja Lo Nigra ter ob spremljavi orgelskega mojstra Toneta Potočnika, ločeno in skupaj izvajali cerkvene skladbe Vinka Fillija, med njimi znamenito mašo Mati božja na Ilovici, ki jo je skladatelj posvetil bazoviškim žrtvam. Predvideni koncert je sad večje akcije, ki zajema koncerte v Trstu, v Tolminu in na Sveti gori pri Gorici, ter zbirko Fillijevih cerkvenih skladb, ki je izšla lani septembra v založbi Združenja pevskih zborov Primorske in uredništvu Borisa Fillija in Mirka Slosarja.
Kdo je bil Vinko Filli? Pevovodja, skladatelj, javni delavec, ki je živel v
Razpis natečaja za podelitev štipendij deželne bančne sekcije SDGZ
Deželna bančna sekcija SDGZ razpisuje, v okviru svojega Paketa stimulacijskih posegov 1993-1995, natečaj za podelitev 3 štipendij v višini 5 milijonov lir vsaka za slovenske univerzitetne diplomante iz Furlanije-Julijske krajine.
Štipendije podeljuje po oceni posebne komisije s sledečim prednostnim vrstnim redom:
1) podiplomski študij za poklic občinskega tajnika;
2) podiplomski študij za revizorja;
3) podiplomski študij za formiranje kadrov specializiranih za bančno oziroma finančno poslovanje;
4) diplomske naloge iz pravno-eko-nomske smeri, pri čemer imajo prednost naloge s poudarkom na bančno tematiko.
Ocenjevalna komisija lahko predlaga tudi polovične ali tretjinske štipendije oziroma, glede na kakovost prošenj, lahko predlaga, da se štipendije ne podelijo.
Prošnje je treba vložiti do 31. julija 1994 na tajništvo bančne sekcije pri SDGZ v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040/362949. Vsebovati morajo osebne podatke kandidatov, izide univerzitetnega študija s seznamom izpitov, življenjski izobrazbeni in strokovni ku-rikulum, izvod diplomske naloge, morebitna potrdila o vpisu ali obiskovanju podiplomskih tečajev, o opravljanju predvidene prakse pri pisarnah in podobno.
Podelitev štipendij bo ob priliki svetovnega dneva varčevanja 31. oktobra 1994.
Za leto 1993 so prejeli štipendije: diplomanta ekonomije Pavel Calzi in Mara Petaros po 5 milijonov lir; diplomant ekonomije Lidia Glavina in diplomant političnih ved Aleksandra Pangerc po 2,5 milijonov lir.
Tolminu od leta 1879 do leta 1948, bratranec skladatelja Hraboslava Vogriča, s katerim je preživel otroška leta. V svet glasbe ga je vpeljal učitelj Sattler, predvsem Danilo Fajgelj, učitelj, organist in skladatelj ter izvedenec v kompozicijski tehniki. Poklicno je bil Filli zaposlen v pisarni občinskega sodišča. Prosti čas pa je posvečal Rokodelskemu bralnemu društvu, kjer je učil pevski zbor, vodil tambu-raški ansambel in orkester. Razgibano kulturno življenje v Tolminu, ki mu je bil duša Filli, je trajalo do leta 1927, ko je bilo društvo razpuščeno. Svojo dejavnost je Filli tedaj prenesel na cerkveni kor in tam vztrajal tudi v težkih razmerah po drugi svetovni vojni. Iz te dobe so skladbe, ki jih bomo poslušali v Trstu. Filli je namreč organiziral, vodil in dirigiral, a tudi skladal pesmi in instrumentalne skladbe, zlasti za gledališke predstave in dramske nastope ter prirejal ljudske napeve.
Znane so njegove cerkvene skladbe. Preproste so, doživete in občutene, delo talentiranega človeka, ki je znal s preprostimi sredstvi veliko lepega povedati, da je njegov spomin po tolikih letih vedno živ. Upamo, da bo koncert v Trstu tudi zaradi imenitnih izvajalcev pritegnil številno publiko, da bomo tudi v Trstu dostojno počastili spomin tega eminentnega sina Tolminske, skladatelja Vinka Fillija.
v
Župnijsko	cerkev
lepšajo	obnovljene
Znani tržaški glasbenik in organist v stolnici sv. Justa Giuseppe Radole je v knjigi »Orglarska umetnost v Trstu«, ki je izšla v Bologni leta 1975, povzel iz občinskega arhiva, da je imela openska cerkev orgle že v 18. stoletju. Tržaška občina je namreč leta 1825 plačevala tamkajšnjega organista. V istem arhivu je še povedano, da so orgle leta 1853 restavrirali. Med leti 1855 in 1858 je znana orgelska hiša Giovanni Tonoli postavila na kor nove orgle s 23 registri. Slednje je v letih 1876 pregledal in uglasil Angelo Dolžan (Dovžan ?). Med prvo svetovno vojno so jih razstavili, popravili pa šele po njej.
V drugi svetovni vojni so orgle utrpele ob bombardiranju vasi leta 1944 veliko škodo. Leta 1957 so To-nolijeve orgle zamenjali z novimi, elektro-pnevmatskimi, firme Zanin iz Codroipa.
Župnijska cerkev Sv. Jerneja je doživela temeljito obnovo in je tako v ponos Opčinam in njihovim ljudem. Za obnovo zunanjščine je bila odgovorna tržaška občina, za notranjost pa je šlo v breme domačinov, pretežno Slovencev. Sredstev je zmanjkalo pri orglah, ki so bile v zelo slabem stanju, ker jih je pokvarila voda, ki je kapljala skozi streho.
