Tekstil zdaj! Oloop design Dejavno učenje BARBARA PREDAN Tekstil ZDAJ! Dejavno učenje 12.–27. 10. 2016 Sledi opazovanja začasne tekstilne delavnice, katere vrata so Oloopke na široko odprle vsem, ki so se želeli s tekstilom (še bolje) seznaniti. Zbirka 42, separat 3 Izdala: Zavod Oloop, www.oloopdesign.com, zanj Jasmina Ferček, in Društvo Pekinpah, www.pekinpah.com, zanj Žiga Predan Naročnik in producent: Zavod Oloop Avtorica besedila: Barbara Predan Lektura: Katja Paladin Oblikovanje in fotografije: Tjaša Bavcon Projekt Tekstil ZDAJ! sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo. Publikacija je brezplačna. Ljubljana, januar 2017 © Avtorica in Zavod Oloop Kaj opazovati? Še v tem trenutku, ko se lotevam pisanja, me moja pozicija opazovalke procesa bega. Od začetka serije delavnic procesu analiziranja zadržati Tekstil ZDAJ! sem bila aktivno v vsej njegovi živosti, toploti, prisotna na večini delavnic. prekipevanju. Slednje me Poleg opazovanja dejavnega pravzaprav intrigira že od učenja je spontano nastal tudi prvega povabila k sodelovanju s kolaž pomešanih misli: od strani skupine Oloop. izjav udeležencev delavnic do Kaj me odraža mojih opažanj in hipnih misli. Sprva se je njihovo povabilo v tem hipu? Posledično me danes, ko to k projektu zdelo preprosto. pišem, ne bega več začetno V procesu izvajanja delavnic in drugo, ki delavnice pod vprašanje, »Kaj opazovati?«, imamo, v grobem gledano, dve vodstvom prve izvaja. Izziv, ki temveč to, kako opazovano v strani. Tisto, ki delavnice vodi, smo si ga zastavile zame, pa je bil zasesti tretjo pozicijo. Pozicijo opazovalke obeh strani v procesu. Zasesti torej pozicijo, ki je v procesu delavnic po navadi ni. Izziv je bilo vprašanje, kaj lahko ustvarim iz na novo generirane pozicije opazovalke, nekakšne nevidne muhe na steni. Ali bolje, kaj lahko iz danega – na podlagi etnografske metode – interpretiram. Zanimivo mi je bilo, da Povedano drugače, logiko mesta ni bilo treba vnaprej določiti, kaj mora nastati. opazovalke smo utemeljile na Prepustiš se in nastane. načelu, ki ga Rajko Muršič opiše kot razumevanje, »da je človeško življenje mogoče sistematično Ko končate, boste odšle ven preučevati z njegovo neposredno 1 Rajko Muršič, Metodologija preučevanja načinov življenja: in preizkusile svojo rešitev. temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in Kako, prosim?! izkušnjo ali njenim najboljšim kulturni antropologiji, Znanstvena založba Filozofske možnim približkom«.1 fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2011, str. 7. Kako rešiti Pred prvo delavnico sem si sama postala točka opazovanja. perfekcionista v zvezek napisala na začetku Slednje je bilo izredno zanimivo perfekcionizma? Zašijmo na roko. omenjeno vprašanje: kaj zares predvsem na prvi delavnici, Ampak to bo grdo! opazovati? Temu sem dodala še ko moja vloga ni bila vnaprej naslednji vprašanji: kam usmeriti predstavljena in napovedana. svojo pozornost? Na odgovore Čeprav smo ves čas delavnice sodelujočih, na njihovo telesno opazovale druga drugo, nobena držo, na vloženo energijo ali od udeleženk ni vprašala, kaj predvsem na proces in izdelke, točno počnem in čemu si ves ki nastajajo? Na koncu sem se čas nekaj z rdečim svinčnikom odločila, da bom sledila naslovu zapisujem v zvezek. 2 Moj vtis besedila in se prek opazovanja glede njihovega opazovanja je dejavno učila. bil večplasten. Če poenostavim: nekaterim sem šla na živce, V procesu dejavnega opazovanja druge so kazale radovednost in učenja pa ni minilo niti pol in skušale »neopazno« prebrati ure, ko se je izkazalo, da moja zapisano, tretje so se me odločile pozicija opazovalke kot »nevidne ignorirati. Le ena me je v času muhe na steni« sploh ni tako treh ur prve delavnice ogovorila neopazna. Od trenutka, ko nisem s stavkom: »Vi ste pa gospa zavzela enega od tipičnih mest kontrola, kajne?