Poštarma plačana. Štev. 28. V Ljubljani, dne 9. julija 1926. Posamezna Ste v. Din 1* Leto IX. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Hiročnlna za tnzemstvo: četrtletno T-60 Din, polletna IS Din, celoleiM M Din; M Inozemstro: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoleta* U Din, — Rična poitnt hranilnice, podtalnice r LJab1j.nl, it. 10.711. Mir pred viharjem Narodna skupščina jc šla na počitnice. To jbc pravi, poslali so jo domov gospodje od vlade. Vlada radikalov in radičevcev, ki se ponaša s 186 od 315 glasov v skupščini, sc je zbala svoje lastne večine. Gospod Pašič je iz postelje v Karlovih varili požugal in naenkrat je vse tisto, kar je prej bilo nujno (davčno izenačenje, pogodba z Italijo, potni in selitveni troški za vojake), odloženo na jesen ali pa še dalje. Odsek za davčno izenačenje bo sicer na videz ostal se zbran en teden, a ker reši Vsako sejo le po en član, bo prilično v treh letih končal, če pojde tako naprej. Vse si šepeče, da vladna večina predloženega izenačenja ne mara. Vlada je namreč zakon predložila, ne da bi poprej povedala svojim poslancem, kakšne vsebine je. Zdaj pa srbijanski poslanci šele-bero in se branijo, češ, da nočejo kupiti mftčka v žakliu. Vsakdo, ki ve, kako se mora uspeh zakonskih predlogov vnaprej zagotoviti, bi bil, če bi bil resno hotel imeti zakon o davčnem izenačenju, moral Vnaprej natančno seznaniti z njim vsaj vladne poslance in dobiti od njih besedo, da bodo za zakon glasovali. Tega nista storila niti gospod Uzunovič niti gospod Radič, kar ie popoln dokaz, da sama nista resno računala, da bo zakon sprejet. Tako so radičevci spet enkrat temeljito zavozili davčno izenačenje. Radikalski in davidovicevski poslanci Srbijanci so nam samostojnim demokratom opetovano povedali, da niso tako neumni, da bi tik pred volitvami glasovali za zvišanje davkov, najmanj pa sedanji vladi, ki je zrela za grob. Radikalci v Beogradu so se radi občinskih volitev pošteno zlasali med sabo. Avgusta bodo po vsej Srbiji občinske volitve. Ta dan bo mnogo pomenil in vsi ga pozorno pričakujejo, češ, da se bo tedaj bolniku «otipala žila». Ta čas pa vse stranke pripravljajo svoje orožje. Prisilni mir, ki si ga je vlada g. Uzu-noviča priskrbela za nekaj tednov s tem, da je poslala skupščino domov, jc le mir pred viharjem. Preveč je nezadovoljstva, preveč krivic, in na preveč nenaravnih ramah je vladna odgovornost, da bi to moglo še držati. Radič, ki so ga par tednov imeli tako rekoč priklenjenega ob morju, je žc začel zopet spuščati govorniške trakulje. Vlado, ki jo sam s svojo stranko drži, krepko napada. Mož nam v tem oziru mnogo pomaga in žaga vejo, na kateri sam sedi. Tudi v Sloveniji jc napravil režim RR mnogo škode. Preganjal jc napredne ljudi, kjer jc mogel, v kulturnem oziru ni napravil ničesar. V gospodarskem pogledu je bil celo pri razdelitvi pičlih državnih podpor krivičen do skrajnosti. Treba bo za njim pomesti z železno metlo. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Upor zaradi davčne rubežnl Naš kmetovalec se zaveda, da se davki morajo plačevati, ne razume pa tega, da bi se moral zaradi davkov zadolževati, ko žc itak plava v dolgovih in životari bedno živ-1 mesta. Ko sta zapazila svojo živino, sta v ne-'ljenjc. Ko so gnali gonjači in eksekutorji živino proti glavni cesti, so srečali posestnika Sku-bica in njegovega sina, ki sta se vračala iz V Lanišču pri Škofljici sc je pripetil prejšnji petek žalosten dogodek. Tjakaj je prišla davčna komisija eksekutorjev v spremstvu najetih gonjačev. Eksekutorji so prejeli od davčnega olilastva. strog nalog, da odvedejo posestnikoma .lamnikn in Skubiču na Lanišču fveč glav, za dohodninske davke zarobljene živine. Posestnika sta namreč dolgovala dohodninski davek, proti kateremu sta sc pritožila, češ. da jc previsoko odmerjen. Eksekutorji so dali odgnati najprej pri .iamniku iz hleva brejo telico in molzno kravo. Ob tem *času jc bila doma samo gospodinja, ki jc po lastni trditvi eksekutorje prosila,naj počakajo, da pride domov mož, ki bo dolžno vsoto poravnal. Eksekutorji pa so sc sklicevali na svoj strogi nalog in živino dali odgnati. Od tam so šli k sosedu Skubicti, kateremu so tudi odgnali dve jrovedi. premišljenosti navalila na eksekutorje, da bi j jim vzela živino. Njima se je pridružilo še I več kmetov iz soseščine, med temi Jamnikovi, in vsi skupaj so v slepi jezi udrihali po ekse-ikutorjili, katere jc rešilo šele orožništvo, ki je omogočilo gonjačem, da so odvedli živino proti Ljubljani. Kmetje pa so hiteli domov, napregli vozove in se peljali za eksekutorji. i Dohiteli so jih na Laverci, jim odvzeli živino ter jo odgnali domov. Drugega dne zjutraj jc prispeta v Lanišče močna orožniška patrulja, ki je odvzela zarobljeno živino ter aretirala pri Jamnikovih oba sinova in obe hčeri, Skubičevega sina in pet drugih oseb, ki so sc udeležile napada na eksekutorje. Obenem je vložena ovadba pri državnem pravdništvu. Ta žalosten dogodek, ki ga nikakor ni ; odobravati, nam pove, da jc pri nas davčna Preobremenitev d'ssf!ivk» žc skr:jj.ijc lufijfi. Ni se čuditi, da se preprost človek, ki čuti, da sc od njega zahteva preveč, v svoji nepremišljenosti tako izpozabi, in to tudi nad osebami, ki so morale storiti to, kar veleva zakon. Takšni dogodki pokazujejo, kako nujno potrebno je omiljenje neznosnih davčnih bremen. Da imamo v Sloveniji tako visoke davke, je v precejšnji meri kriva klerikalna sttauka, ki je spričo svojih 20 poslancev predvsem odgovorna za blagostanje Slovenije. Naši klerikalci kljub temu, da imajo preko tri četrtine slovenskih poslancev, niso storili še ničesar ne za izenačenje ne za olajšanje davkov. Klerikalni poslanci že sedem let zapravljajo svoje moči v brezplodni borbi za avtonomijo, a vprašanja davkov šc niti enkrat niso vzeli resno v roke. Kdor torej hoče, da nam bodo še rubili našo živino, naj se drži klerikalcev. Njihova politika je silno «pametna», kajti obstoja samo v vpitju za avtonomijo in proti centralizmu. Od tega vpitja ne bo nihče sit. Sploh tega neresnega kričanja v Beogradu nihče nc posluša, kajti tam dobro vedo, da mislijo naši klerikalci s svojo avtonomijo samo nekako klerikalno samovlado, kjer bi se vse dirigiralo iz farovžev, davki pa bi bili šc večji, ker bi morala imeti takšna avtonomistična Slovenija mnogo več uredništva in sploh večji upravni aparat. Tako bi se zgodilo, da bi tiam v klerikalni avtonomiji rubili poleg živine še obleko s telesa. Proč torej s klerikalci, ki nas tiščijo s svojo bedasto politiko naravnost v pogubo. Ako hočemo, da se bodo rubežni nehale moramo obračunati s stranko ljudske nesreče. Dovolj časa so imeli, da bi pokazali, kaj znajo. Društvo narodov Odkar živi človeštvo na zemlji, obstojajo tudi vojne. V predzgodovinskih časih so se ljudje vojskovali za hrano, za pašnike, za zemljo — da, celo za lepe žene, kakor nam pripoveduje starogrški pesnik Homer o trojanski vojni, ki je nastala zaradi tega, ker so Trojanci ugrabili lepo Grkinjo Heleno. Pozneje so se vršile vojne za posest dežel, zaradi vere ali zaradi narodnosti. V zadnjem času so pa prt oboroženih sporih vedno prevladovali gospodarski vzroki. Odkar živi človeštvo na zemlji, so pa razni pametni ljudje premišljali in kovali načrte, na kak način bi se dala vojna preprečiti in nadomestiti ■/. mednarodnim sodnim dvorom, ki bi mirnim potom pravično urejal vse spore med državami. Koncem prošlega stoletja se usta-' navijale po vsem svetu tako zvane pacifistične (miroljubne) organizacije, ki so delovale na to: da se odpravi vojna. Na /.alost so imele premalo pristašev, da i>i bile mogle preprečiti svetovno vojno. Med topovskim gromom in nepopisnimi stra-! hotami svetovne vojne je pa dobila misel, da se ! mora vojna za vedno odpraviti, povsod privržen-i rev. Vsi vojskujoči se narodi so upali, da bo ta ! vojna zadnja. Iz le misli in iz lega tipa pa se ja porodilo Društvo narodov. 