Želja, da bi domačo cerkev obogatili še z orglami na koru ter tako dokončali pred leti zastavljeni si cilj celotne obnovitve, je opogumila odbor,
Nova maša Alberta Metlikovca pred 50, leti v Slivnem
Med bogoslovci goriške nadškofije, ki so bili posvečeni v mašnike 3. junija leta 1944, je bil tudi Albert Metlikovec, doma iz Sesljana, ki je umrl 3. oktobra 1982 v Novi Gorici in je pokopan v Ajdovščini. Tu je namreč bil župnik, dokler ni hudo zbolel.
Na sliki so v prvi vrsti od leve proti desni naslednji duhovniki: Viktorin Stanič, Vinko Štanta, Albert Metlikovec (novomašnik) in Mirko Filej; v drugi vrsti sta Artur Zaletel in Efretn Mozetič, v zadnji vrsti Vladimir Rijavec (letošnji zlatomašnik), Vinko Černigoj, Franc Švara, Mario Virgulin (med njima slikar Lojze Perko) in Ljubo Marc (letošnji zlatomašnik in avtor pravkar izšle knjige »Črepinje«), Novomašnik Metlikovec sedi med mamo in staro mamo (oče in trije bratje so bili v internaciji oziroma v prekomorski brigadi).
ki je v soglasju z župnijo začel z
Na priporočilo prof. Bergant a j
cijo
odbor povabil orgelskega mojstra
Antona Jenka iz Ljubljane, da bi si dal orgle. Mojster je ugotovil, da^ glasbilo lahko restavrira in postav' ko, da bo tudi akustično na PraVjQ. mestu. Proračun obnovitve je bil kaj ugodnejši od tistih, ki so naIT1L predstavile tri naprošene italijan ^ firme. Prepričani, da bo obnovitev gel za cerkev ne le estetska pr"1 te v, ampak tudi obogatitev, saj b orgle lahko služile tudi za koncer ’ ki so že skoro tradicija naše skup sti, smo začeli z deli.
Razstavljene orgle so
odpeljali'
delavnico v Ljubljano. Izvoz v tuj^ čeprav začasen, ni bil enostaven^ pomoč pri birokratskih postopki > moramo zahvaliti tako italijanski slovenski carini in osebju v šped skih uradih.	.:
Po večtedenskem delu so orge ^ mojster Anton Jenko in sodel neuporabno Zaninovo glasbilo te ljito uredili, da je v ponos župn')
cerkve. Orgle so namestili na kor
ko, da so sedaj vidne iz cerkve
in j°
dopolnjujejo tudi estetsko. Po
dolg**1
času lahko ponovno poslušamo & različnih barv in višin tonov, kiv pem sozvočju prihaja iz raznih p1 li. Obnovljene orgle so popolne) imajo 27 registrov (prej 12) in so za primernejše za zahtevnejše konCe Ves postopek obnavljanja na prepričal, da je bila izbira p°m pravdna.	<|
V tem našem podvigu smo i« uspeli le s prispevki župljanov in brotnikov ter skupine prijateljev, *o ves čas prostovoljno delali- 1 prisrčno se zahvaljujemo vsem, nam do sedaj pomagali, s spodbu mi in darovi ter zaupamo v njm
nadaljnjo pomoč.
Župnija Sv. Jerneja vabi na
oh0:
■el,
Ki
ritveni koncert obnovljenih °r^0 r1 bo v nedeljo, 19. junija, ob 20-župnijski cerkvi. Igrala bosta P
Hubert Bergant — orgle in pn ton Grčar — trobenta.	.	ujj
Ob vstopu v cerkev bo
vsakd0,
ovol)n
j*
koncertni list. Namesto proštov prispevkov bo na razpolago ovojn ki jo boste lahko s svojim dar0^j3li
L-rifio efrn^L-Dt/ DKnnr/ih/o nrdGl ^
kritje stroškov obnovitve orgel po koncertu.
Župnija Sv. Jerneja na
Odbor za popravilo 0
* * *	p.
Deželni odbornik za kmetijsN0' ^ ziano Chiarotto je bil prejšnji tl $ gost Kmečke zveze v Trstu. Oab je gostitelje predvsem seznanil i ^ vo deželno zakonodajo na kmiTR j, področju, ki predvideva razni ^ ^ nosti za zasebnike in zadrugi■ Jt je bil tudi o kraškem parku in ‘lr,‘ aktualnih vprašanjih.
Doživeta zaključna prireditev O.Z. Ladjica« iz Devina
»
a sedežu devinskih zborov je Drf V.nedeli°' 12. t.m., zaključna ji	otroškega	zbora	»Lad-
n '' Prikazali so to, kar so se
sta i med šolskim letom- Pred-Dso spored ljudskih pesmi in
kat1111 so<^°bnih skladateljev. Ne-lja,er® °d teh je na klavir sprem-Pev • ad,ara Corbatto. Skoraj vsi je ? otroškega zbora so tudi j a 1 skladbice za flavto, ki so se jal^iu začeli učiti ob pevskih va-bpn- °gi so pokazali velik glas-ni talent.
fj , gosteh je bil tudi trio kitar iz pevre^ne- Sovrstniki devinskih je pCev.so P°d mentorstvom Mar-eir,ig lepo zaigrali venček zna-
nih pesmi. Prireditev se je končala z glasbeno igrico Mire Voglar »Kdo je sešil Vinku srajčico«. Otroci so pod vodstvom Olge Tavčar naštudirali besedilo, pesmice in instrumentalno spremljavo. Sami so torej igrali, peli in se spremljali s flavticami in Orffovi-mi glasbili. Za nastop so zasluženo prejeli navdušen aplavz zbranega občinstva.
Prireditev je potrdila, da je tovrstno pedagoško delo z otroki neprecenljive vrednosti za njihovo globlje doživljanje glasbe in je istočasno koristno za njihovo dozorevanje v aktivne in pozitivne osebe naše družbe.
