IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TA B O R - T E LOVAD N I DOM
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6‘— Rokopisi se n e vračajo
															'
		3		1	1	I			3						Leto I	7. novembra 1945	Št. 13
Kako bomo volili
S svojo udeležbo na volitvah bomo pokazali, da smo zreli in vredni pridobitev, za katere je žrtvovalo svoja življenja skoraj dva milijona naših najboljših
V voli vnem prostoru so postavljene zapečatene in zaklenjene volivne skrinjice, in sicer posebej skrinjice za volitve v Zvezno skupščino in posebne skrinjice za volitve v '.Skupščino narodov. Na vsaki skrinjici, določeni za glasovanje o listah za volitve poslancev v Zvezno skupščino je naveden naziv liste, ime in priimek nosilca zvezne liste in okrajnega kandidata za dotični volivni okraj. Na vsaki skrinjici za glasovanje o listah za volitve poslancev v Skupščino narodov je naveden naziv liste, ime in priimek nosilca federalne liste. Skrinjice kandidatnih list za Zv. skupščino so postavljene po tistem vrstnem redu, po katerem so bile kandidatne liste potrjene, in sicer najprej okrožne liste v sestavu zvezne liste po tistem redu, po katerem so bile potrjene zvezne liste, nato pa samostojne okrožne liste. Skrinjice posebnih okrajnih kandidatov so postavljene poleg skrinjice prvega okr. kandidata tiste okrožne liste, na katero so kandidati vezani.
Poleg teh skrinjic je postavljena skrinjica brez oznake liste, »Skrinjica brez liste«, v katero bodo mogli spuščati volivne kroglice oni, ki ne žele glasovati za nobenega okrajnega kandidata katere koli liste si bodi.
Skrinjice kandidatnih list za Skupščino narodov sc postavijo po tistem redu, po katerem so bile potrjene kandidatne liste. Skrinjice priključenih list so postavljene poleg skrinjice'tiste liste, h kateri so priključene.
Poleg teh skrinjic je tudi tu postavljena skrinjica brez liste, v katero bodo lahko spustili kroglico oni, ki ne žele glasovati za nobeno postavljeno federalno listo.
Glasovanje na dan volitev sc prične ob 7. zjutraj in traja 12 ur. Ves čas glasovanja morajo biti navzoči volivni odbor oziroma njegovi namestniki. Nihče p e sme priti na volišče z orožjem. V volivni prostor
sme hkrati deset volivcev, in sicer drug za drugim. Vsak volivec glasuje dvakrat, in sicer enkrat o listi za Zvezno skupščino in drugič o listi za 'Skupščino narodov. Vsak volivec mora pri mizi volivnega odbora na predsednikov poziv povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volivnega odbora svoje rodbinsko in rojstno ime, poklic in naslov. Predsednik volivca legitimira ali na kak drug način ugotovi njegovo identičnost. Ko predsednik ugotovi, da je volivec vpisan v volivni imenik, označi v imeniku tekočo številko vpisanega v znak, da je volivec prišel glasovat. Predsednik objasni volivcu nato način glasovanja, mu izroči najprej kroglico za volitev poslancev v Zvezno skupščino. Ko je volivec končal glasovanje za Zvezno skupščino, se vrne k predsedniku volivnega odbora, ki mu se daj da drugo kroglico za glasovanje v Skupščino narodov. Pred vsakokratnim glasovanjem objasni pred sednik ali eden izmed članov volivnega odbora vsakemu volivcu, katero in čigavo kandidatno listo pred stavljajo skrinjice. Na volišču je pa prepovedana vsakršna agitacija za kako votivno listo ali kandidata.
Samo glasovanje se vrši na tale način: Ko volivec prejme kroglico, jo položi v dlan desne roke ali v levo, če desne nima, nato roko zapre in z zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici ter z zaprto roko seže v vsako skrinjico. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatni listi oziroma kandidatu, kateremu namerava oddati svoj glas, odnosno v skrinjico brez liste. Ko potegne volivec roko 'z poslednje skrinjice, jo pred vsemi odpre, da more vsakdo vide.ti, da v roki ni več kroglice. Volivec je dolžan spustiti kroglico v eno izmed skrinjic, ne sme pa je odnesti s seboj. Volivec, ki zaradi kake telesne hibe ne bi mogel glasovati na način, ki je zgoraj opisan,
Smel odskok z droga
Naše volitve
Dne 11. novembra bodo milijoni volivcev v Jugoslaviji s svojo odločitvijo, da hočejo novo, Titovo Jugoslavijo, počastili spomin tisočev borcev, ki so v štiriletni vojni darovali svoja življenja za prav tako svobodo, za prav tako demokracijo in za prav tako oblast, kakršno imamo danes. Odločitev ne bo težka, saj je naša pot vse od dneva, ko se je prvič oglasila Osvobodilna fronta tako jasna, tako čista, da je ne more zgrešiti noben pošten državljan, noben svobodoljuben človek, ki je spoznal vso gnilobo starega sveta in vidi, da se odpira pred nami novo, človeka vredno življenje.