1926., 1927. i n 192«. so razdeljeni na 937 enot, od katerih pride samo 20 na našo kraljevino. Ni tu prostora, da bi očital veliko in pomembno delo, ki ga je izvršilo Društvo narodov v šestih letih svojega obstanka. Na polju urejevanja mednarodnih sporov mirnim potoni je imelo ogromne uspehe, ki jih mora vsakdo priznati. Omenim le mirno ureditev spora pri razdelitvi Gornje Šlezije med Nemčijo in Poljsko ter spora zaradi Alandskih otokov med Fin-landijo in Švedsko, finančno rešitev avstrijske republike, ureditev grško-italijanskega spora in zadnjih grško-bolgarskik mejnih spopadov, iz katerih bi gotovo bila nastala nova balkanska vojna, da ni Društvo narodov takoj odločno pobeglo vmes. Prav (ako tu Hi mesta za razlaganje blagodejnega in uspešnega delovanja v raznih panogah civilizacije, ki ga vrže tehnične komisije i Društva narodov, predvsem gospodarska in hi-gijenska organizacija. ' " . Nas Slovence, ki smo razkosani na tri države, mora posebno zanimati, da je Društvu narodov poverjena zaščita narodnih manjšin. Tudi tu so se dosegli že prav lepi uspehi v prilog manjšinam. Cilj Društva narodov ni samo postopno manj-* šanje oboroževanja po vsem avetu in slednji?^ kot ideal, popolno lazoroženje, odpravo vojne ifl urejevanje meddržavnih sporov mirnim potom4 temveč obenem moralno razcroževanje, razorože-nje duha na ta način, da vzgojitelji po vsem sveto vzgajajo mladino v idejah mednarodnega bratstva in miroljubnosti, ki so ideje vodnice Društva narodov. Tako bo potem dana trdna podlaga za zlati vek človeškega rodu, po katerem mi, ki smo preživeli strašno žaloigro svetovne vojne, tako strastno hrepenimo. Dr, Pavel V. B r e ž n i Is* Duševni oče Društva narodov je blagopokojni predsednik Združenih držav Severne Amerike Woodrow Wilson, ki je dosege), da se je v mirovne pogodbe sprejelo besedilo o ustanovitvi in ureditvi Društva narodov. To besedilo se imenuje pakt Društva narodov in države, ki so podpisale mirovne pogodbe, so obenem podpisale (udi pakt, ki ga vsebujejo te pogodbe. Društvo narodov je (rajna zveza svobodnih držav, ki so se združile, da v tej skupni organizaciji preprečujejo vojne in vzdržujejo mir na svetu. Vsaka država, ki pristopi k Društvu narodov, se zaveže, da se pod gotovimi pogoji ne bo vojskovala in da bo strogo spoštovala mednarodno pravo. Danes je v Društvu narodov včlanjenih že okrog 60 držav iz vseh delov sveta, med njimi tudi naša država, in njih število vsako leto narašča. Naši ljudje so bili dolgo precej nezaupljivi napram Društvu narodov, kar pa ni upravičeno. Nekateri so mnenja, da je Društvo narodov čisto angleško-francoska ustanova, iz katere so 09tale velike države izključene, a male države imajo v njej samo brezpomembne vloge, kar pa ui res. In ker velika Rusija, ki je bila prej zaščitnica Slovanov, še ni pristopila k Društvu narodov, mislijo, da Slovani ne morejo priti do veljave v Ženevi, kjer se nahaja sedež društva. Tako mišljenje pa ni pravilno. Društvo narodov je javna svetovna tribuna, s katere govorijo zastopniki vseh držav in vseh narodov. Predvsem mali narodi se trudijo, da ne zaostanejo za velesilami. Zato pošiljajo v Ženevo svoje duševno hajjačje ljudi. Grk Politis, Šved Branting, Čehoslovak Beneš, Norvežan Nansen in drugi častno zastopajo male narode in uživajo sloves, katerega »ikoli ne bi dosegli brez Društva narodov. Ravno tako je predsodek, da je Društvo narodov draga ustanova, ki nudi zelo malo koristi. Celokupni stroški za Društvo narodov za leto 1925. so znašali 21 milijonov zlatih frankov, kar je zelo malo, če pomislimo, da stane ena sama velika vojna ladja oklopnica 60 milijonov zlatih frankov in da se ti stroški porazdeli na vse države - članice. »Stroški za tri prihodnja leta Politični Narodna skupščina je bila nenadoma od-1 godena in tudi skupščinski odbori imajo svoje zadnje seje. Zato v Beogradu ni posebnih; vidnih političnih dogodkov. Tem bolj živahno pa se spletkari za kulisami. Kakor poročajo iz Beograda, se zopet pripravlja padec vlade. Napetost med obema vlado tvorečima strankama je tolika, da morajo vsak čas počiti strune. Razen tega pa obstojajo notranji spori v obeh strankah. Pašič in Radič, ki sta bila izrinjena iz vlade, delata vsak po svoji strani na tem, da bi zrušila sedanjo vlado in prišla zopet na krmilo. Proti Pašiču deluje v radi-kalski stranki struja ministrskega predsednika Uzunoviča in notranjega ministra Ma-ksimoviča, ki si prizadeva preprečiti odstop vlade. V zvezi z vladno krizo je prihod msmstrskega predsednika Uzunoviča na Bled, pregled I kjer je bil Uzunovič v enourni avdijenci pri kralju. Kaj je bil predmet razgovorov, ni i znano. Značilno je, da se je Uzunovič, ki je: bil sicer namenjen ostati kakšen dan na Ble« du, takoj vrnil v Beograd. Ali bo morala vlada pasti, še ta moment, ko to pišemo, ni jasno. Veliko poz.ornost političnega sveta ie vzbujala tudi seja radičevskega kluba. ki se je vršila v sredo v Zagrebu. Prisotnih je bilo 45 radičevskih poslancev, med njimi minister Pucelj. Ministra dr. Nikič in dr. Šu* perina, ki vodita v radičevski stranki strujo, protivno Stepanu Radiču, nista bila prisotna. Stepan Radič je ostro napadal ministrskega predsednika Uzunoviča, češ, da ga je prevaral, ker je kljub obljubi, da bo Narodna skup-, ščina zasedala naprej, dal skupščino odgoditi. Razen tega je zahteval Stepan Radič odstop ministra za socijalno politiko radikala Si- Anton Stražar: Od vojaka do graščaka (Po ljudskem pripovedovanju.) (Dalje.) XIII. Zaleški oskrbnik Tomaž, ki se je s svojimi hlapci in tlačani vred veselil na grajskem dvorišču, je govoril: »Danes ga le pijmo in bodimo veseli! Bog živi našega novega gospodarja! Ta je res vreden svoje neveste.» Na svatbi sta bila tudi oče Ferdinand in godec Lukež-Pukež. Po drugem napadu na Tomažka so sc na Zaleškem gradu z naglico pripravljali na svatbo. Česenjski graščak Fric je seveda zvedel o vseli teh pripravah, toda bil je hvaležen, da nobeden onih treh prijetih rokovnjačev ni imenoval njegovega imena. Zelo se je oddahnil, ko je zvedel, da so jih iz brdske ječe poslali v Ljubljano, od tam pa v vojaški stan. Ker je Fricu obakrat spodletel naklep, je opustil'nadaljnje spletke in je sklenil: «Kaj mi vraga mari ta Katinka. saj so še druge.» Kljub vsem podlostim, ki jih je namerjal proti Tomažku, je sklenil, da se oženi tudi on; to pa tudi radi tega, da si izpraznjeno blagajno malo napolni z bogato doto, ki naj mu .io prinese nevesta. Neko popoldne v pričetku septembra, ko so kosci sušili otavo, je korakal Lukež-Pukež preti Zaleškeiriu gradu. Ko je stopal po stranski poti med njivami in travniki od vasi Krasc, je videl prihajati Kurdeža. Ko ga je ta ugledal, se mu je skušal izogniti, a bilo je že prekasno. Šaljivi godec je začel upiti nad njim: «Hej, Kurdež, odkod pa, odkod? Ali že veš, da bq v Zaleškem gradu ženitovanje? Ti ne veš, kako se bomo dobro imeli. Jaz bom citral, ti nam pa pridi ,coprat', saj znaš dobro. Tvoja sestra Micona bi bila kmalu ,za-coprala' Tomažka.s Ko bi si bil Kurdež upal zmagati šaljivega godca, bi ga bil gotovo premikastil, tako pa jc molče požiral godčeve bodice in šel molče mimo njega. Lukež je še zavpil nad njim: «Kurdež, aH si postal nem?» Ko je po polurni hoji prispel godec do grajskega travnika, so tam brhke dekle ter tlačanke, vse v belih predpasnikih, spravljale otavo v kupe. Lnkeža so z veseljem sprejeli. Oskrbnik Tomaž mu je dal v roke grablje z naslednjim nagovorom; «f1ej, Lukež, malo se tudi tebi spodobi delati, da boš zaslužil večerjo in prenočišče na grajskem hlevu.