I ' ''i
pevci zbora »Ladjica« iz Devina med nastopom
Deželni tajnik Ssk Brecelj o evropskih volitvah
»Lista Federalizem je prejela v Furlaniji Julijski krajini 10.550 glasov ali 1,4 odstotka. Slovenski kandidati na njej so se sorazmerno dobro uveljavili, saj je prof. Alojz Rebula zbral okrog
1.800 preferenc, vsi štirje slovenski kandidati, torej poleg Rebule še Andrej Bratuž, Martin Brecelj in Rafko Dolhar pa okrog 3.700. Kljub temu pa listi Federalizem ni uspelo potrditi svojega predstavnika v Strasbourgu, to pa predvsem zato, ker so manjkali glasovi sardistov. Spomnimo naj, da je ta lista izvolila svojega predstavnika v evropski parlament doslej vedno na Sardiniji. « Tako je povedal deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, ko je izvedel za volilne izide za evropski parlament. »Ssk obžaluje,« je še dejal, «da bo v evrop-
skem parlamentu odmanjkal glas, ki bi lahko posebej opozarjal na problematiko manjšin v Italiji. V tej zvezi vsekakor izraža zadovoljstvo, da je bil izvoljen kandidat Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Mich Ebner, s katerim ima naša stranka posebno dobre odnose.«
Kar pa zadeva bodočnost, še meni Brecelj, »nas volilni izidi vsekakor spodbujajo k razmisleku o nadaljnjih oblikah političnega nastopanja Slovencev v Italiji nasploh, o organiziranosti naše manjšine. Poleg tega vsaj posredno tudi potrjujejo utemeljenost zahteve po minimalnem zajamčenem zastopstvu naše narodne skupnosti. To sta tudi področji, na katerih namerava Ssk v kratkem predstaviti pomembne predloge.«
Srečanje slovenskih bančnikov v Rožu na Koroškem
Pretekli petek je bilo na Koroškem, v hotelu Rožanski dom na Reki pri Šentjakobu v Rožu, srečanje slovenskih bančnikov iz Slovenije in zamejstva, ki se ga je udeležilo tudi številno zastopstvo vseh slovenskih denarnih zavodov Furlanije-Julijske krajine. Vseslovensko srečanje bančnikov, ki je sledilo zadnjemu izpred dveh let pri bankah F-JK, je potekalo na predvečer odprtja novega sedeža Zveze slovenskih zadrug v Celovcu in Zveze-
,S tega tedna v Boljuncu recanje lovskih zborov
s^re^anja slovenskih lovskih pev-VrSHu°r°v 'n roS>stov, ki je 21. po rerJ' “° letos v gledališču »F.Preše-v boljuncu v dolinski občini. V
peli v *' ■ junija, bodo ob 18. uri od-_?Zs*-avo lovskih motivov. S svo
Petek, 17
. Jzsta'  _________________________
rij	bodo sodelovali likovniki: Ju-
skov	etič' Mirko Guštin, Boris Le-
je( igC.'n Pavel Hrovatin. Dan kasne-glasb: )Ur>ija, pa bo v celoti posvečen Cgfjj '■ Ob 13. uri se bodo pričeli kon-činaif ov k"1 skupin rogistov na Op-16 3o'J)roseku, Colu in Boljuncu, ob Vseh k V B°l)uncu skupni nastop 'klov i °r°v 'n skupin rogistov. So-RiCrri a a bo tudi Godba na pihala iz
Sre‘-anju, ki ga letos prireja Slo-doj)<( 1 lovski pevski zbor »Dober-skj	. ° nastopili: Združeni pev-
?c)fU.0r' (dirigent Janko Simoneta), .en* zbor rogistov (dirigent Jo-tige ef^ Združeni zbor rogistov (di-hi pe Liane Namestnik) ter Združena pjL zbor ob spremljavi Godbe $itp a,a iz Ricmanj (dirigent Janko Me,. neta). Napovedoval bo Borut nger.
Uspela	zborovsk
»Pesem	v	zaliv
Zborovska revija »Pesem v zalivu«, ki jo že vrsto let prirejata pevska zbora »Fantje izpod Grmade« in »Dekliški zbor Devin« je v petek, 10.t.m., privabila v štivan-sko cerkev lepo število ljubiteljev zborovskega petja. Ob domačih zborih, ki so tokrat pod vodstvom Hermana Antoniča nastopili v mešani zasedbi, so nastojaili še dekliški zbor »Alenka« iz Steverjana, ki ga vodi Anka Černič, moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine pod vodstvom Ksenije Kos, italijanski mešani zbor »Rilke« iz Devina, vodi ga Barbara Corbatto, in še mešani zbor Bilje-Miren pod vodstvom Andreja Budina.
Prireditelji so poskrbeli za družabnost, ki je po koncertu zbrala udeležence na sedežu zborov v Devinu. Ob veselem razpoloženju in petju je prišlo do razgovorov o bodočem kulturnem delovanju na tem delu devinsko-nabre-
žinske občine. Med koncertom je predstavnik Zveze kulturnih organizacij občine Ljubljana-Beži-grad, Franci Grad, podelil pevcu zbora Fantov izpod Grmade Gregorju Pertotu, ki je tudi povezoval večer, srebrno Gallusovo značko za več kot 20-letno delovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja.
POPRAVEK
Na zadnji strani Novega lista je v prejšnji številki v podlistku Ivana Budina »Tri četrtine stoletja« bila po pomoti izpuščena cela vrsta. Pravilno se stavek glasi takole: «... Posebno aktiven je bil v Kubedu bivši učitelj Ante Mihec, kubejski rojak, ki je bil najprej častnik NHD...« Za napako se opravičujemo.
Bank v samem središču mesta, ki je bilo v soboto 11. t.m.
Uvodno srečanje, ki sta ga vodila predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Michael Antonitsch (tudi lastnik hotela Rožanski dom) in glavni direktor Jože Habemik, ter nadaljnji pogovori ob skupni večerji so bili posvečeni spoznavanju in izmenjavi informacij in izkušenj iz raznih področij, kjer delujejo slovenske banke. Tako so nastopili predstavniki najstarejših bank (med temi goriške in tržaške hranilnice) in tudi najnovejših, ki so dobile dovoljenje za poslovanje še v zadnjih letih.