Naše nove poti, naše prave svobode pa ne ljubijo vsi tisti mali in veliki sovražniki, ki bi radi nadaljevali z izkoriščanjem našega bogastva, ki bi radi ugodno in lepo živeli na račun delovnega človeka, vsi stari politiki, vojni dobičkarji, špekulanti in saboterji, vsi dvorjani in kraljevi podrepniki. Nam je prav, če je njihova pot druga. Borili smo se proti vsem krivicam, ki so vladale v stari Jugoslaviji, borili smo se za življenje brez neštetih izkoriščevalcev in zato je prav, da se prav na naših volitvah 11. novembra jasno pokaže, koliko je tistih, ki hočejo, da vlada na svetu laž, krivica in prevara. Ko bodo prešteti glasovi iz skrinjice brez tiste, bo njihovo število jasno.
Nasa dolžnost, prav posebno še dolžnost telovadcev in športnikov, v teh zadnjih dneh pred volitvami je, da z jasno in odločno besedo povemo vsem dvomljivcem, vsem, ki še niso prav dojeli pomena sedanjih volitev, da se bodo samo sovražniki prave svobode odločali za skrinjico brez liste. Mi vsi pa, ki vemo kaj nam je dala nova Jugoslavija, ki vemo, da bo šele sedaj o vsem odločalo ljudstvo, da bo ljudstvo postalo gospodar vsega, mi bomo. odločno glasovali za novo pot, za Ljudsko fronto, za Tita.
Zmaga-na volitvah 11. novembra bo potrdila med drugim pionirsko delo, ki smo ga izvršili na polju telesne vzgoje, šele danes, v novi Jugoslaviji, zaradi zmage načel Ljudske fronte, je postala tudi telesna vzgoja last skupnosti. Vsi je bodo deležni, vsi od preprostega delavca do učenjaka. Ne bo več tako, kakor je bilo v starih časih, da je bila le peščica izbrancev upravičena, da hodi v telovadnice, da obiskuje plavališča, da smuča, drsa itd. Pa še vsi ti so morali verno služiti stranki, ki je vzdrževala te ali one klube, ta ati druga društva.
S krvjo in žrtvami smo izbrisali stranke in ustvarili popolno enotnost. Prenehali smo s starimi klubi in društvi ter postavili temelje novi organizaciji, ki bo za jela vse pripadnike našega naroda. Postavljeni so šele prvi temelji tej novi organizaciji. Mnogo bomo morali še graditi — predvsem pa bomo morali utrditi že zgrajene temelje. Imamo možnost za to, imamo vse pogoje za to.
Zmaga 11. novembra bo resnična utrditev temeljev vsega našega novega življen ja, zato Uliti utrditev temeljev nove telesno ,,zgojne organizacije. Pogoji za to zmago so naše sodelovanje pri volitvah, naše prepričevanje dvomljivcev, naše razkrinkavanje različnih sovražnikov — enostavno temeljito in predano delo za čim veličastnejšo zmago 11. novembra.
Prav zaradi velikega pomena, ki ga imajo volitve še posebej za
telovadce in športnike, jim daje značaj tudi naših volitev. Naše so, ker bomo z njimi pokazali, da hočemo novo pot, ker bomo z njimi izvojevali tudi za nas odločilno zmago, ker bomo ravno preko njih še odločneje lahko zastavili delo za novo telesno vzgojno življenje.
Nekoč, v stari Jugoslaviji smo se borili za izločitev politike iz društev, ker je bita stara politika nasprotna osnovnim ljudskim interesom. Danes tudi mi posegamo v politično življenje, ker se zavedamo, da smo polnopravni državljani, da je nova politika ljudska politika in da bomo prav z našim sodelovanjem n političnem življenju izpolnili sanje vseh naših padlih tovarišev in tovarišic, ki so bili v stari Jugoslaviji dobri telovadci in športniki, n času narodno osvobodilne
borbe pa zvesti borci za novo življenje, za življenje, kakršnega danes že vidimo pred sabo, ga že doživljamo in soustvarjamo.
V .s e to mini narekuje samo eno dolžnost. Pokažimo, da so volitve 11. novembra res naše volitve. Dela jmo z vsemi silami za čim veličastnejšo zmago. Potrdimo s svojim glasom, da hočemo po poti, ki jo je nakazalo tisoče in tisoče žrtev.
Športniki in telovadci! 11. november je naš dan. Zmaga na volitvah bo naša zmaga. Zmaga na volitvah bo granitni temelj zgradbe našega novega življenja. Zato izpolnimo dostojno svojo dolžnost. Izpolnimo jo pred volitvami in na sam dan volitev. Tako bomo tudi mi prispevali k potrditvi Titove republike, demokratične, federativne Jugoslavije.	Polič Zoran
ima pravico pripeljati s seboj pred votivni odbor osebo, ki odda glas namesto njega. Vojaki izvršujejo svojo volivno pravico na voliščih tistega kraja, v katerem je njihova vojaška edinica. Tudi vojaki ne smejo priti na volišče z orožjem.
Volivni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v stalni volivni imenik. Ako se pojavi kak volivec za glasovanje, na njegovo ime pa je že glasoval kdo drugi, odredi 'predsednik volivnega odbora, da se vpišejo osebni podatki volivca v zapisnik, ne sme pa glasovati.