« «Kaj misliš, da se bojim dela? Ti mi govoriš samo o večerji in ležišču, a kdo mi bo malco dal?« «Tudi dobiš, samo če boš priden! Vem, da si vedno žejen, ti goba ti!» «E, kaj mi boš očital, Tomaž! Tudi tebi se ne upre pijača; vem, da si je že precej spravil pod streho.« Delavci so se muzali Lukežu pri feh besedah. Bili so veseli, ker so vedeli, da bodo še kaj smešnega zvedeli. Delavcem so hitro minevale lepe popoldanske ure in delo jim je šlo hitro od rok. Komaj je zašlo solnce, so bili že gotovi s kopicami, katere so postavili lepo v vrste, kakor je šaljivo pripomnil Lukež: »Kopice pa so postavljene kakor v ,žnoro' ali kakor stoje vojaki v vrstah.^ Godec Lukež je na željo vseh grajskih ostal potem v gradu in pomagal do konca košnje. Po končani košnji otave so imeli «likofa na prostornem grajskem dvorišču,. Med drugimi veselimi pesmimi je Lukež s spremljevanjem na citre zapel: Ta stara je umirava, v nebesa je šva, ja copate pozabiva, nazaj ja pršva. F a mvada je bovna, jo tTbušček boli; sia zgančkov najedva, zdaj v postel' leži. Ja mož njen to gledu, i a ženki povedu: •, smo se informirali, da v kraju Planinca, ki spada pod okolico Dol pri Povabljeni so bili svati iz bližnjih in dal-lijih krajev, le česenjskega graščaka Frica ni bilo poleg. Svatje so se zbrali v veliki grajski sobani, ki je bila vsa okrašena z zelenjem. Graščinski hlapci, dekle in vsi bližnji okoličani tlačani pa so se veselili na prostornem grajskem dvorišču. Za zabavo sta najbolje skrbela Lukež-Pukež in pa njegov tovariš Balantov Jurca iz Lukovice, ki se je enako kakor Lukež potikal po svetu brez stalnega bivališča. Popoldne so na dvorišče prišli tudi vsi grajski svatje in se pomešali med preprosto ljudstvo. Mlajši so pograbili brhka kmetska dekleta in z njimi plesali. Pri teh veselih ljudeh je bil tudi puščav-nik oče Ferdinand; tudi on je bil dobre volje. Ko so se ustavili utrujeni plesalci in posedli okrog dolgih miz, je porabil to priliko oče Ferdinand in govoril: «Predragi mi v Kristusu Jezusu! Vsi veste, čemu smo se danes zbrali in sc vsi v poštenem krščanskem veselju radujemo z ženinom in nevesto. Vsem nam, dragi svatje, pa še ni znano življenje našega ženina in njegove ljubljene neveste. Srečni ženin je vaš rojak Rihtarjev Tomažek iz bližnjih Prapreč. Radujte in veselite se, srečni Rihtarjev očka, ki imate takega sina! Dobro mi je še v spominu, ko sem vas tolažil, ko ste prišli k meni obupani, ker niste vedeli, kam je odšel Tomažek. Vidite, vaša žalost se je spremenila v veselje in današnji dan je v vaš ponos. Po čudnih potih usode je Vsemogočni vodil tebe, srečni ženin. Pa bil si v božjem varstvu, ker si vedno ljubil poštenost in bil pogumnega kranjskega srca Rešil si dvakrat življenje očetu nevestinemu s svoiim noemmom. Sreč- no si se tudi dvakrat rešil in prekrižal vse podle naklepe česenjskega graščaka. Zakonca, živita vedno tako pošteno, kakor sta do sedaj. Božje oko vaju bo vedno varovalo, imela bosta srečo v zakonu in srečen bo tudi vajin bodoči mladi rod.» Vsi poslušalci so ginjeni nazdravljali novoporočencema! Tudi oskrbnik Tomaž se je opogumil in izpregovoril prav na kratko: «Danes ga le pijmo in bodimo veseli! Bog ga živi našega novega gospodarja! Ta je res vreden svoje neveste.» Zvečer so se svatje sprehajali okrog gradu, ženin in nevesta pa sta sedela v utici sredi lepega grajskega vrta in Katinka je šepetala svojemu možu: «Ljubi možiček, kako sem srečna, ko si ti moj mož in sem v vašem krogu med tvojimi poštenimi rojaki 1» «Samo, da si zadovoljna. Katinka, pa sem Srečen tudi jaz.» Tri dni in tri noči je trajala svatba. Kaj takega že zdavnaj ni bilo na Zaleškem gradu. Šele četrti dan se je godec Lukež-Pukež vračal z Rilitarjevimi vred od svatbe. Pa je govoril Lukež očetu Rihtarju: «No, ali si še jezen name, ko je sin Tomažek odšel v vojake ?» «E, kaj bom jezen! Ko bi ne bil šel, bi se tudi mi sedaj ne vračali z vesele svatov-ščine. S tem si se tudi ti dobro preskrbel za stara leta. Postrežbo dobiš lahko vedno na gradu ali pa pri nas.» Lukež je vso pot od veselja uganjal burke in parkrat zavriskal kakor kak dvajsetletni fiiij' (Konec prihodnjič.) Ivan Albreht: Za sina Povest. (Dalje.) «Meni se zdi vse kakor sanje,« je zamišljeno odvrnil Andrej. «Oče, ljubi moj oče, menda je prav nalašč moralo priti tako; kajti jaz ne bi bil prenesel udarca, ki bi me bil zadel z vašo smrtjo.« «Kar pusti to,» je menil stari Podlipec. «Božja pota so nerazumljiva.« Julka, ki se je bila medtem že toliko pomirila, da je popolnoma sledila razgovoru, je bila vesela kakor že davno ne. Trdno je upala, da bo opozorilo, ki ga je dobil Andrej na tako čudovit način, pomagalo spet na noge razrušenemu družinskemu življenju pri Podlipčevih. Dolgo so se še razgovarjali, potem pa so odšli, razdrli mrtvaški oder, pogasili sveče in raznesli spet vsako stvar na svoje običajno mesto. «Tega pa tudi nisem nikoli mislil,« se je šalil stari Podlipec, «da bom sam svoje ,pare' razdiral!« «Jaz sem pa vedel,« je junačil Tončfck. <, vabimo najprisrčneje na ta sestanek. Pridejo govorniki iz Maribora in drugod. ŠMARTNO OB PAKI. Dne 25. t. m. vsi v Rečico ob Paki, kjer je slavnostno odkritje vojnega spomenika, veliko zborovanje bivših vojakov ter velika vojna igra na prostem. Spored vidite povsod na plakatih. Polovična vožnja dovoljena. Pridite vsi, vsa društva, vsi bivši vojaki, da boste počastili 63 v svetovni vojni padlih žrtev naše občine. SVEČI NA. Tudi naša šola je prav slovesno končala šolsko leto in proslavila Vidov dan. Po ^olski slovesnosti je povabil otroke in učiteljstvo g. Andrej Kremaulz na svoje posestvo na Špič-niku, kjer je vse imenitno pogostil. Olroci so deklamirali, rajali in prepevali domoljubne pesmi, da se je daleč razlegalo preko meje. Bodi mu izrečena iskrena zahvala! — Učiteljstvo je nabralo za protituberkulozno ligo 140 Din in za Medvedov spomenik 20 Din. Vsem darovalcem Bog plati! — Upravitelj. SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Velecenjeni gospod urednik! Iz našega lepega kraja, ki leži v sredini ljutomersko-ormožkih goric, se le redko-kedaj kdo oglasi v naši «Domovini>. Tudi jaz Vam nimam poročati ničesar veselega, kvečjemu to, da je «Domovina> začela prihajati tudi k nam in ima .v naši fari že lepo število naročnikov, čeravno naš g. župnik strašno delajo proti njej in so nam prepovedali čitati jo. Toda ljudstvo jih ne uboga. Mi dobro vemo, da «Domovina» ni proti veri in da se zavzema za pravice vseh stanov, zlasti pa za nas revne viničarje in delavce. Naši viničarji bodo kmalu spregledali, da je edino v demokratski stranki mesto zanje. Onih dvajset klerikalnih poslancev, katere so naši ljudje po večini volili pri zadnjih volitvah, ne bomo več volili, ker za nas niso ničesar storili, in jim zato nič več ne zaupamo. Agitacija našega g. župnika ne bo nič več zalegla. Kar se tiče letine, Vam moram poročati, g. urednik, da izgledi za dobro trgatev niso preveliki. Splošno letos trta ni posebno lepo nastavila; toče še hvala Bogu nismo imeli in nas Bog občuvaj pred njo-, toda strašno slabo vreme in dež dan za dnevom je škodoval našim goricam posebno tedaj, ko je bila trta v cvetu in bi rabila suho ter solnčno vreme. Od-cvelo je neenakomerno, grozaje se neenako razvija in bo radi tega neenako dozorevalo. Zaradi večnega dežja se mnogo osipa in tudi trtna bolezen se bo bolj razvijala v mokrem vremenu. Tudi črvi so mnogo škode napravili v vinogradih, posebno tam, • kjer se ni pravočasno žveplalo. Nobenega izgleda ni, da bi se to hladno, deževno vreme popravilo, in posestniki vinogradov gledajo s strahom v bodočnost, z njimi