induplati LETO XVIII DECEMBER 1969 Cena 0,20 din Na rob statutarnim spremembam Na tem mestu bi želel samo odpreti najpomembnejše vprašanje, Pred katerim so danes delovne organizacije, ko razmišljajo o spremembah svojih statutov v zvezi s XV. ustavnim amandmajem: glede na to da delovni ljudje v delovnih organizacijah odslej — z izjemo delavskega sveta in direktorja — samostojno Ustanavljajo organe upravljanja in samostojno določajo njihov delokrog, mandatno dobo in pogoje in način njihove izvolitve in razrešitve, je delovnim organizacijam predvsem dana možnost, da prilagodijo strukturo organov upravljanja samim potrebam svojega poslovanja. Zato delovnim organizacijam, katerih poslovanju ustreza dosedanja struktura organov upravljanja v zvezi s XV. ustavnim amandmajem tudi ni treba sprejeti nobenih bistvenih sprememb v njihovih statutih. Če pa se kljub temu odločamo za spremembe, tedaj to pomeni, da so se v našem dosedanjem poslovanju pokazale nekatere pomanjkljivosti, in sicer prav glede na samo, doslej zakonsko določeno strukturo organov upravljanja. Te pomanjkljivosti so več ali manj dobro znane. Tako je bil DS kot osrednji organ upravljanja dosedaj mnogo preveč obremenjen s celo vrsto drobnih zadev iz tekočega poslovanja, da se je marsikdaj tudi — namesto da bi imel pred seboj predvsem sliko osnovne politike in odločal in sklepal le o poglavitnih problemih poslovanja — izgubljal v obravnavanju vprašanj, katerih odločanje bi po njihovi naravi in pomenu sodilo (in tudi dejansko sodi) v pristojnost posameznih strokovnjakov in služb, se torej izgubljal v čistih formalnostih. UO pa je imel v svoji dosedanji sestavi največkrat funkcijo golega posrednika med strokovnimi službami in DS, zaradi česar se je tudi vedno bolj kazal kot nefunkcionalen. Posledica tega stanja pa je bilo v dosedanji praksi predvsem to, da so se odločitve, ki bi jih bilo treba naglo Zima je tu in z njo novoletni prazniki. Da bi se dobro imeli za praznike in da bi v prihodnjem letu užili čim več sreče in zadovoljstva Vam želi uredništvo Konoplana sprejeti, mnogokrat sprejemale z nepotrebno zamudo in zavlačevanjem, da so torej imele strokovne službe mnogokrat zvezane roke in je bila zaradi tega tudi nujno nejasno določena njihova odgovornost. Ideja o poslovnem odboru kot posebnem strokovnem kolegialnem organu upravljanja skuša odpraviti navedene pomanjkljivosti, predvsem pa vrniti težišče dela DS v okvir njegovih osnovnih pristojnosti, zboljšati samo organizacijo poslovanja tako, da si vodenje in upravljanje ne bosta nasprotovala, marveč bistveno dopolnjevala, in zbistriti dosedaj precej zamegljeno vprašanje odgovornosti. Seveda se ob tej ideji v praksi že pojavljajo pomisleki, predvsem o tem, ali ne bi z uresničitvijo te ideje dali v roke tako imenovanemu »strokovnemu teamu« prevelikih pristojnosti in ali ne bi s tem odpadel pomen delavskega samoupravljanja. Ne da bi se podrobneje spuščal v opravičenost takšnih pomislekov, bi hotel opozoriti samo na dejstvo, da obstajajo DS — po ustavi in zakonu — vse njegove dosedanje pristojnosti, predvsem pa možnost razveljavitve odločitev organov, ki so njemu odgovorni, in njihovega odpoklica, dalje, da ostane še naprej v veljavi direktorjeva odgovornost za zakonitost poslovanja, prav tako pa tudi pristoj- Dne 29. 10. , 1969 je bila konferenca OO ZK »INDUPLATI«, ki se je je udeležilo 23 članov, kot gosta pa predsednik DS in predsednik UO. Dnevni red je obsegal sledeče točke: 1. Poročilo sekretariata OO ZK 2. Problematika podjetja 3. Volitve sekretarja, sekretariata OO ZK in članov občinske konference ZK 4. Diskusija 5. Razno Poročilo sekretariata OO ZK je podal sekretar tov. Milan Narat. Na začetku svojega poročila je opozoril na nekaj dejstev in okoliščin, ki kažejo, da se znotraj OO dogajajo veliki premiki glede vstopa in izstopa. Pri tem je rekel: Na vseh konferencah vrsto let nazaj ugotavljamo dejstva in vzroke sprejemanja novih članov, toda če hočemo prikazati oz. doseči večji uspeh in vlogo naše ZK, moramo prav temu vprašanju posvetiti večjo pozornost, če ne celo pogumno prevzeti naloge, da v doglednem času sprejmemo čimveč novih, mladih članov našega kolektiva v svoje vrste. Samo z mladostnim poletom, aktivnostjo in borbenostjo novih članov si bomo zagotovili