ZA KAJ NAM GRE
Telesna vzgoja kakor jo uveljavljamo po naših telesno vzgojnih društvih širom domovine, ni nekaj nepremišljenega in v naglici uveljavljenega, temveč je temeljito premišljena in osnovana, da bo v čim krajšem času dosegla ono potrebno širino, s katero bo mogoče dvigniti današnjo raven športa kakor je drugod po svetu. Nikakor ne izključujemo ali oviramo dosego viškov, izključujemo le vzgojo, ki bi stremela za enostranostjo v razvoju posameznikov; preprosto rečeno, da bi naša društva ne posvečata vso skrb nadarjenim članom, ostale pa zanemarjala. Vsa množica mladih pripadnikov mora biti deležna temeljite vzgoje in to prav iz osnove. In začeti na ta način, je naloga društev. Danes ni važno, ali že ima društvo dobro nogometno moštvo, dobre atlete in telovadce, temveč je važno, če je zbralo v svojem okrilju vso mladino in če je ta mladina deležna pravilne vzgoje. Le na ta način bo društvo samo ob sebi dobilo kader tekmovalcev, seveda ne že jutri, ampak po času, ki je za pravilen in načrten razvoj potreben.
Ko bodo ti pogledi v vseh društvih uveljavljeni in tudi razumljeni, bomo na pravi poti in naloga društvenih uprav je, da skrbe za čimprejšnjo usmeritev svojega delovanja po teh načelih. Vse tarnanje, da mladine ni v telovadnice in na igrišča, bi bilo odveč, če bi vaditelji znali pridobiti mladino, združiti prijetno s koristnim, skratka, napraviti iz telovadbe prijetno razvedrilo, igro kakor jo je mladina željna, da se v njej sprosti kakor se sicer sprošča v onih prastarih, vsem znanih otroških igrah. Suho obdelovanje telovadne snovi je napačno, ker utruja; sistematičnosti otrok, če ne razume, preveč ga vklepa, otrokom se hoče širine in vedrega razmaha, v katerem ne občuti utrujenosti in ne naveličan j a. Naloga vaditeljev je torej pravilno dojemati vadbeno snov in jo mladini podajati v poljudni obliki. Cim bo vadba otroku prijetna, se bo rad podvrgel vsem navodilom in vaditelj bo z zadovoljstvom opažal rast in napredek.
Vaditeljeve naloge pa so sicer še večje in odgovornejše. Telesna vzgoja je ponekod po svetu le nekaj stranskega, pri nas pa smo jo včlenili v splošno vzgojo in ji dajemo enak pomen kakor ostali vzgoji, duševna in telesna rast morata iti vzporedno, čim opazimo razlike, moramo raziskati vzroke zaostajanja in pritegniti tako zdravnika kakor pedagoga. da odstranimo škodljive vplive in preprečimo zakrnelost v rasti. Vaditelj na igrišču in v telovadnici mora enako kakor učitelj v šoli, biti neprestano v stiku in sicer v prisrčnem, prijateljskem stiku s slednjim gojencem. Mladina ga mora vzljubiti, zaupati mu mora in to ni nezmoglji-va naloga. Vaditelj si mora prizadevati, da z zbližan jem in oživl jan jem v otroka, polagoma dviga dojemanje. Tedaj mu bomo radi priznali, da je pravilno razumel in opravil svojo nalogo. Ne bomo pa mu mogli dati prav, če bo v vadbenih urah mehanično predeloval vadbeno snov, kajti taka pot je napačna in vzgoja nepopolna, če že ne povsem izsmerjena.
Pred odločitvijo
Združeni smo v veliki skupnosti, smo pripadniki Ljudske fronte, ker stremimo k napredku in delamo za boljšo bodočnost, za svobodo, da bodo oni, ki bodo nekoč prevzeli naše delo, živeli človeka vredno življenje v osvobojeni in združeni domovini. Ne poznamo sebičnosti in zatiranja, nobenih prednostnih pravic, temveč le priznavamo delo in častimo žrtve za našo skupnost. Naše dolžnosti so enake in enake pravice.
Ljudska fronta je pregraja med preteklostjo in nami, mogočen branik s krvjo pridobljene svobode, ki nam je omogočila razmah doslej zatiranih moči in nam dala pravico soodločati o usodi svoje domovine ter zaupala veliko dolžnost, da branimo pridobitve osvobodilnega boja. Ne smemo zanemariti te dolžnosti; po vsej naši zemlji razsejani grobovi in pogorišča obtožujejo krivce, ki skušajo iz svojih varnih zavetij zasejati razdor med nami, ki nam skušajo vzeti pridobljene pravice in si znova podvreči ljudstvo. Znova bi nam radi naprtili svoje varovance, znova naj bi mogli biti športniki in telovadci le posredovalci njihovih temnih namenov. Igrišča in telovadnice bi bila znova zaprta ljudskim množicam. O vsem bi odločali le izbranci, ki bi imeli vse pravice, ljudstvo pa bi moralo garati zanje in skrbeti za njihovo zabavo. Zaman bi bile vse žrtve, povrnili bi se v temno, žalostno dobo. ko je čez ljudstvo stopal žandarski škorenj, izsesovalci pa so se vozili na oddih in zapravljali ljudski denar.
Vse, kar je zdravega, se nam je pridružilo, oni, ki niso vredni svobode, so se sami izločili iz naših vrst. Mi gremo na volitve s trdno zavestjo svoje odgovornosti, stvar Ljudske fronte je naša stvar, njena zmaga bo popolna in bo povedala svetu, da, smo pometli z reakcijo in da smo trdno odločeni braniti svoje pravice, ljudsko oblast; da hočemo republiko, ker hočemo biti svobodni.