« Poglejmo (vodje ali udeleženke delavnic), torej, kaj me je pozicija »gospe Ločnica. sem za udeleženke delavnic tudi Kontrole« naučila. Obsedla me je ločnica med tem, kar ustvarjam v eksistencialnem smislu, in tem tukaj, ko ustvarjam zaradi užitka. V Photoshopu je undo. Tu pa ne, saj tu ni napak. 2 Nekaj iztrganih stavkov in misli v obliki citatov dopolnjuje pričujoče besedilo. Vzpostavitev odnosa prek dotika Bruno Munari je v knjigi Design as Art zapisal, da je »kopiranje narave ena stvar, razumevanje narave pa druga«. 3 Podobno je s kreativnostjo. Če posebej izučeni. Vse, kar ostane za otroke večina zatrdi, da so preostalim, je kopiranje – ali pa že sami po sebi ustvarjalni, pa nedelovanje. Če kaj, so delavnice se nam za nas odrasle pogosto Oloop pod raznovrstnimi zdi, da je to stvar, ki jo imajo le mentoricami dokazale, da je bistvo redki, tisti talentirani ali za to ustvarjalnosti med odraslimi Zadnjič se mi je zdelo, da moram nekaj pametnega narediti. Danes sem se prepustila eksperimentiranju. 3 Bruno Munari, Design as Art, Penguin Books, London 2008, str. 158. to, da si jo dovolimo ponovno dejanjem, kot je otip, lahko odkriti. Da si dovolimo z lastno nadomestimo ogromno število kreativnostjo ponovno vzpostaviti razlag, ki bi bile nujne, če bi bili (aktiven) odnos. Da do tega pride, primorani zgolj gledati. Pomislimo pa moramo po Johnu Bergerju samo, koliko besed bi potrebovali, vpeljati ključno komponento: dotik. če bi namesto preprostega otipa poskušali na primer opisati »Vidimo le tisto, kar gledamo. mehkobo volne ali različne Gledanje je dejanje izbire. Rezultat teksture lesa. Pa če bi bil opis še tega dejanja je, da tisto, kar tako natančen, je vprašanje, ali bi gledamo, postane del našega zgolj na podlagi besed in gledanja dosega. Toda ne nujno na dosegu opisano zares razumeli. roke. Šele z dotikom nečesa nam je omogočeno, da vzpostavimo Slednje me spomni na mojega odnos.« 4 psa. Yoda je tibetanski terier in do vode ima ambivalenten odnos. Prav dotik, taktilni dražljaj, nam Če dežuje, ga komaj spravim ven, Kako narisati tekstil? torej šele omogoči, da aktivnost toda vsakič, ko smo na morju, ga Ali bolje: kako vidim tekstil in ga glede na videno narišem? zares začnemo. Da ustvarjalnosti, ta ogromna luža izjemno fascinira. ki jo imamo v sebi, sploh damo Stoječ na robu obale, morje možnost, da jo (ponovno) nenehno opazuje, nekaj malega odkrijemo. S tako preprostim tudi zakoraka vanj (na primer, da »reši« kakšno palico, ki so jo valovi najmanjše pomoči odplaval. Sicer naplavili v bližino obale), kaj več na obalo, pa vendar zelo suvereno. pa ne. Prva leta naših dopustovanj nam psa ni uspelo spraviti v Bistvo je torej v tem, da ni morje. Pa naj je bila še tako huda dovolj le opazovati druge, kako vročina, ali še toliko palic za ustvarjajo, treba se je potopiti »reševanje«, nikakor nam ga ni v vodo in samostojno splavati. uspelo prepričati, da zna plavati. Treba se je dotakniti, treba je Vse dokler ga neko leto nismo začeti vzpostavljati odnos, treba dvignili v naročje in z njim počasi je poskusiti, se zmotiti (če napake zakorakali v morje. V trenutku, sploh obstajajo ), zač 5 eti znova ko Yoda ni več videl dna (bil pa in se prepustiti iteracijam. Treba je še vedno v naročju), je začel je vzpostaviti stik z materialom, povsem spontano in intuitivno saj – kot to za polje umetnosti z vsemi štirimi tačkami plavati. označi Mladen Dolar – »ideje Plavati po zraku. Vse, kar smo nato proizvajamo z materialom, s naredili, je bilo, da smo psa počasi snovjo«. 6Tega koraka preprosto ni Delavnica mi je pokazala, spustili v morje – in Yoda je brez mogoče preskočiti. kako se lotiti oblikovanja. Na fakulteti namreč le sledim navodilom kot 5 Nina Mršnik, vodja ene od delavnic, je na samem začetku fijakarski konj. 6 WgK, “Interview: Mladen Dolar”, Wie geht Kunst, 22. 10. 2009, procesa poudarila: »Napak ni!