boljše uspehe v idejno političnem delu in našem samoupravnem sistemu. Potem je tov. Milan Narat spregovoril še o sestankih OO in sekretariata ter udeležbi na njih. Zavzel se je za to, da naj sestanki ne bodo Vsebina: Na rob statutarnim spremembam S konference OO ZK »INDUPLATI« VIII. redna seja DS Proizvodnja in kvaliteta v oktobru 1969 Nekaj misli ob XV. amandmaju k Ustavi SFRJ Razgovor z 20-letniki Prodaja v oktobru 1969 Zakaj toliko prometnih nesreč? Ne jej hitro! Prejeli smo Čestitke Obvestila iz kadrovske službe nost občinske skupščine za nadzor nad to zakonitostjo. Glede na vsa ta zagotovila, se zdi, da lahko ob teh in takšnih pomislekih mnogo prej obrnemo zgoraj zastavljeno vprašanje in se vprašamo: Ali ne gre pri teh pomislekih in dvomih v resnici dosti bolj za neko drugo bojazen, za strah upravljalen pred njegovo odgovornostjo, pred katero ga poslovni odbor postavlja z vso jasnostjo? Kajti s tem, da se natančneje določijo pristojnosti kolegialnega izvršilnega organa in ta določneje formira, se nujno določneje izoblikuje tudi funkcija in s tem odgovornost DS. Urednik zaradi formalnosti, marveč naj jih bo raje manj, a ti naj bodo dobro pripravljeni in plodni. Osnovna dolžnost vsakega člana ZK je, da uspešno sodeluje v razpravah na vseh področjih svojega dela, kakor tudi v organih delavskega samoupravljanja in družbeno političnih organizacij. Letos so komunisti zelo budno spremljali in kritično ocenjevali lastno delo. V zvezi s. tem so sprejeli svoj akcijski plan kot napotilo za uspešnejše delo in razvoj ZK in v njem določili njene naloge. Tov. Milan Narat je nato na kratko opisal letošnjo dejavnost komunistov, vendar je obenem poudaril, da so se komunisti žal še vse premalo zrelo soočili z gospodarskim gibanjem in da morajo v prihodnosti pokazati na gospodarskem področju več poguma in borbenosti. Ko je omenil nekaj napotkov za prihodnje delo komunistov, je tov. Milan Narat dejal: Komunisti moramo javno, demokratično in odgovorno delovati povsod, dajati svoja mnenja, predloge ter se zavzemati zanje, zahtevati od strokovnjakov delo in zahtevati, da zanj tudi odgovarjajo. Samo z našim pogumom in aktivnostjo bomo pripomogli k zdravim socialističnim medsebojnim odnosom, ki bodo v korist celotne družbe. Potem je tov. Milan Narat govoril še o sodelovanju OO ZK z drugimi organizacijami v podjetju in izven njega. O sodelovanju z občinskim komitejem se je lahko samo pohvalno izrazil, saj so bili ti odnosi kar najtesnejši, za kar imata največje zasluge sekretar komiteja tov. Aleksander Skok in član komiteja tov. Stane Marolt. OO ZK je imela tudi tesnešje stike z našo sindikalno organizacijo, s katero je organizirala skupne akcije širšega pomena za ves kolektiv. Tov. Milan Narat se je ob tej priložnosti še zahvalil sindikalni organizaciji za pomoč, ki jo je iz lastne pobude dobronamerno dodelila OO ZK. Na koncu se je tov. Milan Narat dotaknil še problema mladine in pri tem dejal: Ena od prihodnjih nalog novega sekretariata in celotne OO ZK je, da skrbi za boljše angažiranje mladih v naš samoupravni sistem. Ob drugi točki dnevnega reda je tov. direktor podal analizo vzrokov, kli so sprožili situacijo po 9-meseč-nem obračunu. Eden od vzrokov je vsekakor samo stanje na tržišču. Tov. direktor je povedal, da so glede na sam rezultat izvršili vrsto ukrepov. Poudaril pa je, da je treba za odgovornost zadolžiti ves kolektiv; strokovni kader se lahko raztrga, a če delavci ne opravijo svojih nalog, ni mogoče ničesar izvesti. Dalje je tov. direktor omenil, da bo moral del tkalnice začeti obratovati v štirih izmenah, prav tako pa tudi del predilnice. Ta proizvodni a je namenjena za izvoz. Ob tem je tov. direktor omenil, da so marsikaj ukrenili zato, da bomo letos bolje prodajali v izvozu. Posebno zanimivo je bilo obvestilo tov. direktorja o tem, da smo navezali tesne poslovne stike z arini jo. Z armijo, s katero smo že tako in tako utrdili poslovne stike, smo zdaj v dogovoru, da bi zanjo izdelovali šotore. Po pogodbi, ki naj bi jo prav kmalu sklenili, bi dali ar-miji na razpolago polovico naših kapacitet. Če bo ta pogodba sklenjena, potenj nam bo šlo bolje. Splača se nam, če gremo v to poslovanje z armijo tudi z manj dobička, ker gre tu za trajnejši poslovni odnos. Zdaj moramo poslati svoje ponudbe. Pogovarjali pa s.e bomo z odprtimi kartami. Vzporedno s to pogodbo bo sklenjena z armijo tudi pogodba o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju. Pri tem sodelovanju z armijo se bomo enkrat navadili delati v roku in kvalitetno. V podjetju bomo imeli tudi predstavnika vojske, ki bo kontroliral delo. Prisotni člani so nato izvolili sekretarja OO, njegovega namestnika in člane sekretariata. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. Milan Narat, za njegovega namestnika pa tov. Franc Rihtar. V sekretariat so bili izvoljeni: 1. Stane Marolt, 2. ing. Janko Ukmar, 3. Franc Majdič, 4. Mirjana Kavčič, 5. Stane Jerman. Novoizvoljeni sekretar, njegov namestnik in člani sekretariata so obenem tudi člani občinske konference ZK. Za tem so prisotni člani izvolili še člane komisije občinske konference in člana občinskega komiteja ZK ter evidentirali kandidata za sekretarja občinskega komiteja ZK. Izvoljeni člani občinske konference: 1. ing. Lado Zabukovec, 2. Mirjana Kavčič, 3. Stane Marolt, 4. Stane Jerman. Izvoljen član občinskega komiteja ZK: 1. Stane Marolt. Evidentirana kandidata za sekretarja občinskega komiteja ZK (v sledečem vrstnem redu): 1. tov. Anton Preložnik, 2. tov. Aleksander Skok. S konference OO ZK »Induplati« V diskusiji so bila načeta vprašanja finančnega stanja podjetja, odgovornosti neposrednih proizvajalcev za njihovo delo, o sestankih OO in udeležbi na njih, o ureditvi upravljanja podjetja s posebnim ozirom na ustavni amandma XV, o mladini, o dopustih za matere, ki delajo v treh izmenah in o vpisovanju za počitniški dom v Umagu. Ob tem naj omenimo samo to, da je bila v zvezi z upravljanjem podjetja predvsem podčrtana funkcija poslovnega odbora kot kolegialnega izvršilnega telesa, ki bi v okviru sprejetih dolgoročnih načrtov samostojno odločal o tekoči poslovni politiki, dalje, da je bil v zvezi dopustov za matere, ki delajo v treh izmenah, dan predlog, naj bi se vneslo v statut določbo, da se takim materam podaljša dopust, v zvezi z vpisovanjem za počitniški dom v Umagu Pa, da to vpisovanje ne bi trajalo samo 1 dan kot doslej, marveč najmanj 1 teden. Nato so člani obravnavali še poročilo komisije, ki je proučila poslovnik občinske konference in poslovnik občinskega komiteja, ob zaključku pa so sprejeli v članstvo še enega novega člana, tov. Rihtar Gizelo. Upravnik menze in počitniških domov tov. Ernest Cvetko: Podražitev obrokov toplih malic in kosil je neizogibna DS je o tem že sprejel ustrezen sklep, ki velja od 1. 12. 1969 dalje VIII. redna seja DS DS »INDUPLATI« je imel 26. 11. 1969 svojo VIII. redno sejo. Dnevni red je obsegal sledeče točke: 1. Poročilo o prodaji in prognoza Prodaje za november 1969. 2. Poročilo o proizvodnji in prognoza proizvodnje za november 1969. 3. Obračun prodaje za oktober 1969. 4. Finančna situacija v podjetju. 5. Tekoče zadeve. Poročilo o prodaji je podal šef komercialnega sektorja dipl. ing. Avgust Orehek. din Plan prodaje za november 1969 Realizacija do 18. 11. 1969 "— fakturlr. nefakt. (ca.) 5 296 000 2 056 000 510 000 Skupaj: 2 566 000 ali 48,5% Naročila v novembru 1969: Odprta naročila v septembru in oktobru (ca.) Izvoz v novembru (ca.) 2 518 000 800 000 200 000 Kritični artikli: art. 2027/102 ambi, žvepl. ca. 20 000 m art. 5018/70, 5017/70 ca. 30 000 = garniture M, V, čajne ca. 5700 kom = garaže, šotori in drugo = Skupaj: 3 518 000 262 000 141 000 265 000 162 000 Skupaj: 800 000 Dipl ing. Orehek navede nato še sledeče podatke: Plan je bil v oktobru dosežen 91,5%, v istem obdobju lanskega leta pa 89%. Stanje zalog gotovih izdelkov: 1. 1.1969 1 457 000 000 S din 31. 10. 