pa tudi mi, revni viničarji. — Dosti se nas bo kmalu sedaj odpravilo mlatit v Medjimurje in v Podravino, pa nič ne vemo, ali bomo imeli polovično vožnjo na železnici ali ne. Klerikalni poslanci se nič ne IV. Novo življenje. Kadar človeku po mnogih bolestih zašije spet solnce sreče, je kakor prerojen. Vse, kar ga je nekdaj težilo in vleklo k tlom, odpade ž njega. V prvem navalu blaženstva se čuti močnega, da bi prestavljal gore. Tako je bilo sedaj z Andrejem. Ko je spet pomlad vzbudila cvetje po tratah, se je lotil dela s tako vnemo, da se mu je vse čudilo. Obdelal je oba grunta, svojega in Julkinega, pa tako obdelal, da so bile njive kakor zri-sane. Od dne do dne se je pomlajal, od dne do dne je bil bolj vesel in krepak. In Julka, preje vedno žalostna in potrta Podlipčevka, ie sedaj spet prepevala, koder je hodila. Res je bilo prestano trpljenje in solze, ki jih je nekdaj pretakala, zarisalo v njena lica nekaj resnih, skoro ostrih potez, ki pa niso kazile njene lepote, ampak so dajale vsemu njenemu bitju le izraz tiste sočne zrelosti, kakršna je tako vabljiva pri ženskah njenih let. Ko je potem Šentjanževo posvetilo z luč-Kami-kresnicami in s kresovi, so pozdravili Podlipčevi novega člana v družini. Bila je deklica in dali so ji ime Ivanka. Andrej je sicer hotel imeti Julko, Julka je želela Andrejo, stari Podlipec pa. ki je bil moder mož. se je držal stare vere in šege in trdil, da otrok prinese v pesti patrona na svet. In ker je prišla mala za Šentjanževo v to solzno dolino, mora ostati njemu zvesta — Ivanka. Pri tem je ostalo. Oj. dnevi sreče, kako so kratki in nevea-kani'. Komaj se človek zjutraj predrami, ko- maj se parkrat okrene in opravi zgolj najpotrebnejše, pa že vabi večer k počitku. Oj, dnevi, ki bi jih človek rad z zlato verigo priklenil nase, da ne bi nikoli minuli, ti dnevi odbeže najhitreje. Vendar — kdo ne bi hotel trpeti tedne in tedne, da,'celo leta, ako ve, da mu je zato odločenih nekaj srečnih dni?! Saj je vse človeško življenje, vse dejanje in nehanje človekovo en sam silen krik po sreči. Kaj vse ne pretrpi človek, ako upa, da bo zato vsaj nekaj ur srečen in zadovoljeni? Bodi v tem ali onem stanu — povsod je doma isto hrepenenje. Kmet pri svojem delu, delavec v tovarni, rudar v rovu globoko pod zemljo ali pa človek, ki dela s peresom: vsi so enaki in niti najmanjše razlike ni med njimi. Vsak prestane drage volje vse. kar ga zadene, nosi trpljenje in bremena, ako more upati na dih sreče za vse to. Tako je večkrat premišljevala Julka, ko je zadovoljna zvečer posedela pred hišo z malo v naročju. Tonček, ki je bil zdaj že junak in je hodil že v šolo, se je držal vedno najraje pri dedu in očetu. Poznal je že vrste ptic po petju, poznal moč rastlin: za kaj je dober lošč, kdaj pomaga pljučnica, norica, tavžent-roža, arnika in lipov cvet, vedel je, kakšno moč ima živ vozel in kdaj je treba pokaditi bolnika z gadovo srajco, vse to .ie vedel Tonček in je zato spadal med možakarje. Srečna mati mu tega ni zamerila, ampak je bila pojava celo vesela. Saj ji je bilo to najboljše poroštvo, da bo čuvstvo, ki je v Andreju vzka-lilo za prvorojenca, ostalo trajno in pognalo tako globoke korenine, da bo lahko uspešno kljubovalo tudi najhujšim viharjem dvomov in nevere, ako bi navalili nadenj. (Dalje prih.) brigajo za nas. Njim je le za naše kroglice pri volitvah. Toda prihodnjič ne bodo več tako pogosto padale v njihovo skrinjico, pač pa v demokratsko. To Vam sporoča .viniČar demokrat. FRANKOVCI PRI ORMOŽU. Upam, g. urednik, da boste tudi meni dali malo prostora v «Domovini>. Dne 27. junija sem se udeležil proslave 151etnice, katero je imelo prostovoljno gasilno društvo v Frankovcihj združeno z veliko ljudsko veselico in srečolovom. Žalostno je, da je na naši prireditvi nastal prepir, ki ga je izzvalo nekaj zagrizenih klerikalcev. Prišlo bi gotovo do pretepa, da niso pametnejši člani društva posredovali. SV. MARJETA NA DRAVSKEM POLJU. V nedeljo 27. junija 1.1. se je .vršil pri nas sestanek naših vaščanov, po ogromni večini kmetov in kmečkih sinov. Narodni poslanec g. dr. Pivko je v obširnem govoru pojasnil politični položaj, na kar se je soglasno sklenila ustanovitev krajevne organizacije SDS. Pristopilo je takoj nad 30 članov. Za predsednika je bil izvoljen kmečki sin g. Joško Finžger. Poleg njega so v odboru kmetje, kmečki sinovi, obrtniki in delavci. 0 organizacijskih vprašanjih je razpravljal oblastni tajnik SDS g. V. Spindler, narodni poslanec gosp. dr. Pivko je pa še dajal pojasnila na razna vprašanja zborovalcev. KORAČKI VRH PRI SV. TOMAŽU. Dne 4. julija se je vršila v našem vrhu prav lepa prireditev. Proslavili smo namreč sv. brata Cirila in Metoda, ki sta nam prinesla in dala našo vero in sta prva pisala slovensko besedo. Sodelovali sta dve godbi in gorel je velik kres v podobi križa. Proslava je potekla prav lepo, kljub temu, da se je od strani g. župnika stavilo mnogo ovir in so razne «svetnice? obrekovale pred proslavo bivšega kaplana g. Blaža Brdnika, ki nam je lo proslavo priredil. Okoli kresa se je zbralo precejšnje število ljudi od blizu in daleč. Bila je lepa nacijonalna proslava, ki nam ostane vedno v spominu. Zahvaljujemo se posebno g. Alojziju Majcenu za prostore in vsem tistim, ki so pripomogli, da se je proslava lepo izvršila. S. B. JASTREBCI. (Smrtna kosa.) Dne 4.t. m. je umrla po kratki, mučni bolezni gospa Verona Zabavnikova, soproga g. Jakoba Zabavnika, gostilničarja in posestnika v Jastrebcih. Strašen udarec je to za g. Zabavnika, ki je z naglo smrtjo svoje blage ženke izgubil skrbno gospodinjo in ljubečo mater devetih otrok, od katerih najmlajši je star komaj eno leto. Ob nenadomestljivi izgubi globoko sočuvstvujemo vsi z narodno obiteljo Zabavnikovo in ji izrekamo naše iskreno sožalje. Pokojnici pa, ki je šla mnogo prerano od nas, bodi ohranjen svetel in časten spomin med nami! GRLINCI PRI CANKOVI. Cenjena dožaju, da nam donasa !e najskromnejše dohodke. Skupiček za živino je zaradi velike oddaljenosti izredno maj- s ponovnim okopavanjem do bolj krepkega raz- j hen, kakovost hlasfa je zaradi vojne znatuo ua-voi ' 7fldovala in mei.i nam a m sviuečasno 2]av> iu skoro edinemu odjemalcu naše živ ine, napram Avstriji, je zaprta. Ni čudno torej, da se marsikaterega kmetovalca loteva obup in se ga p»-lašča popolna ravnodušnost tudi napram vsem lepim besedam in gospodarskemu pouku. Zaradi tega nas je ua našem zborovanju okrajni ekonom g. Wernig vzpodbujal, da kljub neugodnemu gospodarskemu položaju ne obupamo, in nam je pojasnil, da so se morali tudi drugi narodi, na primer Švicarji in Danci, v dobi njihovega gospodarskega preporoda in procvita boriti s podobnimi težkočami kakor mi. Gotovo bodo tudi oblastva, predvsem davčno oblastvo, vpoštevala izredno težak gospodarski položaj Gornje Savinjske doline in obupen klic propadajočih gospodarstev. Gospod ekonom nam je potem popisal pot, ki nam jo je ubrati, da pridemo do boljše živine. Ne smemo -se zanašati ua uvoz tuje plemenske živine, predvsem plemenjakov, ampak moram > organizirati po vzorcu sosednih Korošcev sistematično, smotreno odbiro plemenske živine na podlagi kontrole mlečnosti. Samo na ta način lahko napredujemo in zvišamo naše dohodke. Telica od prvovrstne molznice bo tudi sama prvovrstna molznica. cKakršno drevo, takšen plod; kakršno seme, takšen rod!» , Po tem predavanju se je razvila živahna debata, katero je otvoril g. Rok Klemenšek, načelnik Pašniške zadruge. Splošno so se slišale pritožbe, da na servitutnih planinah zgubljajo kmetovalci od leta do leta na pašni ploskvi, ker veleposestniki potoni svojih gozdarjev ne puščaj« trebiti pašnike. K besedi so se potem oglasili gg. Plesnik, Robnik, Covnik, Logar, Icmank itd. Ob tej priliki je razkazovat g. Vilko Kukec iz Žalca svoje švedske posnemalnike Diabobo*, ki se zaradi enostavnosti priporočajo predvsem za planinski obrat. G. Klemenšek se je po končanem zborovanju zahvalil g. okrajnemu ekonomu za poučne besede iu je prosil, da se težnje Solčavanov sporočijo na meiodajnem mestu. Izjavil je tudi željo, uaj bi naši krasni planiuski kraji Savinjskih alp s svojo čudovito lepo lego in s svojimi naravnimi krasotami ne osrečevali samo mnogobrojnih izletnikov in letoviščarjev, ampak da bi nudili tudi našemu kmetovalcu možnost, da ohrani svoj-* ljubljeno domačo grudo sebi, svojim potomcem in svojemu narodu. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene žitu se drže prilično krepko. Celo močan dvig cen obetajo zaradi velikih poplav, ki so uničile mnogo žitnega polja. Sicer pa se z izjemo poplavljenih krajev obeta v naši državi dobra žitna letina. Žitni pridelek v Evropi bo zaradi neprestanih vremenskih ueprilik sicer manjši kot lani, toda celokupna svetovna žitna letina ne bo slabša od lanske. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni uaslednje cene ua debelo za 100 kg: pšenica, stara 310 Din, nova (dobava v juliju - avgustu) 267 Din 50 p, oves 187 Din 50 p, turščica 175 Din, moka <;0 510 Din. Turščica se je precej podražila. ŽIVINA. Dočim cene živini na Hrvatskem še vedno po malem popuščajo, so pri nas že stat-nejše. Na zadnjem ljubljanskem sejmu, ki je po-kazoval le srednježivahno kupčijo, so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, prvovrstni 8 Din 50 p, drugovrstni 8 Din, tretjevrstui 7 Din 50 p, krave, debele 7 do 8 Din, za klobase 3 Din 50 p do 5 Din, teleta 11 Din 50 p do 12 Din 50 p, svinje 12 do 14 Din 50 p. Konji so se trgovali po 1000 do 5000 Din za komad p<; kakovosti, žrebeta po 800 do 1000 Din komad, i prasci za rejo, 6 do 8 tednov stari, po 250 do S 300 Din komad. KRMA. Zaradi letošnje neugodne letine krme | se dvigajo cene vsem vrstam krme. V Ljubljani : so bile zadnje dni naslednje povprečne cene: j sladko seno 100 Din, polsladko 80 Din, kisli 5 Din, slama 50 Din za 100 kg. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 7. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798 Din 52 p do 802 Din 52 p, 100 nemških mark za 1349 do 1353 Din, 100 italijanskih lir za 193 Din 77 p do 194 Din 97 p, 1 dolar za 56 Din 41 p do 56 Din 71 p, 100 češkoslovaških kron za 167 Din 38 p do 168 Din 38 p, 100 švicarskih frankov za 1094 Din 54 p do 1098 Din 54 p. = Dvodnevni poletni sadjarski in vinogradniški tečaj. Dne 1. in 2. avgusta t. 1. se bo vršil v državni trtnici v Bršlinu dvodnevni sadjarski in .vinogradniški tečaj. Tečaj je namenjen predvsem mlajšim sadjarjem in vinogradnikom. Pouk bo bolj praktičen. Poučevalo se bo o podlagah sadnemu drevju in vinski trti, o poletnem •cepljenju (cepljenju v stranski zalubad, okula-cija itd.), zatiranje najhujših škodljivcev in bolezni na sadnem drevju in vinski trti z najnovej-, širni sredstvi itd. Za oddaljenejše in ubožnejše bo preskrbljeno tudi s hrano ter prenočiščem, in sicer brezplačno. Za tečaj se je priglasiti do 26. t. m. pri upraviteljstvu državnih trtnic v No-.vem mestu (glavarstvo). ' ' • '±t Enoletna vinarska in sadjarska šola na 'srednji vinarski in"sadjarski šoli v Mariboru bo pričela novo šolsko leto 1926./1927. dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, svojeročno na celo polo pisane prošnje (kolek 5 + 20 Din) za sprejem je poslati direkciji Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 15. septembra 1.1. Prošnji se morajo priložiti: 1.) krstni list; 2.) domovnica; 3.) odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4.) Spričevalo o nravnosti pri onih prosilpih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5.) izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6.) obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državno ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejele zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter vsaj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče mladeniče zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 400 Din. Plačuje se v naprej v dveh enakih polletnih (izjemoma mesečnih) obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta državna mesta v internatu. V tem primeru je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Podrobnejša pojasnila daje direkcija Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in so razvidna iz tiskanega prospekta, katera tiskovina se pošlje zanimancu proti plačilu 5 Din v gotovini. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor A n d r e j 7. m a \ e. = Konjerejsko društvo za mariborsko oblast bo priredilo ogledovanja in obdarovanja plemenskih konj: 6. avgusta v Beltincih za sreze Murska Sobota in Dolnja Lendava, 7. avgusta v Ljutomeru za sodili okraj Ljutomer fpripuščeni so ludi toplokrvni konji iz -odnega okraja Gornja Radgona), 8. avgusta v Ormožu razstava v zvezi i obrtno-gospodarsko razstavo za sodni okraj Ormož. 17. avgusta za >rez Celje v Žalcu, 18. avgusta za giez Šmarje pri Jelšah \ Šmarju pri Jelšah in 1P. avgusta za sodni okraj Ptuj v Ptuju. V Ljutomeiu so pripuščeni le toplokrvni konji, drugod pa le mrzlokrvne pasme. Drugi pogoji so kakor običajni. = Runi v čaju in točarinsba taksa. Finančno okrajno glavarstvo v Ljubljani je z naredbo z dne 20. februarja 1924. pojasnilo, da se pridatek ruma k čaju ali kavi smatra za točenje alkoholnih pijač, za katero je potrebna koncesija. Zalo oni, ki ne plačujejo točarinske takse, ne bi smeli pridajati čaju ali kavi ruma, slivovke in sličnih alkoholnih pijač, temveč samo limono itd. Temu nasprotno je generalna direkcija posrednjih davkov z naredbo z dne 12. februarja 1924. pojasnila finančni direkciji v Mostaru naslednje: «One bosanske kavarne, ki prodajajo poleg kave, malinovca in drugih brezalkoholnih pijač tudi čaj z rumom, se ne smejo smatrati za to-čilce pijač na drobno in ne plačajo taksen Iz tega je razvidno, da smejo tudi brezalkoholne gostilne dajati rum v čaj in da se zato od njih ne sme zahtevati točarinska taksa.' Isto velja tudi za prodajalke čaja na stojnicah in slične obrate. Obrtniški vestnik ŠTIRIDESETLETNICA OBRTNE ZADRUGE V LOGATCU. Logaško obrtništvo je praznovalo v nedeljo 4. t. m. redek jubilej, 40letnico obstoja svoje obrtne zadruge. Na zborovanje, ki se je vršilo popoldne v dvorani Kramarjeve restavracije, so prihiteli tudi številni ugledni gostje, med temi zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter zastopniki Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in raznih obrtnih zadrug iz Ljubljane, Gorenjske in Dolenjske. Po pozdravnem govoru načelnika g. I g li č a in čestitkah nekaterih obrtniških delegatov je podal g. Petkovšek pregled delovanja logaške zadruge. Za njim je predaval zastopnik zbornice g. dr. P r e t n a r o pomenu in gospodarskem položaju obrtništva. Načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Franchetti je govoril o potrebi povzdige strokovnega nivoja in poživitve stanovske zavednosti. Ob zaključku lepo uspelega zborovanja se je sklenilo, izraziti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ter Zvezi obrtnih zadrug popolno priznanje in toplo zahvalo za uspešno delovanje v interesu obrtniškega stanu. Jubilejna prireditev se je zaključila z animirano .veselico. o Čevljarski tečaj za merjenje in risanje pri Sv. Križu pri Kostanjevici se je vršil 27., 28. in 29. junija t. 1., in sicer z aparatom «Novo>. Vodil ga je g. Stegmiiller, izumitelj aparata. Prijavilo se je 24 čevljarjev, a udeležilo se je tečaja samo 13. Udeleženci so se čudili, kako je