Izpolnili bomo svojo dolžnost, naši glasovi za Ljudsko fronto bodo temelj naše svobodne in srečne bodočnosti!
★ ★ ★
MARŠAL TITO
o lastnostih mladine v narodno osvobodilnem boju in o vzgoji mladine
Nedavno sc je odzval povabilu Zveze mladine Jugoslavije", član uredništva »Komsomolske pravde« A. Blutin, ki je obiskal mnoga mesta in kraje v naši državi in se je prepričal o veliki vnemi mladine Jugoslavije za obnovo države.
Dopisnika je sprejel tudi predsednik ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije maršal Josip Broz-Tito in je med drugim dejal:
Mladina je sijajno razumela svojo vlogo v narodno osvobodilnem boju. Zadovoljna je odšla v boj proti Nemcem in njihovim pomagačem. Ko smo šli skozi osvobojena mesta in vasi, je mladina vstopala v naše vrste, zaradi tega smo kljub velikim izgubam naših enot imeli vedno nove. dobre in vdane mladince. Vedno je število naših enot rastlo in to na prostovoljnem in ne na mobilizacijskem temelju. Mladina je bila vedno vir za izpopolnjevanje naših enot. Nenavadno visoko zavest je pokazala mladina Bosne, Hercegovine, Like, Korduna, Črne gore in Dalmacije. S svojim navdušenjem so naši mladinci in mladinke podžigali starejše tovariše ter so pri njih uživali velik ugled. To je bil množičen pojav. Iz mladine so zrasli mnogi naši sedanji voditelji, veliki in mali, posebno v vojski. Naši oficirji in generali —■ vse to je mladina. Mladina je v boju pokazala posebno vdanost domovini, nenavadno odločnost; kadar je bilo potrebno, je umiralo na tisoče mla-
11. novembra bomo pokazali domači in tuji reakciji skupno s kraljem, da naš narod ve, kaj dela, da ve, kaj je dosegel doslej in ve, kam gre. Ne dvomim o tem, komu boste izkazali zaupanje. Izkazali ga boste tistim, v katere ste imeli zaupanje doslej in ki so verovali v vas, ki so vas tudi mogli voditi k zmagi zato, ker so verovali, da je ljudstvo sposobno ter takšno, v kakršnega verujejo. Ljudstvo je moglo iti za njimi, ker so svojo vero v moč in sposobnost ljudstva prenesli na slehernega človeka naše skupnosti.
Moša Pijade na zborovanju v Sremski Mitroviči
Stran 2
POLET
Št. 13.
★
★
dincev in mladink, toda sovražniku se niso predajali. Sedaj pa je treba pri mladem pokolenju vzgojiti te lepe poteze, vdanost svoji domovini, prekaljenost v boju in neprestano težnjo za boljšo bodočnostjo.
Mladino je treba vzgojiti ob primerih življenja in borbe velikih junakov narodno osvobodilne borbe. Zelo majhno je število tistih, ki so v zadostni meri odlikovani za svoje zasluge domovini, je dejal* maršal. Zato pa je veliko število onih, ki bi morali biti odlikovani. To bomo popravili, ker vem, da so to naše pomanjkljivosti. Naši junaki niso dovolj znani med ljudstvom in mladino. Temu so predvsem krivi voditelji naše mladine. Vse to se dogaja zato, ker je v času narodno osvobodilne borbe junaštvo izglodalo kot vsakdanji navaden pojav. Poleg tega je malo ljudi, ki bi znali lepo napisati o človeku, plastično prikazati njegove podvige. Mi bi morali izkoristiti vse gradivo in odpraviti to pomanjkljivost v najbližji bodočnosti.
OBRAČUN
Pričelo se je ob osvoboditvi, ko so potajeni pobornikii starega in gnilega kova jeli šušljati med seboj in stikati glave ob nekakšnih, nemara sila važnih pomenkih. Skrbno so zapirali vrata stanovanj, sestajali so se strici in tete, vse sorodstvo, ki se prej na noben način ni moglo, je bilo na mah složno tja do- devetega kolena; šlo je namreč za kožo, za dober glas hčerk in nečakinj in za rešitev nadobudnih mladeničev, tega cveta družbe, ki je v dobro ološčenih škornjih že na zunaj poudarjal svojo pripadnost k drhali, ki se je prevažala v ukradenih avtomobilih od zloglasne hiše na Blehveisovi cesti na Poljanski nasip in od tam k Sv. Urhu. Hčerke in nečakinje so imele za ženine po vrsti vse okupatorje in domačo zalego, nadobudni cvet pa je kradel po stanovanjih, se pečal s črno borzo in vsestranskim izsiljevanjem. Vsa ta mnoga družinska posvetovanja pa so se redno končala s prepirom in globoko užaljenostjo, nihče ni hotel biti kriv, nihče se ni z nobeno stvarjo umazal. Hčerke in nečakinje so bile le žrtev zlobnih jezikov, nadobudni mladeniči pa so morda res nekoliko krivi, pa kaj ko niso mogli drugače.