1969 856 000 000 S din Za boljšo prodajo gre zasluga predvsem intenzivni akciji naših trgovskih zastopnikov. Vendar je dipl. ing. Orehek poudaril, da naročila še vedno niso zadovoljiva. Vzrok temu je med drugim tudi nelikvidnost podjetij. V diskusiji je tov. Lužar zastavil vprašanje, zakaj je kar za 80 milijonov neizdobavljenega blaga. Odgovorila mu je tov. Marija Gorjup, referent prodaje: Komercialni sektor ne dobi iz proizvodnje zadostne količine blaga, primeri pa se tudi, da blago ne ustreza zahtevam kupcev. Sef komercialnega sektorja dipl. ing. Avgust Orehek je informiral prisotne, da bomo z decembrom letos pričeli s prodajo zaves iz kolekcije za leto 1970. Sef računovodskega sektorja tov. Francka Marinšek je pripomnila, da bi se moral komercialni sektor bolj angažirati za prodajo tistih artiklov, ki so dalj časa na zalogi. Obrat mera Oktober 1969 mesečni plan Indeks oktober 1968 Skupaj produk. za 10 mes. °/o za 10 mes. plan komulat. indeks za 10 mes. 1968 Predilnica — preden. kg 14 328 88,6 127,5 151 072 103,3 102,4 — sukanje kg 50 954 92,5 131,6 436 189 87,6 101,4 Tkalnica — tm 349 147 89,3 78,6 3 055 653 86,4 80,1 — m2 424 677 89,5 84,9 3 496 151 81,5 84,8 — 000 votkov 437 904 86,3 70,8 4 153 421 90,5 80,0 Oplemenitilnica — tm 333 065 85,2 87,0 3 256 697 92,1 81,1 Tiskarna — tm 12 991 •x 178,1 94 414 — 114.7 — bm 48 173 — 95,7 441 484 — 98,4 Konfekcija — nor. ure 18 486 — 105,3 183 170 — — Predsednik DS je zastavil vprašanje, ali še dobivamo v podjetje blago iz Češke. Odgovoril mu je tov. direktor: Češko blago' ne prihaja več v podjetje in so zaloge tega blaga, ki so še v podjetju, delno last podjetja »Jugotekstil« iz Ljubljane, ki ima to blago samo vskladiščeno pri nas. Tov. direktor je obenem opozoril člane DS, da bo vrednost točke za OD mesečno nihala, in naj se zato nikar ne čudijo, če bodo OD kdaj nižji. Poročilo o proizvodnji je podal šef tehničnega sektorja ing. Lado Zabukovec: (Glej tabelo na 3. strani spodaj.) Število zaposlenih se je v primerjavi z lanskim 31. 10. zmanjšalo za 43. Od tega: pripravljalnica 4 zaposleni (3 "/o) tkalnica 62 zaposlenih (19 %) oplemenitilnica 7 zaposlenih (8 %) Povečalo se je: predilnica 3 zaposleni (3 %) konfekcija 25 zaposlenih (22 %) tiskarna 2 zaposlena (13 °/o) Kvaliteta izdelkov se je v zadnjih 3 mesecih izboljšala. Pri prodaji na domačem trgu je bila v oktobru dosežena povprečna stopnja pokritja v višini 34,5 %>; ta je višja od 10-mesečne, ki znaša 32,5 %>. Relativno visoka stopnja pokritja 38 % je bila v tem mesecu dosežena pri prodaji tkanin (10-me- Pri prodaji na zunanjem trgu smo v oktobru v povprečju dosegli 78 % variabilnih stroškov, kar je nekoliko več kot 10-mesečno povprečje, ki znaša 75'%. Podjetje je imelo pri tej prodaji 121 472,61 din izgube. Doseženi znesek pokritja v višini 1 849 691,92 din nam rabi za kritje fiksnih stroškov, kondicij, popustov zaradi slabše kvalitete, izgube pri izvozu, drugih odbitkov in dobička. Iz razpredelnice je razvidno, da je V diskusiji je tov. Janez Bartol zastavil vprašanje ali imamo kake možnosti, da bi surovine nabavaljali kje drugje in ne pri podjetju »Ohis«, Skopje, Odgovoril mu je ing. Zabukovec: Podjetje »Ohis« mora izdati dovoljenje, da lahko uvozimo surovine. Po drugi strani pa so za uvoz surovin potrebna devizna sredstva. Obračun prodaje za oktober 1969 je podal šef organizacijsko-analitske-ga sektorja ing. Jože Klešnik: V letnem planu je bila za oktober predvidena prodaja v višini 6 052 000,00 din, dosežena pa je bila v višini 5 517 521,12 din, kar predstavlja 91,16 % planirane. V primerjavi s planom je to najvišja prodaja letos, medtem ko je v absolutnem znesku šele na četrtem mestu. V marcu, aprilu in maju je namreč dosežena prodaja presegala 6 milijonov din. Izvoz je bil v letnem planu v celoti predviden za prvo polletje, vendar smo ga do tega obdobja realizirali samo 48,5"/». V 10 mesecih smo skupno izvozili za 2 419 929,60 din, kar predstavlja v primerjavi z letnim planom 58 %, iz česar sledi, da smo 10% letnega plana realizirali v tem mesecu. sečna 34 %), medtem ko je pri prodaji konfekcioniranih tkanin dosežena stopnja pokritja znatno nižja, in sicer 26% (10-mesečna 30,5%); najvišjo stopnjo pokritja še vedno dosegamo pri storitvah. V oktobru je znašala 50 «/o (10-mesečna 56,8 %). največji del zneska 22,2 % porabljen za kritje fiksnih stroškov; kondicije predstavljajo 5,2 %, popusti 1,6 %, izguba pri izvozu jnaša 2,3 %, drugi odbitki pa 0,8 o/o. Dobiček predstavlja torej 2,4 °/o od bruto prodajne vrednosti. Za 10-mesečno poslovanje je struktura pokrivanja približno enaka, razen pri izgubi na zunanjem trgu, kjer strukturni delež znaša 1,6 % in se zaradi tega nekoliko poveča delež dobička, in sicer na 2,7 %. Ing. Klešnik je podal še izračun OD po pravilniku o stimulaciji in obenem poročal še o stanju zalog v podjetju: Izračun OD po pravilniku o stimulaciji: za dol. del. mesta po I. delu prav.........................100% Vrednost točke za celotno podjetje..................1,22 Za del. mesta v skladišču gotov, blaga in delovno mesto »referent prodaje« ................ 