Glavno besedo so imeli odgovorni funkcionarji za oddelke tujega poslovanja pri bankah iz matice in tudi zamejstva, ki dnevno sodelujejo pri mednarodnih fnančnih operacijah. Iz predstavitev in posegov prisotnih (kakih 80 v predstavništvu 35 bank, 7 iz Koroške, 6 iz FJK, ostali iz Slovenije) je prišla do izraza velika dinamičnost znotraj novonastalega slovenskega bančnega in monetarnega sistema (preko 30 registriranih bančnih ustanov) in zlasti volja novih subjektov po uveljavitvi.
Iz zamejstva so poudarili obojestransko korist za sodelovanje, ki temelji na že preizkušeni posredovalni izkušnji tako koroške Zveze-bank kot goriške Kmečke banke in Tržaške kreditne banke. Predsednik bančne sekcije SDGZ Pavel Milič je opozoril na specifične probleme slovenskega bančništva v Italiji, ki jih je sprožil novi bančni zakon. Vsi pa so osvojili predlog, da bi prišlo do takšnih srečanj pogosteje, saj je ob družabnem in spoznavnem posebno važen strokovni trenutek.
Davorin Devetak
Konec tega tedna na Goriškem »Povezani v glasbi«
Na Goriškem bo konec tega tedna potekal mednarodni simpozij »Povezani v glasbi«.
Na strokovnem srečanju bodo sodelovali ugledni strokovnjaki iz Slovenije, Italije, Danske, Švice, predstavljen pa bo tudi Projekt Goriške avtorja prof. Igorja Kureta iz Trsta, glasbenega pedagoga in umetniškega vodje YEM — Združenja mladih glasbenikov Evrope, enega od soorganizatorjev simpozija. Ostali prireditelji so: Glasbeno društvo »R. Lipizer«, Slovenski glasbeni center »Emil Komel« in pevsko društvo »C.A. Seghizzi« iz Gorice ter Kulturni dom in Glasbena šola iz Nove Gorice. »Projekt Goriške« so sprejeli med štiri izbrane projekte tudi na letošnjem nedavnem mednarodnem tečaju Kulturmanage-ment v Salzburgu, ki ga prireja dunajska organizacija Kulturkon-takt v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in umetnost republike Avstrije in pod pokroviteljstvom Sveta Evrope.
Mednarodni simpozij »Povezani v glasbi« se bo pričel v soboto, 18. junija, ob 10. uri. Otvoritvena slovesnost bo v veliki dvorani univerze v Gorici, kjer bo tudi potekal prvi del srečanja. Ob
11.	uri bo predavanje prof. Igorja Corettija o »Projektu Goriške«, ob
12.15 pa bosta govorila prof. Tatjana Gregorčič in prof. Alessan-dro Arbo o Glasbeni povezavi na Goriškem. Po kosilu se bo ob 15. uri pričel poseg prof. Sergija Mar-zoratija na temo »Kako oblikovati moderno šolo«c nato bo prof. Zerner Schitt iz Švice govoril o Projektu »MUSE«, ob 16.30 pa bo za govorniško mizo sedel danski prof. Hans Erik Deckert. Govoril bo o glasbi kot socialni moči. Ob
17.30 se bo pričela okrogla miza na temo srečanja, ki jo bo vodil ing. Vittorio Zanon.
Naslednjega dne, v nedeljo, 19. junija, se bo mednarodni simpozij nadaljeval v viteški dvorani gradu Dobrovo v Goriških Brdih v občini Nova Gorica. Po krajšem glasbenem uvodu bo ob
9.30 spregovorila dr. Katarina Be-dina o »Šlovenskem glasbenem šolstvu na prelomu stoletja.« Ob
10.15 je na sporedu predavanje prof. Enza Porte o »Glasbi 20. stoletja v pedagogiki«, ob 11.15 pa bo povzetek stališč in misli, podanih na seminarju ter nastop gojencev glasbenih šol, ki so to srečanje soorganizirale. Ob 14. uri bodo udeleženci seminarja imeli še zaključno srečanje v Šmartnem v Goriških Brdih.
»Skupina 75« v Katoliški knjigami
Za številne ljubitelje fotografije je bila v petek, 10. junija, v prostorih Katoliške knjigarne lepa priložnost ponovnega srečanja. Predstavila sta se namreč dva obetavna mlada fotografa, člana foto kluba »Skupina 75« Gorica, Flavio Mo-setti in Valter Nanut, ki ju druži marsikaj skupnega, oba sta namreč Slovenca, Goričana in sta z zavidljivim izraznim nivojem razstavljenih del navdušila številne prisotne z obeh strani meje. V imenu foto kluba »Skupina 75« Gorica je občinstvo pozdravil predsednik Silvan Pittoli, mlada fotografa pa je predstavil mojster fotografije dr. Rafael Podobnik. Poudaril je, kako je bilo že pri prvih fotografskih korakih Fla-via Mosettija in Valterja Nanuta opazno, »da jima je bila likovna občutljivost položena v zibelko in da bo samo od njune delavnosti odvisno, kako visoko se bosta povzpela na fotografskem nebu.« Mlada umetnika prav gotovo nista razočarala pričakovanj, saj se vseskozi vedno bolj uveljavljata in sta prejela že marsikatero priznanje.
Zanimive fotografske posnetke, ki krasijo prostore galerije Katoliške knjigarne, si lahko ogledamo do 24. junija 1994 po urniku knjigarne.
i.f.ž.