»Kaj naj bi šl-i v hribe?« Seveda je bilo to za ta celokupni cveti ljubljanske družbe nekaj nemogočega, ko se je večer za večerom ob radijskih vesteh prepričeval, da kralj Peterček, ki se je bil oženil s tako srčkano princeso, gotovo ne bo pustil, da bi ga spodrinili s prestola. Sicer pa bodo itak prišli Angleži in bo vse par-tizanščine čez noč konec. Četniki se bodo združili z domobranci, ta vojska. pa bo že skrbela, da bo vse v redu.
Vse te nadeje pa so šle po vodi. Četniki in domobranci so jo pobrisali čez Ljubelj in Angležev ni bilo.
»Kaj bo pa zdaj?« Modri stric, ki je preživel in prebolel nešteto vladnih kriz še izza ranjke Avstrije in se je vsem spremembam tako zlahka prilagodil, da je postaj višji svetnik, si je tudi zdaj nataknil rdečo zvezdo in ga ni prav nič motilo, da je še mesec dni prej krepko vpil »Živeli naši domobranci«. Ta stric je na to vprašanje torej dal dober zgled, primerila pa se mu je ta nevšečnost, da so ga kljub zvezdi vrgli iz urada in je tedaj znova pritarnal:
»Kaj bo pa zdaj?« Ker je bila družina spet polnoštevilno zbrana in se je pravkar bavila s podobnimi nri-meri, je zaupno zvedel, da je po najzanesljivejših novicah, toliko kot gotovo, da bodo Angleži v najkrajšem času zasedli Ljubljano, in da so v civilne obleke preoblečeni angleški prostovoljci- že na Dolenjskem.
»Kmetie so vsi: na kraljevi strani!«
»Škof Rožman je dobil od papeža dve milijardi lir podpore!«
»Četniki in domobranci so že pripravljeni na Koroškem!«
»Volitev ne bo, ker Angleži ne puste!«
Te tatarske novice, ob katerih naj bi pobledevali vsi. ki niso za kralja, pa nikakor niso imele nravega učinka, čeprav so šle od ust do ust in se je stric celo peljal' s tramvajem na Vič, da bi videl, če nemara že ne gre kakšen tank po Tržaški cesti.
Najmlajši v tej dični družini pa je pokazal vesoljnemu sorodstvu figo, vrgel je svoje šprinterice v kot in pribil na steno velik napis: Vsi na volitve za Tita, za boljše življenje! Razen tega pa je odločno povedal, da bo imel opraviti z njim, kdor koli se bo dotaknil tega napisa.
Poparjeno sorodstvo se je porazgubilo, le stric je zmešano gledal predse, ko mu je fant bral kozje molitvice. Odtlej se stric ni več vozil s tramvajem na Vič in o Angležih, ki naj bi biti tako že na Dolenjskem, ni bilo več slišati. Česar ni zmogla dobra beseda in vsi dokazi, je zmogla mlada volja. -
»Vsi na volitve!« je dejal fant. »Če je bilo prej kaj narobe, je treba zdaj popraviti. Če se je kdo od naših
spozabil, moramo mi tem bolj prispevati. Kaj meniš, kdo- nam bo dal Primorsko in Koroško?
Kaj se je smrkavi kralj kdaj potegoval za nas? Vso Slovenijo bi prav rad zabarantai za prestolček in apa-nažo!«
»Torej le bodo volitve?« je klavrno vprašal stric.
»Seveda bodo! Kdo jih more preprečiti?« Nova Jugoslavija Je svobodna država. Na teh volitvah se bo pokazala volja ljudstva, milijoni bodo glasovali za Tita. reakcija bo poražena in s temi volitvami bomo odprli pot v boljše življenje.«
»Govoriš kakor bi bil na shodu,« je čemerno dejal stric.
»'Shod je bil na Kongresnem trgu, ali si videl kakšne množice so se
zbrale? Vse to bo šlo na volitve. — Pa ti?«
Stric je le srepo pogledal nečaka. Rekel ni nič. S. temi Angleži so ga preveč potegnili.
»Ali bomo volili?« je vprašal svoje zamizniške prijatelje.
»Seveda bomo,« stric se. je premeteno nasmehnil, ko je pomislil na tretjo skrinjico. Toda povedali so mu, da je že čaš, da bi se spametoval.
»Mladina bo šla na volišče za Ljudsko fronto!«
Stric, ki je bil nekdaj višji svetnik in se mu je pet in trideset let dobro godilo na račun delovnega ljudstva, bo ostal sam. Vse ga je pustilo na cedilu. Nečak je že pripravil veliko zastavo in za to zastavo bodo šli vsi na volišče.
★ ★ ★
X
Sftatfaa JleJtatstva JUna wg\g
Enako kakor planinstvo, je dobilo tudi letalstvo v okviru telesne vzgoje avtonomni položaj, ki jamči, da se bo moglo razviti in izpolniti svoje naloge.
V	času, ko se je po osvoboditvi začelo obnavljati vse naše življenje, se je prav tako čutila potreba po oživitvi športnega letalstva. Letalski pokret vsekakor spada med tiste panoge splošnega narodnega udejstvovanja, ki privablja, že zaradi značaja današnje tehnične dobe predvsem mladino. Daje ji možnosti, da se vsestransko izobražuje in razvija svoje sposobnosti.
V	stari Jugoslaviji je obstojala letalska organizacija, toda ta organizacija kljub dobri volji in delavnosti mladine, ki je bila vključena vanjo, zaradi pomanjkljivega programa in nerazumevanja vodilnih forumov ni dosegla namena, ki bi bila morala. Njen program je bil pretesen in ni zajel širokih plasti.