111 ”/o Celotne zaloge v podjetju znašajo vrednostno 2 308 000 000 S din. Šef računovodskega sektorja tov. Francka Marinšek je seznanila prisotne člane DS o tem, da je v obračunu za oktober upoštevan pri izrednih izdatkih primanjkljaj, ki je bil ugotovljen v skladišču gotovega blaga, in sicer v skupni vrednosti 51 777,64 din (primanjkljaj je vrednoten po variabilnih stroških). Ker je ta primanjkljaj delno posledica kraje, ki jo raziskuje javno tožilstvo, še ne predlagamo DS, naj odobri njegovo razknjiženje. O finančni situaciji v podjetju je poročala tov. Francka Marinšek, šef računovodstva: Finančna situacija je bila v zadnjem obdobju precej kritična. Od 13. 10. do 10. 11. smo bili blokirani. Glede nato smo pospešeno izterjevali naše kupce; tako smo lahko poravnali obveznosti in vrnili sredstva v rezervni sklad. Tov. Marinškova je nato navedla še naše upnike, ki jim po stanju z dne 20. 11. 1969 največ dolgujemo, prav tako pa je tudi podala pregled naših zapadlih terjatev do kupcev po posameznih republikah. Kupci iz SR BiH nam dolgujejo plačilo za 50 % izdobavljenega blaga. Da bi se stanje izboljšalo, moramo zmanjšati zaloge gotovih izdelkov, nedovršene proizvodnje in surovin. V prihodnjem letu pa bomo morali določati krajše plačilne roke in redno plačevati zapadle dolgove. V diskusiji je tov. direktor seznanil člane DS, da bomo do konca leta sprejemali samo tisti material, ki ga nujno potrebujemo. Obenem pa bomo skušali vplivati na naše kupce, da bodo v decembru prevzeli od nas večje količine izdelkov. Akcijo izterjave naših kupcev je treba še naprej izvajati. V nadaljevanju seje je DS sklepal o predlogu sveta enote »Menza in počitniški domovi, ,INDUPLATI‘", po katerem naj bi se glede na to, da so se zelo povečale cene živilskih artiklov, zlasti pa mesa in mesnih izdelkov ter masti in da lahko pričakujemo, da se bodo do konca leta te cene še povečale, zvišala cena toplih malic od dosedanje 2,20 din na 2,60 din, cena kosil pa od 500 din na 6,00 din. Te cene naj bi veljale za člane kolektiva od 1. 12. 1969. Po daljši diskusiji so člani DS v celoti sprejeli predlog sveta te enote, obenem pa določili, da plača posameznik pri ceni tople malice 1,00 din, din din °/o Pokritje 1 849 691,92 34,5 Fiksni stroški 1 197 369,18 22,2 Kondicije 276 793,36 5,2 Popusti na kval. 86 848,36 1,6 Izguba pri izvozu 121 472,61 2,3- Drugi odbitki 41 067,04 1 723 213,55 0,8 Dobiček 126 478,37 2,4 v 000 din Prodaja Plan oktober Dej. oktober Dej. oktober Indeks 1969 1968 1969 4 : 2 4 : 3 Domači trg 6052 4844 5072 84 105 Izvoz — — 446 — — Skupaj 6052 4844 5518 91 114 Domači trg Prodaja Variabilni stroški Pokritje Bruto prod. vrednost Stopnja pokritja Tkanine 2 424 572,51 1 485 775,38 3 910 347,89 38 Konfekcija 918 545,91 327 526,85 1 246 072,76 26 Storitve 32 219,65 32 096,85 54 316,50 50 Drugo 133 838,67 4 292,84 138 131,51 3 Skupaj 3 509 176,74 1 849 691,92 5 358 868,66 34,5 pri ceni kosila pa 4,00 din, razliko pa regresira podjetje. V zvezi z zapisnikom komisije za ugotavljanje nekuratnih zalog so člani DS sprejeli sklep, naj se do prihodnje seje DS pripravi pregled znižanja cen po posameznih artiklih; šele nato bo DS sklepal o tem znižanju. Člani DS so nato še potrdili pomoč našega podjetja Banja Luki, ki smo ji poslali šotore v skupni vrednosti okoli 2 milijona S din, ter obravnavali poslovanje naše nove prodajalne v oktobru 1969: Dosežena prodaja po prodajnih cenah Davek Po nabavni ceni Realizirana marža 11 576 00 S din 2 000 000 S din 8 661 000 S din 866 000 S din Marža služi za kritje stroškov (osebni dohodki zaposlenih, embalaža, pisarniški material), ki znašajo 715 000 S din. Ti stroški so višji glede na začetek poslovanja. Sicer so predvideni manjši stroški. Do 26. 11. 