NOVICE
Trebenski župnik dr. Jože Sraka bo v nedeljo, 19. junija, ob 10. uri v domači cerkvi obhajal svojo srebrno mašo. Dr. Sraka je po rodu iz Prekmurja, študij teologije je opravil v Nemčiji, nato ga je študijska pot zanesla v Rim, kjer je opravil doktorat na teološki fakulteti, nato pa je prišel službovat na Kras. Na Opčinah je prevzel dolžnosti predsednika in ravnatelja Marjanišča, od leta 1986 pa je župnik v Trebčah.
* * *
Člani godbenega društva iz Nabrežine so se konec prejšnjega tedna udeležili srečanja godb na pihala iz Nemčije in Avstrije v lepem turističnem središču Bad Hall. Pod vodstvom Stanka Misleja in Sergia Gratona so igrali slovenske koračnice, odlomke iz operet in splet Avsenikovih skladb.
Naprodaj slovenski hotel »Emona« v Rimu
Ker želim svojo gospodarsko in turistično dejavnost osredotočiti na Gorico in Slovenijo sem se odločil za prodajo novo odprtega, utečenega in dobro obiskanega Hotela EMONA, ki se nahaja v zgodovinskem centru Rima.
Moja velika želja je, da bi prodaji navkljub hotel ostal v slovenskih rokah, saj bi s tem slovenski rod, tako izseljeniški kot oni iz matične domovine v večnem mestu Rimu vedno našel prijetno, znano mu domovanje.
Podrobnejše informacije dobite na tel. številkah: 0481/82166 ali 06/7027911 — Levstik Vinko.
50. obletnica mašništva
V cerkvi Srca Jezusovega v Gorici je bilo 3. junija 1944 posvečenih v mašnika 13 bogoslovcev goriške nadškofije. Med njimi je bilo lepo število slovenskih primorskih bogoslovcev. Med furlanskimi bogoslovci pa je bil poznejši goriški nadškof Cocolin.
Pred dnevi pa so tedanji novomašniki obhajali 50. obletnico mašništva. Tako je v Mirnu imel zlato mašo Mirko Žakelj, v Biljah Ljubo Marc, v Štanjelu Vladimir Rijavec, v Komnu Franc Krapež, pri Sv. Luciji pa Ivan Kobal.
Šlavljencem za častitljivi jubilej iskreno čestitamo in jim želimo, da bi jih Bog še dolgo ohranil pri dobrem zdravju.
F.
Posvetitev pred 50. leti
Obnovljena slovenska komisija občine Rot$
Odbornik za kulturo in urbanistiko je pred dnevi sklical čla» občinske komisije za sloven vprašanja, ki deluje v okviru o čine Ronke. Komisija je s'c<lr.„. delovala do junija 1988 in od daj do danes ni bila nikoli ura^ no ukinjena, čeprav ni imela m nosti, da bi se sestajala. NovG _ ni komisije so Sonja Božič, Iva Gin, Aleksander Furlan, Edes rošec, Lucija Lavrenčič, Karlo čič, Štefanja Pahor, Kristjan Pe ’ Livio Peric in Nicola Rusca. P° omenjenih je članica komisi)e
Goriška Mohorjeva družba Katoliška knjigarna
vabita na predstavitev spominskih zapisov Ljuba Marca
ČREPINJE
v sredo, 22. junija 1994, ob 18-uri v Katoliški knjigarni n3 Travniku v Gorici
. bo
di slovenska knjižničarka, k' zapisovala potek sej in prevaj Na seji je bil prisoten °dE°rU. Furlan, ki si je že več časa prl ■ deval, da bi občinska uprava p klicala k življenju in ovredno^ to komisijo. Med drugim je P v. daril, da bo preko te nove »st1' ture« občina Ronke oživela s tudi z občinama Nova GorKa Metlika. Predstavniki pobrate^ belokranjske občine pa b*od0 obisku v Ronkah konec julija- ^ mačini bodo na svojih dom0 j, za nekaj dni sprejeli skupiu0 rok iz Slovenije.	^
V razpravi so nato Pr'sl1 ng-vrsto tudi šolski problemi o-d varnosti zaprtja šolskega p°s ja v Romjanu do vprašanja Rre,$j za otrok v vrtec in šolo. namreč ne prihajajo samo & *j, žnje okolice, ampak tudi i| ^ ča, S. Canziana, Pierisa, Sp ob Soči in Foljana.	gj0,
Člani občinske komisije za ~ venska vprašanja se bodo spe j, stali v kratkem, da bi izvolili pr sednika in tajnika. V načrtu je^j, di sestanek z odbornikom za stvo F. Miniussi.	^	jyj.
NASE SOŽALJE
p
Ob težki izgubi očeta Jarosl^^ii rekamo sinu Miru Oppeltu, o3 sodelavcu in članu uredniškega^ bora, ter vsem sorodnikom gl° občuteno sožalje.
* * *	jč«5'
Svojcem pokojnega Angel3 mača, ki je umrl po daljši bolez111' rekamo iskreno sožalje.	^
Uredništvo in uprava Novegd
Vstopnice za 52 tekem Mundiala so skoraj v celoti
nieriški organizatorji svetov-s ?a nogometnega prvenstva, ki oh; °Pr^e*° v petek v Chicagu z ki i°ntveno tekmo med Nemčijo, Vj: ran' svetovni naslov, in Boli-. ) # so lahko zadovoljni. Čeprav sl °§orriet v Združenih državah p ra) nepoznan in se še zdaleč r Popularnosti ne more primer-rišC ^°' baseballom in ame-n°gometom, so vstopnice loti te^em Mundiala skoraj v ce-razProdane. Organizatorji pa
vilinem zatriujej°; da bodo posta-nov rekord, saj bo tekmam
60(H°St^Oval0 nac* 3 milijone in lij ls°č gledalcev, to je dober mi-je ^n. Več kot pred štirimi leti, ko 'nov'0 .SVetovno prvenstvo v do-'ni nogometa, Italiji. g0 meriško je 15. svetovno no-Zpn Prvenstvo v zapovrstju. ko s °v'na se pričenja leta 1930, ju P.Se prvič pomerili v Urugva-sč lr* !eta kasneje je imela v goltal" naik°ljše nogometaše sveta 'ad?9, ^eta Pa Francija. Za-pr„ v°jnih dogodkov je nastal Prv Vse rlo leta 1950, ko je bilo Vr„,eristvo v Braziliji, nato v zajjo-ln a* V *ci, na Švedskem, Či-fč^n8llji, Mehiki, Nemčiji, Ar-'nk Španiji, Mehiki in Italiji. gle,ek0rdov ne manjka. Največ leta a Cev na eni sami tekmi je bilo žjjj- 950, ko si je finale med Bra-Mar° *n Urugvajem na stadionu daioacana v Rio de Janeiru ogle-vna '854 navijačev. Rekorder t0n Sl°pih je angleški vratar Shil-' ki je 125 krat oblekel državni
dri
es.