mogoče tako natanko povzeti mero noge in njeno stališče ter potem risati vzorec z aparatom natančneje vzame stališče noge pri normalni in posebno pri nenormalni nogi nego z geometrijo. Udeleženci so šli zadovoljni iz tečaja. Čevljarji, zahtevajte od svojih zadružnih načelnikov, da vam izposlu-jejo take tečaje. o Risalni in prikrojevalni tečaj čevljarske stroke v Žalcu. Gospod Alojzij Lovrenčič, čevljar v Št. Petru v Savinjski dolini nam piše: V «Do-movini» sem objavil, da se bo vršil risalni in prikrojevalni tečaj čevljarske stroke v Žalcu. Po težkem prizadevanju sem komaj dobil v Žalcu prostor za tečaj, ki se bo začel v nedeljo 11. t. m. ob 8. zjutraj v prostorih g. Vilka Kukca, posestnika in restavraterja. Trajal bo tri dni: 11., 12. in 13. t. m. vsak dan od 8. do 12. ure in 13. t. m. vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Taksa za vsakega udeležnika znaša 60 Din. Tečaj bo vodil strokovnjak g. Stegmiiller. Taksa zneska 60 Din je tako majhna, da se tega obče koristnega tečam Khko vsak udeleži OBOI ZBOR SSDU V LJUBLJANI. Samostojna delavska Unija je imela v nedeljo 4. t. m. v Ljubljani svoj redni občni zbor. Občnemu zboru, kateremu so prisostvovale skoro vse podružnice po svojih delegatihj je predsedoval zaradi odsotnosti predsednika in bolezni podpredsednika tovariš dr. Joža Bohinjec, ki je podal ludi izčrpno predsedniško poročilo. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo, ki sta bili z odobravanjem sprejeti. Občni zbor je v imenik Narodne strokovne zveze pozdravil njen predsednik tov. Rudolf Juvan, ki je poudarjal potrebo enolne fronte vsega narodno zavednega delavstva. Po njegovem pozdravu je imel tov. dr. Bohinjec lep referat o položaju delavstva ter soci-jalni zakonodaji in se je v svojem referatu dotaknil tudi vprašanja združitve Unije z Narodno-socijalno strokovno zvezo v Narodno strokovno zvezo. Predlagal je obširno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah novega upravnega odbora so bili soglasno izvoljeni naslednji tovariši: Janko Gra-šič, dr. Jože Bohinjec, Karel Oblak, Franc Lor-bek, Anton Čeh, Srečko Kraljič in France Mozetič. Po volitvah se je razpravljalo o raznih društvenih zadevah, na kar je tov. dr. Bohinjec zaključil lepo uspeli občni zbor. »EDINOST" VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI Jesenice. Vsi se oglašajo v našem oddelku, samo od nas Jeseničanov se ne čuje. mnogo. Pa se tudi naša organizacija dobro razvija. Naše društvo šteje precejšnje število članov in članic. Imamo več odsekov: športnega, god-benega in dramskega. Godbeni odsek vodi brat Leon Pibrovec Ln dostikrat so nas Jeseničani že čuli, kako zaigramo na tamburice. Športni odsek vodi br. Lado Kočar; tekmovali smo že s Kranjem in smo bili malo poraženi, kar pa nas športnike nikakor ne ustraši. Imamo svoj športni prostor, kjer redno treniramo. Dramski odsek zaradi pomanjkanja prostora ne more redno delovati. Uprizorili smo zelo dobro uspelo igro gotovo ne smatra za pametno, da bi se vprašanje izenačenja iu omiljeuja davkov prijelo neposredno. Tako torej obetajo klerikalci, da bodo še nadalje vezali avtonomistične in centralistične otrobe in tratili svoje moči v praznem niču, medtem pa bo naš kmetovalec propadal zaradi previsokih davčnih bremen. -j- Zadnji «Donioljub» se je zopet razburil na več krajih svojih duhovitih kolon. Ker smo ga nekaj časa pustili na miru, se je prevzel in v objestnosti privlekel za ušesa na papir razne drobtinice proti «Domovini». Na takšno prazno bevskanje se sicer ne izplača odgovarjati, vendar pa naj zabeležimo «Domoljubovo:> duhovitost, kako so v Škocijanu ljudje z ogorčenjem metali «Domovino> v peč in stranišča, ne da bi jo čitali ali sploh poznali. Ali je to početje vredno razumnega človeka? ali list za poneumnevanje slovenskega ljudstva pač želi, da bi postali tudi naši ljudje kakor Tirolci, ki jih šele s 40. letom sreča pamet. Bog živi klerikalno brihtnost in prosveto! SOKOLSTVO VELIČASTNE VSESOKOLSKE SLAVNOST1 V PRAGI. Praga, prestolica bratske Češkoslovaške, je doživljala v nedeljo, ponedeljek in torek dneve skoro enakega oduševljenja kakor v dneh ustanavljanja češkoslovaške države. ,Vršile so se vse tri dni vsesokolske slavnosti s telovadnimi nastopi, pri katerih je sodelovalo okrog 50.000 Sokolov in Sokolic iz vse Češkoslovaške in raznih slovanskih držav. Zastopani so bili lužiški Srbi in ameriški Sokoli. Jugoslovenskih Sokolov in Sokolic je bilo 6000. Zastopana je bila tudi naša vojska. Vse mesto je bilo na čast Sokolom okrašeno in raz vseh hiš so plapolale češkoslovaške in druge slovanske zastave. Telovadne nastooe so ele- dale vse tri dni nepregledne množice, ki so prirejale telovadcem oduševljene ovacije. Zadnji dan vsesokolskih slovesnosti je bil še posebno svečan. Vsa Praga je bila na nogah. V blestečem solncu je plapolalo na deset-tisoče zastav in nebroj praporcev. Po ulicah so se gnetle velikanske množicc občinstva. So-kolstvo se je zbiralo na Vinohradih k slavnostnemu sprevodu, pri katerem je bila udeležba obvezna za vse člane in članice, ki so imeli kroje. Gotovo nad pol milijona ljudi je stvo-rilo špalir na trgih in ulicah, ki so bili določeni za sprevod. Na Staromestnem trgu so bile postavljene velike tribune za češkoslovaškega državnega predsednika Masaryka, za vlado in parlament, za zastopnike prijateljskih držav, za voditelje Sokolstva in druge. Ko se je pripeljal predsednik Masaryk, so mu zbrane množice prirejale burne ovacije. Izredno prisrčno so bili od prebivalstva pozdravljeni zastopniki jugoslovenske vlade in jugoslovenske vojske. Slavnostni sprevod se je začel pomikati iz Vinohradov ob 8. zjutraj. V osmerostopih so korakale mogočne sokolske armade preko Varšavskega trga. Skoro tri ure je trajal sprevod, v katerem je bilo okrog 35.000 Sokolov in okrog 16.000 Sokolic, več tisoč zastav in nad 200 godb. Takoj v začetku sprevoda jc korakalo jugoslovensko vojaštvo s svojo godbo, za njimi jugoslovensko Sokolstvo, okrog 6000 tisoč po številu. Množice na obeh straneh sprevoda so bile nepopisno navdušene. Ljudje so vriskali in jokali obenem, mahali z zastavicami, robci in klobuki ter obmetavali s šopki in cvetlicami sprevod. Vedno znova so se ponavljali viharji ovacij. Po cestah se je vila preproga nametanega cvetja in zelenja. Nad mestom so med sprevodom krožili vojaški aeroplani, katerih brnenje se je mešalo med navdušene vzklike gledalcev. Najbolj veličastni so bili prizori na Staromestnem trgu, kjer je Sokolstvo defiliralo pred predsednikom Masarykom. Popoldne se je vršila na sletišču zadnja javna telovadba, kateri je prisostvovalo preko 130.000 gledalcev. Telovadbo in sploh vse-sokolski zlet je zaključila poklonitev češkoslovaške in jugoslovenske vojske predsedniku Masaryku. Zvečer so se vršile v mestu še številne poslovilne prireditve ob bajno razsvetljenih ulicah. Skromna želja. Trgovec Motovileč: «Vi ste me imenovali v poslovnem pismu sleparja. Kaj si je mogel misliti moj knjigovodja? Kadar se boste posluževali takšnih izrazov, Vas prosim, da napišete na pismo ,osebno'.. .