1969 je bilo v prodajalni ustvarjenega za 12 500 000 S din prometa. V oktobru smo dosegli naslednjo kvaliteto surovih in adjustiranih tkanin: Grupa kvalitete Surove tkanine % Adjustirane tkanine %> I. klasa 91,82 91,91 II. klasa 4,51 4,46 III. klasa 1,64 1,62 neregularne tkanine 2,03 2,01 V grupi bombažno sintetičnih tkanin pa je kvaliteta še vedno zelo slaba in močno pod povprečjem. Kvaliteta v tej grupi je bila taka: Proizvodnja in kvaliteta v oktobru 1969 I. klasa 69,50 %i II. klasa 14,97 "/o III. klasa 6,16''/n neregularne tkanine 9,37 °/o v strukturi ca. 2 »/o, kar je preveč, če primerjamo ta odstotek z odstotkom v letu 1968, ki je znašal pri surovih tkaninah 1,03 "/o, pri adjustiranih tkaninah pa 1,68 ”/». Proizvodnja v oktobru je bilapredstavlja ta odstotek glede na september boljša v vseh kvalitete še vedno proizvodnih obratih. Vendar pa kljub temu ni noben proizvodni obrat izpolnil mesečnega plana. Bistvenih zastojev zaradi pomanjkanja osnovnega ali pomožnega iz-delavnega materiala ni bilo. Nabava osnovnega materiala je bila količinsko zadovoljiva, vendar pa ni bila kvalitetna. Tako smo zavrnili bombažno prejo Nm 20/1 in Nn 28/1 zaradi izredno slabe trdnosti. Poleg tega smo zavrnili tudi Malon vlakno v količini ca. 8000 kg zaradi neustrezne barve. Posamezni obrati so izpolnili svoje planske naloge v oktobru in v primerjavi z oktobrom 1968 takole: Kljub temu, da proizvodnja v tej grupi ni velika, moramo storiti vse, da se kvaliteta v njej približa povprečju vseh grup. Ing. Franc Jeraj Nekaj misli ob XV. amandmaju k ustavi SFRJ S S* Ji 0.2 plače; to je bilo takrat, ko sem zamenjala snovalni predpis za brisače. Zdi se mi, da snovalke zaostajamo pri osebnih dohodkih. Včasih je bila razlika med nami in škrobilci zelo majhna. No, če pa primerjam svojo plačo z drugimi, nižjimi mesti, moram reči, da je kar v redu. Le norme naj bodo bolj stalne. Dana Pavlin — uprava Ne morem verjeti, da je res preteklo že 20 let. Skoraj ves čas sem bila v komerciali, lani pa so me premestili v nabavno službo. Tega ne bi hotela komentirati. Ob takem jubileju se rada spominjam le lepih trenutkov. Poleg dela, ki ga je bilo vedno dovolj, se zlasti rada spominjam raznih prireditev in razgibanih akcij, pri katerih sem sodelovala. Skoda, da v današnjem modernem času tega ni več, kajti ob STIPIJIH, kulturnih prireditvah in drugih nastopih članov kolektiva smo se počutili bolj povezane kakor se sedaj. Zahvaljujem se upravi podjetja za izkazano pozornost in prijeten večer. Prav je, če gleda človek na človeka človeško. V sedanjem času Ustvarjata le delo in dobro razpolo- ... Vendar je bilo vzdušje tudi v teh trenutkih domače in sproščeno — na sliki: tov. Cerar Valentina je pravkar sprejela darilo Tov. Marija Jemc si zadovoljno ogleduje spominsko darilo... ... spominskega darila pa se prisrčno veseli tudi njena kolegica tov. Lisjak Mara Kmalu nato je razgovor stekel. Prijeten, domač, sproščen, poln spominov, občutkov, želja ženje medsebojno povezanost. To je tudi, mislim, predpogoj za napredek podjetja. Ivanka Cerar — tiskarna Nimam mnogo povedati. Všeč mi je! Dolgo časa sem pogrešala mokro predilnico, v kateri sem delala 18 let. Moram reči, da mi ni več žal po njej. V tiskarni se sedaj dobro počutim, čeprav me še moti smrad kemikalij. Zdi se mi, da smo v tem oddelku preveč odmaknjeni od dogajanj v podjetju. Pogrešam sestanke, na katerih smo zvedeli novosti in zanimivosti. Predlagam, da bi nam kdo dostavljal na delovno mesto blago za tiskanje. Ni prav, da za to skrbimo tiskarke same. Pri tem izgubimo veliko časa, pa tudi nič kaj prijetno ni zapustiti toplo delovno okolje in se podati po dolgih poteh v opleme-nitilnico in nazaj. Za prijetne 'in obenem koristne razgovore vsem prav lepa hvala. Vinko Urbanija: Majhna računica pokaže, da je šlo preko mojih rok v 20 letih 50 000 ton premoga ali 5000 vagonov. Kar dolg vlak bi bil to! Janko Uprava in direktor podjetja vam želita vesele praznike in kar največ osebnega zadovoljstvo in delovnih uspehov v letu 1970. Prodaja v oktobru 1969 Plan prodaje v oktobru letos je bil precej visok in smo ga realizirali 91,5®/». Razliko do 100 %> bi bili izpolnili, če bi bile na razpolago naročene tkanine in garniture. Posebno garniture so iskane in nam jih primanjkuje celo leto. Pri tkaninah pa pogrešamo zlasti večjo izbiro barv in desenov. Primerjava s prodajo v oktobru 1968. leta nam pokaže, da smo letos prodali za 21,2 ”/o več. Že precej mesecev ugotavljamo, da trgovska mreža ne kupuje tako kot prejšnja leta. Vzrokov je več, med njimi sta glavna pomanjkanje finančnih sredstev, torej