rekord pa dosegel v Ita-
liji leta 1990. ’ Urugvajski napadalec Batista Apres brani svojevrstni rekord najhitreje doseženega gola. Nasprotnega vratarja je namreč premagal po pičlih 55-ih sekundah igre na srečanju Urug-vaj-Škotska pred osmimi leti na drugem mehiškem svetovnem prvenstvu.
V zgodovini nogometnega SP naletimo tudi na igralce, ki so na prvenstvih nastopili v dresih različnih reprezentanc. Tako je Mon-ti leta 1930 igral za Argentino, leta 1934 pa za Italijo, Santamaria leta 1954 za Urugvaj in leta 1962 za Španijo, Puskas leta 1954 za Madžarsko in 1962 za Španijo ter Altafini leta 1958 za Brazilijo in 1962 za Italijo.
Brazilija je edina država, ki je nastopila na vseh finalnih turnirjih in je podobno kot Italija in Nemčija trikrat osvojila svetovni naslov.
Rekorder je tudi Antonio Cara-bal, ki je nastopil na petih prvenstvih, in sicer v leta 1950, 54, 58, 62 in 66. Vendar ga po odigranih tekmah na SP prekašata Nemec Uvve Seller in Poljak VVladislav Zmuda, oba sta namreč v finalni fazi SP odigrala po 21 tekem.
Najmlajši zmagovalec SP je sloviti Pele, ki je postal svetovni prvak leta 1958, ko je bil star 17 let in 8 mesecev. Absolutno najmlajši udeleženec SP pa je Irec Norman VVhiteside, ki se je udeležil SP v Španiji leta 1982, ko mu je bilo 17 let in 42 dni.
Saša Rudolf
JV v
daviti sekretar Vencelj na obisku v Trstu
(
r,Zavtl' sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj in vladni svetovalec crljak sta bila prejšnji teden na obisku na Tržaškem. Bila sta gosta Mh nslie prosvete iz Trsta in sta si v spremstvu njenega predsednika in dru-Ktn^dstavnikov ogledala sedeže raznih društev in organizacij na tržaškem % s-' k Skednju sta si tudi ogledala razstavo o Slovencih pod fašizmom.
• (foto Kroma) gosta iz Slovenije med obiskom na Tržaškem
Perspektive tržaškega športa
So lahko tržaški športni krogi ob koncu letošnje sezone razočarani? Kar zadeva nogomet prav gotovo, saj si je ambiciozna ekipa zapravila napredovanje v B ligo, poleg tega pa je zašla v globoko finančno krizo. V košarki pa je obračun letošnjega delovanja več kot pozitiven, četudi ekipa Stefanela ni dosegla najvišjih ciljev, saj je bila med najboljšimi. Upravičeno razočaranje pa se gotovo pojavi sedaj, v mesecu maju in juniju, ko se šušlja o prestopu sponsorja in predsednika ter najboljših igralcev v Milan. To se pravi, da imata najbolj popularna športa, nogomet in košarka (kar se tiče rokometa, je tržaška ekipa II Principe postala državni prvak, a na žalost ta šport nima v Italiji velikega pomena), v Trstu nič kaj obetajočo prihodnost.
Kje so razlogi za tako stanje? Dobimo jih, ko govorimo o neprimernih objektih. Nogometni stadion, eden najmodernejših in najlepših, je bil do sedaj takorekoč nepotreben. Razočaranjem ekipe je namreč sledilo le nekaj tisoč navijačev. Športna palača pri Car-boli pa je že dolgo let pretesna in sploh za nadaljnje sezone za prvo košarkarsko ligo neprimerna, ko bo moralo vsako igrišče sprejeti najmanj 5.500 gledalcev, medtem ko v »palazzettu« ni niti 5.000 mest.
Razloge dobimo tudi, ko govorimo o nezanimanju velikih sponzorjev za naše mesto. Premajhno, nezanimivo in brez perspektive. Investirati v Trstu ne prinaša za-željenih dobičkov; kot pravijo, naj bi Bepi Stefanel (sponsor in hkrati tudi predsednik društva) v Milanu vsaj trikrat povečal svoje dobičke in da je še dolgo zdržal v Trstu. To, kar se v športu dogaja, se že leta ponavlja na drugih področjih, predvsem na gospodarskem: prazno pristanišče, naraščanje števila brezposelnih, premalo turizma... Sprijazniti se je treba, da Trst (še posebno po lastni krivdi) ni privlačno mesto, da mu je usojeno živeti od drobtinic. Če ne bo denarja, ne bo niti vrhunskega športa. Denar je namreč razvadil šport in ga pripeljal do prave inflacije. Zamenjal je osnovni element pri športu, ki naj bi bilo tekmovanje, premočeno s poštenim znojem.