« www.wiegehtkunst.com/?p=599; krajša različica v angleškem jeziku je dostopna tu: http://conversations.e-flux.com/t/ 4 John Berger, Ways of Seeing, British Broadcasting interview-with-mladen-dolar-ithink-to-make-art-is-to-make-a-Corporation in Penguin Books, London 2008, str. 8. break/5075 (oktober 2016). Vprašanje, ki te zadeva Podobno kot je pogosto nesmiselno z besedami in vidom nadomeščati otip, se Tekstil je zelo grafičen. zdi enako nesmiselno z besedami poskušati ujeti energijo, vztrajnost, željo po Z vzpostavitvijo takšnega Prav te lastnosti pa so bistvene odnosa bomo v vseh nas odkrili značilnosti kreativnosti. raziskovanju, zavzetost in ustvarjalnost. Z odkritjem bomo odprli pot nadaljnji fazi učenja, fazi Vse opisane faze so se v dobrih visoko stopnjo ustvarjalnosti. pridobivanja novega znanja. Faza dveh tednih srečevanj odvijale v učenja nam bo nato odprla vrata v polju mojega dejavnega učenja. polje raziskovanja in razumevanja. Na eni strani so udeleženci na Namreč, ko enkrat razumeš, lahko različnih stopnjah odkrivali lastno Vse našteto in še več sem imela izbrala dva vtisa, ki sta najdlje začneš delati tudi tisto, česar ustvarjalnost, na drugi strani pa privilegij opazovati na delavnicah, ostala z menoj. Oba na svoj način še ni. Še več, lahko podvomiš o so jim mentorice vsak dan znova ki so se odvile pod skupnim odsevata intenzivnost, ki so jo ustaljenem, začneš delati po svoje. pokazale, kaj vse že imajo v sebi in naslovom Tekstil ZDAJ! Namesto delavnice ustvarile. Lahko ustvariš prelom z ustaljenim. kaj v resnici še zmorejo. podrobnega opisa procesa sem Sedaj ustvarite vprašanje. Vsi še naprej sedijo ... Kar dajmo! ... A je lahko to to? Ja. Prebrala me je v sekundi dvajset. Prvi vtis se vrti okoli vprašanja, udeležence, je razmislek o ali kot so to označile Oloopke, manifestaciji vprašanja v tekstilu. Ali si dobila svoj odgovor? okoli partikularnega vprašanja, Zgodi se nenaden obrat. Še Ugotovila sem, da ga v resnici že poznam. ki zadeva nas same. Vprašanje, maloprej si imel pred seboj le ki je lahko povsem osebno ali svoje vprašanje, na katero nisi vsesplošno. Vezano je lahko na imel odgovora, v naslednjem dani trenutek ali pa nas že dalj hipu pa si bil postavljen pred časa spremlja. Edini pogoj je, da skoraj nemogočo nalogo. To isto gre za vprašanje, na katero v tem vprašanje v nekaj kratkih minutah hipu nimaš odgovora, in ta manko materializirati v tekstilu. Po prvi odgovora te zadeva. Lahko tudi osuplosti ob nenavadnosti naloge preganja, muči. Gre za vprašanje, se je že v naslednjem hipu večina ki bi ga lahko označili tudi za prepustila premisleku o izraznosti. nekakšno (zavestno ali nezavedno) Prepustili so se zavedanju, gonilo. Nekaj, kar te vsakič znova da ni napačne materializacije sili, da si ga zastavljaš in vsakič izbranega vprašanja. In na ta znova iščeš odgovor nanj. način se je večina zavedela, da je ustvarjalnost pravzaprav že Odličnost izbrane naloge pa je v njih. Sledil je dotik s tekstilom se je kratka naloga z vprašanjem vzpostavljanja omenjenega v njenem detajlu. Vprašanja na in začetek vzpostavitve, gradnje že po nekaj korakih končala, pa odnosa je bil izjemno pogosto nobeni stopnji procesa delavnice odnosa. je v resnici z večino ostala do v tesni povezavi z zastavljenim ni treba na glas ubesediti (če konca. Ostala je pri nadaljnjih vprašanjem. Pri nekaterih se je ga, to naredi vsak posameznik Za kako močno izkušnjo je nalogah, tudi pri temeljni, to izražalo v delnem ponavljanju po lastni izbiri). Nasprotno, to, šlo, je vsakič znova dokazalo vzpostavitvi razmerja med forme materializiranega vprašanja, kar Oloopke postavijo pred nadaljevanje delavnice. Čeprav lesom in tekstilom. Rezultat pri drugih v izbiri materiala, pri tretjih pa se je na koncu izkazalo, nato znova začenjala. Ob mojem da so nadaljevali materializacijo četrtem krogu se ji je približala zastavljenega vprašanja ali pa ena od mentoric in odločila