nelikvidnost, in velik pritisk uvoženega tekstila. Izboljšanje situacije še ni mogoče predvideti, zato je potrebna skrajna previdnost v proizvodnji, in sicer: — izdelovati iskane tkanine in predvsem kvalitetne. Opravičujemo sc članom kolektiva za zakasneli izid pričujoče številke Konoplana. Do zakasnitve je prišlo zaradi bolezni urednika. Uredništvo Cez čas je spregovoril še direktor. Ni govoril dolgo, njegove besede pa so zadele v polno I .v l=5h Milka Hafner: Glavno je, da imamo delo in kruh Zakaj toliko prometnih nesreč ? V zadnjem času smo zasledili v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji pretresljivo mnogo prometnih Nesreč. Spomnimo se samo nekaj hujših: avtobus poln otrok v vlak — 8 mrtvih, kombi v vlak — 5 mrtvih, Vlak v vlak — 14 mrtvih. Smo pomirili, koliko svojcev in znancev ponesrečenih je žalovalo za njimi? Kakšna žalost in duševna potrtost ie ostala v njih? In kakšni so bili vzroki teh in podobnih nesreč? Največkrat je vzrok malomarnost in pa Pomanjkanje denarnih sredstev za, recimo, namestitev železniških za-Pornic. Kakšne pa so še druge posledice takšnih in podobnih nesreč? Omenil bi samo stroške zdravljenja, rehabilitacije in prekvalifikacije po- nesrečenih kot tudi zmanjšanje dela-zmožnosti zaradi psihične obremenjenosti prizadetih. O vsem tem je po nesreči mogoče celo odveč razpravljati, vendar so poleg najvažnejšega, to je življenj, ki so bila ob nesrečah izgubljena, dodatni argumenti, ki nam narekujejo, da moramo nesreče preprečevati. Načinov za preprečevanje poznamo dovolj. Včasih je to že sam nasvet, včasih namestitev varnostne naprave ali pa celo disciplinski ukrep. Te tako tragične primere sem navedel zato, da bi videli, da lahko zaradi zanemarjanja tehničnih in drugih ukrepov tudi v našem podjetju pride do enako težkih, če že ne prav tako obsežnih nesreč. Zadnjih nekaj let je vsako leto 50 do 60 nezgod pri delu. Od tega je, samo nekaj težjih, kot so poškodba oči, zlomi, zvini, pretres možganov itd. So pa možnosti, da pride do najhujše nezgode, če ne bomo upoštevali vseh navodil, predpisov in opozoril, ki jih daje mojster, ki so zapisana v našem pravilniku o VD ali na katere nas opozarjajo predpostavljeni. Večkrat smo priče, da ne zadošča ustmen opomin, da sodelavka ne sme pognati sodelavki stroja, da se je prepovedano voziti z dvigalom kakor tudi na prikolici traktorja in viličarja, da je treba pri nevarnih delih (pri pretakanju jedkih tekočin v barvarni, pri brušenju, varjenju ipd.) uporabljati osebna varovalna sredstva. Vse to so potencialne nevarnosti, ki prežijo na nas vsak dan. Zato bodimo na delovnih mestih zbrani, previdni in opozarjajmo predpostavljene, naj odpravijo nevarnosti, ki nastajajo pri strojih, da bo naše delo varno, da bomo jutri spet lahko prišli na delo zdravi v veselje svojih sodelavcev, svojih domačih in nas samih. S tem bomo imeli dvojno korist. Podjetje bo bolj nemoteno poslovalo, ker zaradi bolniškega sta-leža ponesrečenih ne bo zastoja in premeščanja, mi pa bomo sposobni opraviti vsako delo doma in v službi tako, kot nam to narekujejo vsakodnevne potrebe. Brane Zupan iVe jej hitro! Vsi življenjski procesi so povezani s psihičnim stanjem človeka. Veselje lajša življenje, dviga človeško dejavnost, medtem ko skrbi, trpljenje in nejevolja vznemirjajo človekovo duševno stanje. V kakršnem razpoloženju človek uživa hrano, v prav takšnem jo tudi prebavlja, kar ustreza celotni presnovi. Znano nam je, da za kritje energije potrebujemo ogljikove hidrate in masti, za gradnjo organizma in obnovo celic pa proteine in vodo. Poleg teh hranilnih snovi potrebuje naš organizem še minerale, vitamine in ekstraktivne snovi, skratka zaradi sestave in potreb organizma mora biti naša hrana uravnovešena. Veliko ljudi pa ne ve, da je polovica želodčnega soka psihični sok, ki se izloča s predstavami in miselnimi občutki ter se ravna po okolju, v katerem uživamo hrano. Druga polovica želodčnega soka je kemičnega izvora, ki se izloča zaradi delovanja na želodčno sluznico. Izločanje psihičnega soka je odvisno samo od človekovega razpoloženja. Veselo razpoloženje v prijetni družbi, lepo okrašena miza in pestra hrana ustvari prijetno vzdušje in povzroča bogato izcejanje prebavnih sokov. Ljudski rek »Človek je z očmi-« je tudi znanstveno