> DOMAČE NOVOSTI * «Domovina:> bo zopet prihajala pravočasno. Ukrenili smo potrebno, da bodo s prihodnjo številko naročniki začeli dobivati «Domovino» zopet pravočasno v roke. * One dopisnike našega lista, ki so jim vsa naša neštevilna opozorila glede strogega novega tiskovnega zakona bob v steno, ponovno opozarjamo, naj ne pišejo žaljivih stvari! Nismo mi list, v katerem bi lahko vsakdo stresal svojo jezo nad kakšnim osebnim heprijateljeni, urednik pa bi moral potem imeti sitnosti s sodiščem in bi še mogoče moral biti sam kaznovan, ako bi slučajno ne vedel za dopisnika. Mi v našem listu nikakor ne bomo priobčevalr sirovosti po načinu «Domoljuba:» ali ^Slovenskega Gospodarja*. * Kralj v poplavljenih, pokrajinah. Prejšnji teden se je odpeljal kralj z Bleda v Vojvodino in Srbijo, da si ogleda opustošenja, ki so jih povzročile povodnji. Sedaj se je kralj zopet vrnil na Bled. _ * Princ Jurij v Beogradu. Princ Jurij, ki jdbino vzgojil vzorno in narodno. Zlatoporočencema želimo še mnogo let! * G. tir. Josip Gostiša, specijalist za očesne boltzni, ordinira v Mariboru, Cankarjeva ulica 1. * Dar Narodni čitalnici v Prevaljah. Pišejo nam: G. Ivan Osvald, ravnatelj tukajšnje podružnice Trgovske banke, je Narodna čitalnica, upoštevajoč njene važne naloge, velikodušno naklonil znesek 100 dinarjev. Najlepša hvala! Živeli nasledniki! * Potres v Beogradu. V noči od ponedeljka na torek je bil v Beogradu kmalu po polnoči lahek potres. Močnejši sunek so čutili v čačku in Trsteniku. * Huda nevihta nad Ljubljano. Včeraj je po lepem solnčnem dopoldnevu malo minut po 12. uri nenadoma nastala nad Ljubljano huda nevihta z viharjem iu točo. Med nevihto je udarila strela v Ljubljani, kolikor nam je zuano, ua treh mestih, in sicer v neki brzojavni drog pri pokopališču Sv. Krištofa, v neko drevo ob železniški progi nasproti poslopju Strojnih tovarn in livarn ter v neko hišo v Veliki čolnarski ulici. Užgala ni strela uikjer, pač pa se je zaradi udara strele v brzojavni drog od strahu onesvestila mimoidoča gdč. Mahkotova. Dasi je trajala ploha komaj četrt ure, je po vseh ljubljanskih ulicah tekla voda kakor .v potokih. Po kratki nevihti pa je je zopet zjasnilo iu zasijalo je solnce, toda pozneje popoldne je obiskala Ljubljano še ena nevihta, ki pa ni bila tako huda kakor prva. * Smrtna kosa. JNa Dobrovi pri Ljubljani je umrla na svojem posestvu gospa Aleksandrina P o k 1 u k a r j e v a, rojena Blasnikova, vdova po nekdanjem deželnem glavarju kranjskem dr. Josipu Poklukarju. S pokojnico je legel v grob zadnji potomec znanega slovenskega tiskar-uarja Jožefa Blasnika. — V Slovenjgradcu je umrla ga. Antonija G o 11 o v a, roj. Stoinscheg-jova, veleposestnica iu hotelirlca. — Blag jima spomin! * Zlatnike so našli v Zlatorog-terpentiaorem milu: Marjana Kavčičeva, Godešič pri Škof ji Loki; Ana Rupertova, Ljubljana, Knezova ul. 27; Koza Peterčeva, Ljubljana-Vič 19; Marija Lapor-uilr.ova, Celje; Amalija Winterjeva, posestnica, Bcštanj pri Sevnici; A. Konigova, gostilničarka, Kočevje Frančiška Dretveuškova, grad Tura pri Velenju; Pavlina Polzovičeva, Sarajevo, Aleksandrova 58; Zora Gerovačeva, Sarajevo, Koro-ščeva 17; Pepica Balogova, Lukarišič kraj Dugog sela; Katarina Hribarjeva, Bjelovar; Vilma Pfa-fova, Zagreb, Kukoviče.va ul. 7; Zorka Firštova, Zagreb, Slovenska ul. 13: Hermina Horvatičeva, K lanjec. * Smrt stare korenine. Pišejo nam: Dne SO. junija je umrl na Brdu pri Lukovici 791etni Miha Šimenc, daleč naokoli splošno znan kot cbrdski Miha . Služboval je uad šestdeset let v brdski graščin:, pri pisatelju Janku Kersniku, njegovi materi iu stari materi. Rodom je bil iz Vranje peči in originalna hribovska koi'enina. Zaradi šegavosti in dovtipnosti je bil splošno priljubljen, kar je dokazala znatna udeležba ua njegovi zaduji poti. Hudomušna osebnost iu izvirna govorica polcojuega se zrcali ,v mnogih povestih Janka Kersnika in Frana Milčinskega. * Podsuta cesta. Od Cerknice proti Begunjam teče lepa cesta, po kateri se vrši živahen promet. Cesta pa se je že pred več meseci na enem kraju precej podsula iu še do danes ni poprav-. Ijena. Naj se spravi že v red, da ne bo kake nesreče. * PoLir. Iz Žetal nam pišejo: V nedeljo dne 27. junij t okrog 22. ure je nastal pri posestniku Francu ! iteineclcerju na nepojasnjen uačin ogenj, ki je ipepelil gospodarsko poslopje in hlev. Zgorelo je poleg tega več posode, dobro ohranjen sadni mlin in drugo. Le pridnim rokam se je zahvaliti, da se ni vnela tudi hiša. Vso pohvalo zaslužijo tukajšnji učitelj g. Koželj, duhovnik g. Cepuder, trgovec iu gostilničar g. Franjo Sven-šelc, orožniki, nastavljenci trgovca g. Cvetka iu drugi. * Smrtna nesreča pri sekanju dreves. Pišejo nam: Dne 6. t. m. je posestnikov sin Jožef Kri-šelj iz Šenčurja pri Kranju sekal smreko. Pri tem je padlo drevo nanj in mu razbilo glavo. Nesrečnik je bil takoj mrtev. * Smrt pod vlakom. Ob železniški progi blizu Črnomlja so našli truplo nekega nezuanega berača. ki ga je povozil vlak. Ponesrečenec je star »koli 70 let. * Smrtna žrtev avtomobila. V Lajteršpergu je f nedeljo povozil šofer Volkerjevega podjetja z esebnim avtomobilom štiriletnega Antona Birso, sina železničarja. Težko poškodovani deček je že med potjo v bolnico izdihnil. * Podlegel poškodbam. Sprevodnik Fr. Leš-j nik, ki se ie nedavno smrtno nevarno ponesrečil pri izkopavanju drevja v Mariji Brezju pri Po-brežju, je te dni podlegel dobljenim poškodbam v mariborski bolnici. * Požar blizu avstrijske meje. Pred kratkim je nastal v bližini avstrijske državne meje v libeliški graščini pri Dravogradu v enem gospodarskih poslopij požar, ki so ga zanetili otroci. Ker je bilo v poslopju mnogo sena in streha krita z deščicami, je ogenj takoj objel celo poslopje, tako da je bila vsaka pomoč izključena. Močan veter je raznašal po zraku goreče deščice. Žareč ogorek je padel tudi na vrh zvonika farne cerkve, ki je zgorel tekom dveh ur. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Libelič in Dravograda, kakor tudi udeleženci pri naboru konj ter službujoči orožniki in uslužbenci oddelka finančne kontrole, katerim se je po težkem naporu posrečilo požar omejiti, da se ni razširil na poslopja, nahajajoča se v bližini cerkve. Gorelo je tudi že na treh drugih poslopjih, a so gasilci ogenj takoj zadušili. * Smrtna nesreča na Dolenjskem. V bližini Velikega Gabra na Dolenjskem se je pripetila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Šofer Avgust Korotaj je vozil iz Zagreba proti Ljubljani ravnatelja delniške družbe za eksploatacijo gozdov inženjerja gosp. Premroua. Pri Velikem Gabru sta mahoma počili obe desni pnevmatiki in avtomobil je zdrknil v globok cestni jarek. Inženjer Premrou se je rešil z naglim skokom iz avtomobila in je dobil le lahke poškodbe, šoferja pa je volan pritisnil tako, da je ostal na mestu mrtev. * Požar v Metliki. Te dni je ponoči nastal ogenj pri Jakobu Ivanetiču v Metliki. Gasilno društvo je bilo z malo brizgahio takoj na pogorišču. Čez nekaj časa je stopila v akcijo tudi velika brizgalua, ki je skupno z malo brizgalno pogasila ogenj v pol ure. Zgorela so gospodarska poslopja in eno živinče. Pri tej priliki moramo opozoriti na dejstvo, kako neobhodno je potreben vodovod za Metliko. Zahvaliti se moramo le slučajnemu deževnemu vremenu, da je bilo dovolj vode. * Požar v Hočah. Te dni je nastal pri posestniku Rebiču v Sp. Hočah ogenj, ki je naglo zajel celo gospodarsko poslopje. Gasilcem iz Hoč in Maribora se je posrečilo ogenj omejiti, gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal. * Nesreče. Dimnikarski pomočnik Bogomil Celinšek je šel iz Maribora ponoči spat v seno ua kozolec ua Lavi pri Celju. Pri tem je padel skozi neko odprtino na spodaj stoječi voz in se težko poškodoval. — Blaž Gobec, mizar v Šmarju pri Jelšah, je lezel po lestvi na črešnjo. Lestva se mu je zlomila in je Gobec pri padcu dobil težke poškodbe. — Učenca Jovana Bolta-zarja na Dobrni je baje sosedovo dekle, ko je obiral črešnje, sunilo, da je padel z drevesa in se hudo poškodoval. * Napad. Kovaški mojster Ivan Poklukar iz Grabč pri Bledu je odšel 29. junija s svojim blagom na sejem. Pozno ponoči se je vračal domov. V žepu je imel okrog 1500 Diu gotovine, na vozu pa približno za 4000 Din železnine. Pred dvoriščem mlinarja Stroja so ga nenadoma napadli mlinar