Narodno osvobodilna borba je ustvarila drugačne in boljše pogoje za naše športno letalstvo Dala nam je možnost za lastno iniciativo, dala nam je možnost, da se organizacija športnega letalstva postavi na nove,
V začetku septembra so se zbrali zastopniki športnega letalstva iz vseh krajev Slovenije na prvi letalski konferenci v Ljubljani. Na tem zborovanju so bili postavljeni novi temelji za organizacijo. Izvoljen je bil glavni odbor Letalske organizacije za Slovenijo (LOS).
Delovni odbor: predsednik: generalmajor Ambrožič Lado; podpredsednik: kapetan Pizzulin Rudi; tajnik: Petek Božo; načelnik strokovnega odseka: dr. inž. Kuhelj; načelnik organizacijskega odseka: Gorjup I.; načelnik propagandnega odseka: Smole Jože; načelnik gospodarskega odseka: Detter Franc; načelnik personalnega odseka: major Knap Matija.
PLENUM
Zastopnik vtade: minister t. Polič Zoran; zastopnik prosvetnega niini-strstva: Jurančič Jože; zastopnik vojnega letalstva: kapetan Krsmanovie Zdravko; zastopnik KNOJ-a: načelnik štaba I. SDNO ppoikovnik Tavčar Rok; zastopnik sindikatov: Hace Matevž, predsednik GO ESZDN; zastopnik ZMS: ppoikovnik Vipot-
"ŠPORT V $$$R
NOVI SVETOVNI REKORD TATJANE SEVRJUKOVE
Na olimpijadi Centralne Azije, na I kateri je moštvo Uzbekistana zmagalo v lahki atletiki, košarki in jahanju, je znana lahkoatletinja Tatjana Sevrjukova izboljšala svoj nedavno doseženi svetovni rekord v metu krogle od 14,51 m na 14,89 m.
ALPINISTIČNA ŠOLA V SSSR
V gorah, ki obkrožajo mesto Al-mata je bila nedavno proslava v čast učencev, ki so končali alpinistično šola Sovjetske zveze, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma. Zgodovina te šole, ki je edina v Sov. zvezi, je ozko povezana s potekom vojne.
Takoj po zmagi pri Stalingradu je dobil zaslužni mojster športa Mihail Pogrebecki, "eden najbolj znanih sovjetskih alpinistov nalogo, da organizira vežbanje mladih alpinistov pred odhodom v vojsko. Njegovi učenci so bili najprej mladeniči, potem Oficirji in končno cele vojne enote, ki so bile poslane nato v boj v Karpate. Po končani vojni je ta šola začela vzgajati vaditelje, ki naj bi v alpinizmu poučevali velike množice. V teku dveh mesecev so se učenci te šole povzpeli na 13 vrhov in obdelali veliko teoretske snovi.
POSVETU
LETOŠNJI NAJBOLJŠI USPEHI LAHKOATLETOV V EVROPI Najboljši letošnji uspehi evropskih lahkoatietov so sicer v glavnem nekoliko slabši od predvojnih, kažejo pa, da bomo v Evropi kmalu dosegli nekdanjo višino. Najbolje so se odrezali severnjaki, posebno Švedi, ki jih vojna ni prav nič prizadela. Med najboljšimi sta tudi Kuznecov in Ozolin iz Sovjetske zveze. Skoro vsa ostala mesta Zavzemajo Finci, le po enem Belgijcu in Italijanu je uspelo, da sta zasedla prvo mesto.
šun, Giovanelli, Grkinič, Curtini, Kovačič, Strmac, Mihoiivovid in Cigano-vič ter plavalki Korpesova in Beara.
ČRNA BORZA V ANGLEŠKEM NOGOMETU
Po porečilu angleških časopisov, je eden najboljših angleških nogometnih klubov »Everton« zašel v gmotne težkoče, baje zaradi vojne. Da bi se te neugodne okoliščine rešil, je sklenil prodati svojega najboljšega igralca Tommyja Lawtona, za katerega zahteva nič več in nič manj kot 15.000 funtov ali okrog 7 milijonov dinarjev.
Razen tega se angleški profesionalni igralci upirajo igrati pod sedanjimi pogoji, češ da so plače premajhne in še te, da so zajamčene samo demobiliziranim igralcem.
KJE BODO XII. OLIMPIJSKE IGRE?
Za priredbo prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo 1. 1948., se 'potegujeta mesti London in Lausanne. Komu bo poverjena ta naloga, bo odločeno spomladi. Določeno pa je že, da bodo prihodnje zimske olimpijske igre v St. Moritzu.
Do sedaj so priredila olimpijske igre sledeča mesta: Atene (1. 1896.), Pariz (1900). St. Louis, USA (1904), Atene (1906), London (1908), Stockholm (1912), Ant\verpen (1920), Pariz (1924), Amsterdam (1982), Los Angeles, USA (1932), Berlin (1936).
Zimske olimpijske igre pa so bile v sledečih krajih: Chamoni.v (1924), St. Moritz (1928), Lake Placid, USA (1932) in Garmisch-Partenkirchen (leta 1936).
Olimpijske igre so vsaka štiri leta. Leta 1940. so zaradi vojne odpadle.