potrjen. Kar pojemo s tekom in užitkom, se bolje in hitreje prebavi. Človek ne živi od tega, kar poje, temveč od tega, kar Jesti je treba za lepo pogrnjeno mizo, pravi avtorica tega članka, to terja psihologija pravilne prehrane — na sliki: izdelek iz naše nove kolekcije prebavi. Pri hitrem, nepozornem goltanju obleži hrana dalj časa v želodcu, pri tem pa občutimo neko obtežitev. Prav tako jeza, nejevolja, utrujenost in breztečnost ovirajo produkcijo prebavnih sokov in s tem v zvezi seveda tudi prebavo. Kot posledica nezadostne prebave se bohotno razvijajo bakterije, ki ustvarjajo v črevesju strupene snovi. Zaradi tega naj se nihče ne čudi, če nekega dne zboli za želodčnim ali črevesnim katarjem ali celo za rano na želodcu ali dvanajsterniku. Zdrave prehrane ne dosežemo samo s tem, da čisto pripravimo hrano in da vsebuje hrana dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin, masti, mineralov in vitaminov. Teoretično bi iz teh substanc oz. snovi lahko naredili tablete in bi tako naše obroke hrane brez večje izgube časa lahko zaužili tako, kot pogoltnemo kako zdravilo. Psihologija pravilne prehrane, ki teži za tem, da se v našem organizmu hrana čim popolneje izrabi, terja predvsem, naj jemo za pogrnjeno mizo, na kateri stoji vaza Prejeli smo Spoštovani tovariši! Javljam se Vam iz zdravilišča Čateških toplic, kjer sem po Vašem priporočilu. Želim se Vam, tovariši, prav lepo zahvaliti za zdravljenje, ki ste mi ga omogočili. Mlada sem in zato čutim še večjo hvaležnost do Vas, kajti od tega zdravljenja je odvisna tudi moja prihodnost. Vem, da se pomoč mlademu človeku ne da poplačati, obljubljam pa Vam vseeno, da Vam jo bom povrnila z vestnim delom, ko bom zdrava in se bom spet lahko vrnila v Vaš kolektiv. Verjemite mi, spoštovani tovariši, mnogo raje bi bila v delovnem pla- s cvetjem, naj se otresemo vsakodnevnih skrbi, naj čim manj govorimo pri jedi in naj nikar ne zalijemo vsakega zalogaja hrane s kako pijačo. Zato ne bo odveč, če malo razmislimo o tem, kako se običajno hranimo; le tako bomo namreč lahko dosegli, da bo naša prehrana zares zdrava. Majda Škrinjar, višja medicinska sestra Celotnemu kolektivu tovarne »Induplati« želim vse najboljše in še večje uspehe v Novem 1970. letu sodelavec — vojak Karba Maks šču kot pa tukaj v bolniški postelji. Bojim se, da nisem prav izrazila svoje zahvale, toda vsaka moja beseda je polna zahvale, z vsako besedo se Vam najtopleje zahvaljujem za pomoč, ki ste mi jo nudili pri zdravljenju. Upam, da bom kmalu spet med Vami in Vam s kar najbolj vestnim delom skušala vsaj delno povrniti tisto, kar ste mi nudili Vi. Se enkrat Vam iskrena hvala. V nadaljnjem delu pa kar največ delovnih uspehov Vam želi Vaša sodelavka Marija Zobavnik Prijetno razpoloženje ob praznovanju Novega leta in srečno in uspešno leto 1970 želijo vsem članom kolektiva družbenopolitične organizacije v podjetju Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Branko Hafner, kijučav. vajenec, vstopil 1. 11. 1969, 2. Sonja Kocjan, prodajalka, vstopila 1. 11. 1969, 3. Pepi Raspet, dvor. delavec, vstopil 15. 11. 1969, 4. Stefan Sobočan, dvor. delavec, vstopil 15. 11. 1969, 5. Rudi Volčini, dvor. delavec, vstopil 15. 11. 1969, 6. Tatjana Stefan, del. v konfekciji, vstopila 25. 11. 1969, 7. Matilda Podboršek, del. v konfekciji, vstopila 25. 11. 1969. 8. Olga Slapar, del. v konfekciji, vstopila 25. 11. 1969, 9. Ana Brodnik, del. v konfekciji, vstopila 25. 11. 1969, 10. Jožica Grojzdek, del. v konfekciji, vstopila 25. 11. 1969, 11. Marjeta Peterlin, tiskar, vstopila 26. 11. 1969. Izstopi: 1. Francka Stariha, snažilka, izstopila 3. 11. 1969, 2. Martin Klopčič, del. v predilnici, upokojen 30. 11. 1969, 3. Ivan Majhen, gasilec, upokojen 30. 11. 1969, 4. Ivanka Oražem, del. v konfekciji, izstopila 30. 11. 1969, 5. dipl. inž. Milan Hočevar, izstopil 15. 11. 1969, 6. Rozalija Mohar, del, v oplemeni-tilnici, izstopila 30. 11. 1969. POROČILI SO SE: Marta Kveder, previjalka, poročena Korant, Marta Rožman, tekst, teh., poročena Štern, Slavi Brodnjak, strežba, poročena Grčar. Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Ingo Paš. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing-Alenka Korče-Pleteršek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Stran 10 KONOPLAN