Gorazd Bajc
V prostorih Društvene gostilne na Kontovelu so konec prejšnjega tedna priredili tretjo pokušnjo domačih vin, na kateri je sodelovalo 14 vinogradnikov. Vina so precej kakovostna, kar so lahko ugotovili tudi udeleženci tradicionalnega praznika ŠD Kontovel.
V Biljah predstavili skupno izdajo dveh Mohorjevih družb
Konec prejšnjega tedna je bilo v Biljah nadvse slovesno. V Domu krajevne skupnosti so 11. t.m. predstavili knjigo spominskih zapisov domačega župnika in zlatomašnika Ljuba Marca. Knjiga, ki nosi naslov Črepinje, je izbor obsežnih avtorjevih spominov na obdobje med 2. svetovno vojno in tik po njej ter na zaporniška leta. Publikacija je skupna izdaja dveh sestrskih družb: Mohorjeve iz Celja in Goriške Mohorjeve, zato sta na predstavitvi spregovorila oba predsednika: p. Hieronim Žveglič in dr. Oskar Simčič. Oba sta poudarila dragocenost avtorjevih pričevanj, njegovo pokončno držo v številnih, večkrat krivičnih preizkušnjah, in njegovo neomajno vero. Marčeva knjiga nam tako ponovno potrjuje veliko vlogo, ki so jo imeli slovenski duhovniki na Primorskem med obema vojnama, priča pa nam tudi o hudih preizkušnjah, ki so jih pretrpeli po vojni v novi družbeni stvarnosti. Koprski škof Metod Pirih je jubilantu čestital in se obenem s toplimi besedami zahvalil za njegovo petdesetletno delo in zvestobo slovenski Cerkvi. Ob koncu je domačim faranom in številnim gostom, ki so napolnili dvorano, vidno ganjen spregovoril še sam avtor z njemu lastno kleno in s humorjem obarvano besedo.
Celotno slavje je povzdignil domači pevski zbor, ki je ubrano zapel vrsto slovenskih narodnih pesmi. Vzdušje, ki je vladalo v dvorani, in številni prisotni so nam priča o veliki priljubljenosti župnika Ljuba Marca in o spoštovanju, ki ga uživa med Slovenci na obeh straneh meje.
t.f.z.
ie * *
Na proseški osnovni šoli je bilo prejšnjo nedeljo odprtje razstave likovnih in ročnih izdelkov, ki so jih učenci pripravili lansko šolsko leto. Ob tej priložnosti so bili tudi nagrajeni otroci, ki so sodelovali na likovnem natečaju »Moja idealna šola«. Razpisalo ga je Združenje staršev, da bi tudi najmlajše pritegnili k praznovanju 200-letnice ustanovitve šole na Proseku, ki bo prihodnje leto.
Župnijska skupnost Devin, Štivan, Medja vas
vabi na
KONCERT NABOŽNE GLASBE
Na praznik farnega zavetnika sv. Ivana bo v petek, 24. t.m., v župni cerkvi v Štivanu ob 20.30 nastopil mešani zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki ga vodi Janko Ban.
Izkupiček večera bo namenjen obnovi cerkve, v kateri bo koncert.
Premiera je bila v Prosvetnem domu na Opčinah
Prijetna poletna predstava
V Prosvetnem domu na Opčinah je bila pred nekaj dnevi premiera prijetne in zabavne igre z naslovom »V začetku je bil kaos... potem pa kažin«, ki so jo pripravili režiser Sergij Verč, igralca Franko Korošec in Minu Kjuder ter likovni oblikovalec Peter Furlan. Zgodba so vzete iz opusa italijanskega avtorja Darija Foja. Ponovitev predstave bo na Opčinah tudi v soboto zvečer. Na sliki: (foto jan Leszczi/nski) Furlan, Korošec, Kjuder in Verč
Zadnji letošnji Galeb
Z iztekom letošnjega šolskega leta je v Trstu izšla tudi zadnja, 9. številka mesečnika Galeb, ki izhaja v Trstu in je namenjen osnovno in srednješolskim otrokom. Odgovorni urednik lista je Dušan Udovič, glavna urednica pa Majda Železnik.
Zadnja številka Galeba vsebuje veliko zgodbic, pesmic in pravljic vseh vrst s čudovito likovno opremo. Svoja dela so prispevali avtorji kot Marjan Tomšič, Tone Pavček, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Berta Golob in še kdo, med ilustratorji pa je veliko »domačih« imen: Vesna Benedetič, Barbara Boneta, Peter Furlan, Jasna Merku, Klavdij Palčič in Magda Tavčar.
Prijetna je tudi rubrika »Šolarji pišejo«. Tokrat so objavljeni prispevki osnovnošolcev iz Sovodenj ob Soči in Trebč.
Na svidenje septembra, piše v 9. številki Galeba. Uredništvo pa opozarja šo-
LETNIK
larje, naj čimprej pošljejo svoje risbe. Komisija bo izbrala najlepše, ki bodo krasile platnice revije v prihodnjem šolskem letu.
V'
Kvalitetna	štev
Pred kratkim smo v uredništvu prejeli najnovejšo številko revije Škrat, namenjeno šolski mladini pa tudi vsem tistim, ki se z otroki ukvarjajo kot starši ali vzgojitelji. Mesečnik, ki izhaja med šolskim letom, izdaja Sklad Mitja Čuk z Opčin, odgovorna urednica pa je Jelka Cvelbar.
Nadvse pomenljiv je uvodnik uredništva z naslovom »Lepi maj, krasni maj«, v katerem piše, da smo zapadli v nekakšno otopelost, iz katere nas ne zbudijo niti podatki o grozotah in smrtih povsod po svetu. Tudi število smrti 12.900.000 otrok na leto zaradi bolezni, ki izhajajo iz bednih življenjskih razmer, nas ne more ganiti. Grozljiv številčni podatek je posredovala ustanova UNICEF za leto 1993. »Spodbuda za to, da začnemo razmišljati drugače, je lahko samo zavest, da je potrebna tesna povezanost med ljudmi in da je staromodna solidarnost še vedno nujna,« piše v uvodnem članku.