sem poskusa odgovora nanj. se prisluhniti, saj me je njeno raziskovanje odnosa izjemno Kombinacija zadnjega je drugi vtis, pritegnilo. Raziskovanje je namreč ki sem se ga odločila ubesediti. prehajalo od zgolj vzpostavljanja Gre za delo udeleženke, ki si je razmerja med dvema materialoma na delavnici poiskala svoj prostor do stopnje, ko je v razmerje na tleh, na okrogli, topli preprogi. vstopala tudi ona sama. S hrbtom se je obrnila stran od ostalih udeleženk, stran od Po pričakovanju je govorila tiho, radovednih pogledov z ulice. Ves zadržano, mestoma negotovo čas dela je molčala in na svoj način glede tega, kar počne. Na vzpostavljala odnos z materialoma, vprašanje, kako je naslovila delo, Moj problem je, da nikoli ne lesom in tekstilom. Ko sem šla je odgovorila: »Proces učenja«. In dokončam začetega. prvič mimo nje, je izjemno zavzeto nato nadaljevala: »Pravzaprav še Danes pa sem namesto enega izdelka dokončala štiri. prepletala tekstilne trakove. vedno iščem odgovor na svoje Dobra izkušnja. Drugič je prvi del opustila in na vprašanje. Iščem odgovor na to, nasprotni strani počasi iskala kako biti vztrajna. Najprej sem načine drugačnega prepleta. Ob začela s tem, kar znam. Potem sem tretjem obhodu je sedela in zrla se odločila poskusiti nekaj novega, v trakove, ki so bili v tem hipu a sem se zapletla, prenehala in v celoti razpleteni. Mestoma je si pustila, da se k temu kasneje tekstil le tipala, skoraj božala, in vrnem. Morda bom nadaljevala, Danes bom domov odnesla proces. Začneš z nečim. Domov pa odideš s povsem drugo idejo. lahko pa tudi razdrem. Ali pa nad neverjetno paleto možnosti, le tipam. Slike na steni so nekaj ki jih je vzpostavila, medtem ko končnega. Moj izdelek pa je lahko je vzpostavljala dialog. Dialog končen, lahko pa ni. Vsakič znova med materialoma in samo seboj. lahko prepleteno razdreš in Dialog o tem, kaj vse bi izbrani začneš znova, poveš svojo zgodbo. materiali v kontekstu forme in Omogoča ti, da si vztrajen in vsebine še lahko bili. Moč njenega zgodbo dokončaš, ali pa ne.« Ko je dela je ležala v potencialnosti. V končala, naju je pogledala in bila potencialnosti, ki se lahko zgodi, osupla nad najinim navdušenjem. ali pa ne. Ali se bo zgodila, je Navdušenjem nad ustvarjeno prepuščeno nam samim. mislijo, nad materializacijo misli, Tekstil, fotografije in besede: odnosnost, kuštrava, brstenje, odprtost, rojstvo, gorišče, brez besed, cvetenje, odraščanje, (samo)spominjanje, kontrast, rast, napredek, družina Proces pa se tu ne konča Prek opazovanja, prek dejanja učenja sem bila dnevno priča manjšim in večjim osebnim zgodbam, premislekom, spontanosti in sproščenemu raziskovanju. Opazovati odrasle, ki prek v fazo, ko lahko začnemo znanje ustvarjalnih delavnic v sebi deliti drugim. In to je apel vsem ponovno odkrijejo ali potrdijo nam, ki smo se imeli priložnost vsem dano ustvarjalnost, je bilo spoznati in družiti: prvovrstna izkušnja. Pomembno pa je razumeti, da se proces tu Ustvarjalnost je v vseh nas. S ne konča. Bruno Munari namreč pridobljeno izkušnjo, s pridobljenim opozori, da po fazah raziskovanja, znanjem pomagajte ostalim, da razumevanja in lastnega ustvarjanja jo tako, kot ste imeli možnost vi, s pridobljeno izkušnjo vstopimo ponovno odkrijejo tudi oni. Sem veliko bolj kreativna, kot sem si mislila. Seznam akcij: Ustvarjaj z ANO KYRO BEKŠ Ustvarjaj z OLOOPOM Ustvarjaj z NINO MRŠNIK Dialog z MAJO HAWLINA Ustvarjaj s HEDVIG AF EKENSTAM Predstavitev TEXTILE ARTS CENTRA IZ NEW YORKA Zaključni RAZSTAVNI DOGODEK Lokacija delavnic in zaključnega razstavnega dogodka: Mestni trg 15, Ljubljana Zahvaljujemo se donatorjem lesenih polizdelkov in ostalih materialov: Wilsonic Design, Les Dekor, Zgonc, Studio Drevo, Prokum, Silvo Košmrlj, Nada Košir, Jože Carli, Alojz Adamič, Darjan Pernar, Jana Mršnik – Bela Bela, Woodynotes, Mellow Moose Station, Liupka, Muzej za arhitekturo in oblikovanje