OBJAVE
VSEM TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM!
Jugoslovanski Rdeči križ priredi od 14. do 20. novembra svoj običajni »Teden Rdečega križa«.
V tem tednu sodelujejo tudi vsa
Mladina je danes na branilcu pridobitev osvobodilnega boja. Vsate glas sza reabcijo je iszdaja žrtev, Jel so padle sza svobodo.
zdrave temelje. Zaradi velikega zanimanja širokih plasti za letal, šport, mora biti nova letalska organizacija zgrajena na takih temeljih, da bo mogla pritegniti k sodelovanju najširše ljudske množice. Danes mora sodelovati pri izgradnji slovenskega in jugoslovanskega letalstva ne samo tisti, ki mu to dovoljujejo okoliščine, ampak mora vključiti v svoje vrste tudi tiste, ki šobili do sedaj najbolj zapostavljeni, to so delavci in kmetje. Zato mora nova letalska organizacija prodreti tudi v tovarne in vasi. Za množičnost, za čim večji uspeh in politično izgrajenost športno letalske organizacije je potrebno, da so k čim tesnejšemu sodelovanju pritegnjene mladinske, sindikalne in druge množične organizacije. Rečeno pa ni, da je treba čisto prelomiti s starim, temveč vse, kar je bilo prej pozitivnega in zdravega, je treba znova pritegniti, odvreči pa vse, kar je bilo protiljudsko in petokolonaško.
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA prosi vse planince, ki so po 21. septembru t. 1. prehodili pot_ iz Planice proti Koritniški koči čez Kotovo sedlo ali Ozebnik, ari pa v obratni smeri, ter so obiskali vrh Jalovca, in ki bi mogli dati kakšne podatke o pogrešanem Mišku Perku, roj. 1. 1922., iz Ljubljane, manjše čokate postave, oblečenem v zelene smučarske hlače in moder suknjič, naj javijo, če so pogrešanega morda srečali, našli kakšen del planinske opreme, ali sploh opazili kakšno sled. Miško Perko je dne 21. septembra odšel iz Koritrn-ške koče najbrž čez Ozebnik in Trentsko planino proti Planici in se odtlej ni oglasil. Ker je bil bolehen, je verjetno, da je na poti onemogel, ali pa se je ponesrečit.
STALNO OSKRBOVANE POSTOJANKE
Dom v Kamniški Bistrici bo stalno oskrbovan tudi nadalje, enako Erjavčeva koča na Vršiču, ter Dom na Krvavcu, čim bo padel sneg. Ker ni več rednega obiska, ostale postojanke ne bodo več oskrbovane. Obisk je mogoč le v spremstvu oskrbnika ali evt. gorskega vodnika in oskrbniki niso dolžni nikomur izročiti ključev. Triglavske postojanke, ki so oplenjene in le zasilno zaprte, bodo gorski vodniki stalno nadzorovali, kdor bo zasačen, da se mudi v teh postojankah in dela škodo s kurjenjem oprave in deli stavbe, bo brez odlašanja in prizanašanja prijavljen Narodni milici in razen tega ne glede na svoj
nik Janez, predsednik GO ZMS; zastopnica SPŽS: Helena Puhar, članica GO 'SPŽS; zastopnik FOS-a: Trček Stane; zastopnik mariborskega pododbora: Škofič Srečko. Štiri mesta v plenumu še niso bila zasedena.
Prva naloga glavnega odbora je širjenje organizacije po vsej Sloveniji in tudi po Slovenskem Primorju. Namen organizacije je strokovno usposobiti vse zainteresirane, politično zdrave mlade ljudi _ v upravljanju jadralnih in motornih letal, v modelarstvu, konstruiranju letal, pa-dobranstvu itd. Organizacija bo tako postala široka vzgojna organizacija najširših ljudskih množic, obenem pa bo v potrebi postala neizčrpen vir strokovnih kadrov za naše vojno letalstvo in s tem važen činitefj pri utrjevanju in obrambi priborjenih demokratičnih pravic.
Potrebno je, da pristopi v vrste letalske organizacije čim več mladine in vsega naroda.
položaj, javno označen za škodljivca ter za vedno izključen iz vseh planinskih in telesno vzgojnih društev.
POLOVIČNA VOŽNJA Glavna uprava železnic je odobrita članom SPD, ki potujejo v skupinah na posebej prirejene izlete, polovično vožnjo na podlagi posebne, predčasne prijave. SPD bo v zimski sezoni prirejalo redne izlete ob sobotah in dnevih pred prazniki do postaj: Kamnik, Tržič, Jesenice, Mojstrana, Boh. Bistrica, Kranjska gora in Rateče, s j povratkom z zadnjim vlakom v nedeljo. Izletniki se bodo ob prihodu združili v skupine, ki se bodo potem podale do te ali one postojanke v bližini. Vse nadrobnosti in navodila bo SPD še objavilo. Ugodnosti so priznane izključno le etanom SPD.
PRAVILA SPD
bodo v kratkem potrjena, potem bodo podružnice, enako tudi ljubljanska, ki je opustila nekdanji naziv Osrednje društvo, sklicale občne zbore, ki bodo volili nove odbore v smislu pravil. Planinci bodo na ta način imeli možnost, da na demokratičen način pospešijo društveno dejavnost in izvolijo nove delovne odbore in delegate za skupščino, ki bo ukrepala o smernicah slovenskega planinstva in bodočem delovanju. Razširjenje planinstva, hkrati s poglabljanjem in odstranitvijo vsega neplaninskega, bo gotovo ena važnih skupnih nalog bodočih društvenih uprav ■ poleg vprašanj obnove.