Prispevki, ki jih lahko preberemo v tokratnem Škratu, so posvečeni predvsem problemom vzgoje otrok. Dr. Viljem Ščuka opozarja na posamične vloge in osebe v »novi« šoli, kakršna bi morala biti in kakršno bi morali sooblikovati tudi starši. Dr. Martina Tomori piše o odnosu, ki ga ima otrok do zdravja. Likovna pedagoginja Jasna Merku opisuje zanimivo pobudo na šoli v Dolini; učenci so aktivno sodelovali pri postavitvi razstave celoletnih izdelkov ter tudi sami zapisovali imena posameznih tehnik. Slavistka Marija Mercina pa v škratu piše o jeziku in skrbi zanj, o starših in njihovem odnosu do otrokove potrebe po igri pa Suzi Pertot.
Najnovejši Škrat je tudi prijetno likovno opremljen. Nekaj del — risb in linorezov — so prispevali otroci.
STARSl ZA NOVEGA ŠOLAM*
IZ ŠKOLJKE V BISER
• J' * j
% **
{TROKOVA I0R*
V Bazovici sta konec prejš'1!^ tedna nastopila dva zbora s K° ške — Kvartet Rož ter Moški pe ski zbor Bilka iz Bilčovsa. Ko>tce^ je priredilo Kulturno društvo UP' večer pa je potekal v BazovskeiH mu. Pevci s Koroške so s sv°> ^ kvalitetnim izvajanjem osvojil'0 činstvo.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI UST" Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar' Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavnl in odgovorni urednik), Miro Oppe^' Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egid‘j Vrša j.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst tel. 040/772151.
Član
jh Združenje periodičneg8 tiska v Italiji
Ivan Budin
Tri četrtine stoletja
flM	(vi.)
Od tistega dneva ni bilo več takšne strahote. Ante Mihec je še dalje vodil propagandno akcijo po slovenski Istri. Nekega dne je v moji pisarni tipkal predavanje, ko je iznenada prihitelo dekle, ki je bilo na straži na obzidju ku-bejskega gradu. Zavpila je: »Nemci, Nemci prihajajo!« Anteja Mihca sem skril v klet pod vinske sode, sam pa sem pričakal nemškega poveljnika pred župniščem. Vojaki so obstali nedaleč od župnišča. Poveljnika sem pozdravil po nemško in ga povabil, naj vstopi. S tem sem ga nekako razorožil ali vsaj omehčal. Ponudil sem mu kozarec vina, pa me je vprašal, ali je tu mogoče kaj dobiti. Nasmehnil sem se in ga spomnil na stari rek, češ da ima »gospod« vsega. »Tudi pri nas tako pravijo«, je pripomnil. Odtlej sva se pogovarjala sproščeno. Videti je bilo, da se zaveda, da se hitlerjevska stvar razkraja in propada ter da se bliža koncu. Nekako pohlevno mi je rekel: »Po vojni bom prišel v te kraje kot turist«. Sam pa sem si mislil, da se bo težko prebil do doma. Pred slovesom me je skoraj izzivalno vprašal, kaj mislim o Judih. Kaj se z njimi dogaja, smo vedeli, odgovoril pa sem mu nekako takole: »O Judih mislim tako kot papež: vsak rodomor je zločin«. Odvrnil mi je: »Ali ne veste, da so Judje povzročili prvo in drugo svetovno vojno?« »Kot duhovnik — sem
odvrnil — ne morem razpravljati, kdo je povzročil obe vojni. Toda preds ljajmo si, da je neki Nemec povzročil vojno, ali bodo zato obsodili ves oe ^ ški narod na uničenje?« Preden je odšel, mi je povedal, da ima ukaz, '_ 0 spremi v Dekane vse moške, ki so sposobni za delo. Vojaki jih zato že pred cerkvijo, šel sem z njim in za vsakega našel kak vzrok, da mora nuj ostati doma. Končno mi je rekel: »Odpeljati moram vsaj štiri.« Zvečer pa tudi ta četvorica bila spet doma.	pg
Neko nedeljo se je udeležilo maše tudi nekaj aktivistk iz
Črnomlja- j
maši so kubejski rajonski tajnici povedale, da me morajo odpeljati s se Tašča domače tajnice pa mi je še isti dan sporočila, kako se je zavzela za^ in da je govorila tako, kot da bi jo razsvetlil sv. Duh. Odločno je pribila ” ^ nam odpeljete tega župnika, odstopim. Če njega ne bi bilo — je še deja bi bili kakor brez glave in brez zaščite. Vsakokrat kadar pridejo Nem01' ^ brani in zagovarja, dasi ve, kdo ima kako funkcijo. Njegova zasluga )e' ni bil nihče do zdaj odpeljan.«
Končno smo le doživeli osvoboditev Trsta in vse Istre. Pripeljali sm° F ložnostne slovesnosti, pri katerih je sodeloval tudi cerkveni zbor.
Septembra leta 1947 sem spovedoval prvoobhajance. Ko še nisem k°n ,j, tega opravila, me je poklical cerkovnik in mi sporočil, da želi z menoj g°vgV, ti častnik jugoslovanske vojske. Predstavil se je kot poveljnik »gram^ j-in mi sporočil, da potrebujejo njegovi vojaki prav mojo hišo. Nič ni ponrl lo pripovedovanje, da sem med vojno prav rad oddajal več kot eno sob0 ^ Šim začetnim učiteljem in raznim aktivistom, ker je bilo šolsko poslopr ^ tal porušeno. Zato sem tudi zdaj pripravljen odstopiti eno ali dve s0 ^e-pa ne morem. Vse moje pripovedovanje je bilo zaman. Vztrajal je pr' za
vi, naj dam na razpolago vso hišo.
: Ijd