Teki: 100 m Hakansson (Šved.) in Braeckmann (Belgija) 10,6 sek., 200 m Strandberg (Švedska) 21,7 sek., 400 m Sjogren (Švedska) 48,2 sek., S00 m Lirjekvist (švedska) 1:49.4 sek., 1500 m Andersson (Šved.) 3:45 min., 3000 m Hagg (Švedska) 8:15,8 min., 5000 m Heino (Finska) 14:17,2 min., 10 000 m Heino (Finska) 30:02 min.. 110 m zapreke Lidman (Švedska) 14,3 sek., 400 m zapreke Storksrub (Finska) 52,9 sek.
Skoki; v višino Duregaard (Šv.) 1,96 m., dalj Kuznecov (SSSR) 7,49, troskok Moberg (Švedska) 15,11 m, palica Ozolin (SSSR) 4,15 m.
Metanje: disk Consolini (Ital.) 51,79 m, kopje Ranta-vaara (Finska) 75,47 m; krogla Jonsson (Šv.) 15,33 m, kladivo Eriksson (Švedska) 56,04 m.
Škoda, da zaenkrat še ni pregleda tudi najboljših lahkoattetinj, ker bi videli kakšne so razlike v uspehih žensk v SS'SR od v ostalih evropskih državah.
MOSKOVSKI »DINAMO« JE PRISPEL V LONDON
V	nedeljo, 28. okt. je v London prispelo nogometno moštvo moskovskega »Dinama«, letošnjega prvaka SSSR, ki bo odigralo nekaj tekem z najboljšimi angleškimi klubi.
To je prvo povojno gostovanje nogometašev s celine v Angliji in po 30 letih prvo snidenje ruskih in angleških nogometašev.
ZMAGA SOVJETSKIH VOJAŠKIH
ŠPORTNIKOV NA DUNAJU
Na stadionu WAC-a na Dunaju so vpričo predstavnikov Rdeče armade ter angleških, ameriških in francoskih vojaških predstavnikov sovjetski vojaški nogometaši premagali francoske s 7:0. Nato je bila še tekma v košarki, v kateri so Rdeče-armejci zmagali nad predstavniki ameriške* vojske z 42:6 (!).
NAJBOLJŠI PLAVALCI IZ JUGOSLAVIJE GREDO V PRAGO IN MOSKVO
V	Sovjetsko zvezo so pozvani najboljši plavalci in vaterpolisti iz Jugoslavije. Na potovanju se bodo ustavili in tekmovali tudi v Pragi. V Moskvo bodo poslani verjetno sledeči plavalci: Pelhan, Cerer, Miloslavič in Klemen, igralci cvater pola Baka-
telesno vzgojna društva. Pomagajo naj naši humanitarni ustanovi tako, da prirede med 14. in 20. t. m. telovadne prireditve vsakršne vrste (tekr me v raznih športnih panogah, akademijah itd.) v prid Rdečemu križu, ali z nabiranjem prostovoljnih prispevkov med svojimi pripadniki. Pridobljeni denar naj pošljejo takoj po prireditvi na »Fizkulturni odbor Slo-venije« v Ljubljani, ček. račun štev. 12071. Na hrbtu ček. položnice naj označijo, da je namenjen denar za Rdeči križ. Mi bomo poslali nabrane prispevke naprej.
Bolj ko kdaj je potrebno, da podpremo to svojo dobrodelno ustanovo, ki ima dandanes nad vse pomembno nalogo, da skrbi za vse tiste, ki so žrtvovali svoje zdravje in svoja telesa za našo svobodo. Zato storite vse, da bo »Teden Rdečega križa« uspel tudi med telesno vzgojnimi društvi.
Obenem z denarjem nam pošljite tudi seznam nabranih prispevkov v trojniku, ker bo Rdeči križ uspeh celotne zbirke objavil.
MLADINCI! MLADINKE! Pripravljajte se za tek čez drn in strn, ki ga bo priredil FD KRIM v nedeljo 18. t. m. v Tivoliju.
V soboto mi je bil zamenjan dežni plašč na mitingu na Taboru. Prosim imetnika mojega plašča, da javi svoj naslov na uredništvo »Poleta«.
VEITI UREDNIŠTVA
Današnjo številko smo radi volitev izdali pred časom in radi tehničnih težkoč le na dveh straneh. Prihodnja številka bo znova obsegala štiri strani. Naročniki naj nam sporoče, kdaj so dobili današnjo številko v roke, ker list ponekod ne prihaja redno, bi radi to nevšečnost odpravili in vzroke zastajanja raziskali.
&
Poročilo o Hornbvjevi odpravi je to pot moralo izostati, nadaljevali ga bomo v naslednji številki.
Pet in dvajset let nekdanje Jugoslavije - pet in dvajset let ,	zatiranja!
Kralj in njegovi petolizniki bi si znova radi podvrgli mladino in ji vzeli s krvjo priborjene pravice!
Vprašanje Trsta in Primorja, vprašanje Koroške, je odvisno od zmage nad reakcijo!
6LAS Z tiORA