Miha Stroj iu njegova dva sinova. Dobil je močan udarec po desni roki Poklukar se je le s težavo ubranil z bičem napadalcev ter se končno vrnil srečno domov, kamor je odšel poprej v diru tudi že njegov konj z vozom sam. Kasneje so na Poklukarjevi hiši pobiti tudi več šip. Kaj je vzrok napada ni znano. Zadevo ima sedaj v rokah orožništvo. * Rop. Iz Žetal nam pišejo: Te dni je bil napaden neki Hrvat, ki je v tukajšnji okolici prodajal slamnike. Zlikovci so mu z noži prizadejali težke rane v prsa iu vzeli baje okrog 2000 Din. Dva osumljenca so že aretirali, orožništvo pa pridno zasleduje še tretjega udeleženca. * «B<-czalkoholna Produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročniku Domovino zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vaj« žal! * Sirovina. Jurij Šramel, 581etni mlinar iz Sv. Miklavža uri Šmarju, ie v orentin nklofutal Angelo Pušnikovo. Nato ji je zagnal kamen v glavo in še mlatil po njej s kolom, da ji je zlomil obe roki, Dobil je pet mesecev težke ječe in mora plačati Angeli odškodnino in sodno stroške. ZDRAVSTVO ČUVAJ SVOJE OKO! Oko je verno zrcalo zdravstvenega stanja človekovega iu odraža vse starostne izpremembe. Starostne izpremembe vplivajo na oko zlasti pri tistih, ki niso znali živeti rednega življenja. Kot vzroki očesnih bolezni nastopajo često hude kožne bolezni, kakor škrlatinka, dilterija in druge. Resne očesne izpremembe so tudi posledica sifi-lide in jetike. Bolezni žil, krvi in živcev spoznaš po značilnih pojavih očesa. Kratkovidnost, ki je zelo razširjena očesna bolezen, je zelo pogostokrat posledica podedo-vanja. S primernim čuvanjem očesa se lahko pravočasno ubranimo raznih očesnih obolelosti. Ako hočemo imeti zdravo oko, se izogibajmo prostorov, kjer se zbirajo množice. Izogibajmo se zlasti očesno bolnih ljudi, ako so te bolezni nevarnega, nalezljivega značaja. Izogibajmo se prašnih potov, temnih prostorov in vlažnih sob, nadalje prostorov s strupenimi plini in dimom, Pijmo zmerno, kajenje omejujmo na minimum, živimo po predpisih, dovoljujoč telesu solnčuo luč in zrak. Umetna razsvetljava bodi stalna in zadostna; ne sme izpreminjati in ne sme postati žgoča. Priporočljivo je, obdati umetno razsvetljavo, zlasti električno luč s kakim prozornim, zelenobai vnim steklom, da oslabimo na ta način jakost razsvetljave. Nadalje je treba preprečiti, da bi zadela luč naravnost oči. Za čitanje dnevnega časopisja zadošča električna luč 50 sveč, postavljena v razdaljo enega metra. Za natančnejše delo treba uporabiti močnejšo razsvetljavo. Očesno delo, ki prekorači deset ur na dan, je škodljivo. Kratkovidnost in dalelcovidnost zlasti pri starejših ljudeh odpravljamo z navadnimi lečami, ki nam jih predpisuje zdravnik. Ultravijoletni in ultrardeči žarki, kakršne vidimo pozimi iia sneženih poljanah, zelo škodijo očesu. V tem primeru je treba oko opremiti s posebnimi očali, ki odvračajo, od-nosno, ki ustavljajo gori navedene škodljive žarke. Osebe, ki morajo živeti skupaj z bolnikom, ki boluje na kužni očesni bolezni, se morajo izogibati bolnika ter ne smejo uporabljati njegovega posteljnega perila ali njegovih rut. Zlasti je treba opozoriti na veliko razvado otrok, da si mencajo oči, ne da bi si prej umili roke. Tudi z rokavicami ne smemo dregati v oči. Očesno bolni morajo živeti strogo po zdravstvenih pravilih. Paziti morajo ua čistost obraza in rok. Lasje ne smejo padati na oči. Hrana bodi zadostna, toda ne preobilna, predvsem pa raznovrstna. PazUi je na zelenjavo in sadje. Za vse očesne bolezni je potrebno mnogo zraka in obilo gibanja. Umesten je tudi notranji, duševni mir in nerazburljivost. Tudi pri najmanjši očesni obolelosti je treba k zdravniku, da ugotovi vrsto bolezni ter predpiše potrebna zdravila. Ako se pravočasno obrnemo na zdravnika, se morda rešimo težke nevarnosti. • X Elektrifikacija svetovnega prometa. Po neki ameriški statistiki je na vsem svetu elektri-ficifanih prog za 4504 angleških milj. Na prvem mestu je Amerika z 900 angleškimi miljami, to je torej 20 % celokupne elektrifikacije. Od evropskih dežel slede Švedska s 744 angleškimi miljami, Francija s 659 angleškimi miljami in Švica s 635 angleškimi miliami. Tem državam slede i Jaljsib presledkih Avstralija, Južna Afrika, Chjle i Norveška. Anglija ima elektrificiranih sanro 18 angleških milj. I X Skrivnostna bolezen. Po vesteh nemškega iasopisja je nastopila v okolici Heilbronna za-lonetna bolezen, ki je zahtevala že dve smrtni • irtvi. Neki delavec je oslepel na potu k delu in miri kratko časa nato v velikih bolečinah. Na [■ ilicni bolezni je umrl tudi neki devetletni deček. [ leka 211etna deklica leži hudo bolna na isti Bolezni. Pofek bolezni je naslednji: Vrat se »name podobno kakor pri difteriji, bolniki |oslepe in kri se zastrupi, iako da nastopi končno ped silnimi krči smrt. ŽENSKI VESTNIK O PAPIRNATIH SERVIJETAH. Medtem ko se v velikih hotelih, gostilnah in klicnih obrtih v Švici, Franciji, Angliji in Ameriki uporabljajo v splošnem papirnate servijete, te je pri nas udomačila papirnata servijela med vojno in po njej le zaradi pomanjkanja platnenih servijet. Ta v zdravstvenem oziru priporočljiva navada se je uvedla torej kot nadomestek v sili. .V novejšem času pa se smatra za povrnitev v normalne razmere, ako gostilničarji dajejo gostom zopet platnene servijete. To dokazuje, kako nazadnjaški smo v zdravstvenih pojmih. Primer zapadnih držav, ki niso trpele nikdar na pomanjkanju tkaninskega blaga. naj nam bi dalo pomisleka. Ne le v gostilnah, kjer vlada znana navada, da enkrat porabljene platnene servijete s povlaženjem in poglajenjem zopet osvežijo, temveč tudi v domačem gospodinjstvu se platnene servijete ne morejo tako pogosto čistiti, da bi se v tkanini ne nabrale raznovrstne bakterije. Papirnata servijeta v tem oziru ustreza zdravstvenim načelom, kar pomeni napredek, nikakor pa ne nadomestek v sili. Seveda bi se ne smele dajati papirnate servijete iz slabega, umazanega papirja, temveč mehke in lepi bele, vsaj v velikosti žepnega sfiobča, da je možno obrisati ne le ustnice, temveč tudi prste. Ugovor, da je pri nas merodajna cena, gotovo ni na mestu. Treba je samo posnemati ameriške trgovce, ki opremljajo robove papirnatih servijet z okusno tiskano reklamo za večje tvrdke in za vsoto reklame so papirnate servijete eeneje. Ravnanje s kanarčki. Kanarčkov ne postavljaj ua odprta okna in ne obešaj kletk na prost zrak, ker kanarčki ne prenesejo vetra, prepiha, mraza in zlasti ne pekočega solnca. Kopalne kadi se pokvarijo, če natočiš vanje najprej vroče vode. Zaradi vročine postane ko-sitar krhek, se rad lomi in poka. Zato se priporoča naliti vedno najprej mrzle vode. | IZ POPOTNIKOVE TORBE SPOMINSKA PLOŠČA IVANU STRELCU. Sv. Andraž v Slov. goricah, 4. julija. Na tukajšnji ljudski šoli je deloval 22 let kot nadučitelj Ivan Strelec, ki je umrl tik pred vojno. Spomin tega moža živi tako živo med ljudstvom, da so se odločili postaviti mu spomenik na šoli. Razveseljivo je dejstvo, da je misel za spominsko ploščo izšla iz ljudstva samega. Pri Sv. Andražu se je osnoval odbor, ki je tekom par tednov nabral primeren znesek in naročil spominsko ploščo, ki se je odkrila dne 29. junija 1.1. s primerno svečanostjo. Več tisoč ljudi, domačinov in iz sosednjih far, je prispelo na hrib Sv. Andraža. Slovesno službo božjo je imel pater g. čuček, ki se je spominjal v svoji pridigi v lepih besedah velezaslužnega vzgojitelja in dobrotnika Strelca. Nadzornik gosp. Cvetko iz Murske Sobote je pred šolo v daljšem govoru orisal delo zaslužnega pokojnika v šolskem oziru in njegovo skrb za ljudsko izobrazbo ter napredek gospodarstva, za organizacijo petja v ljutomerskem okraju in pri Sv. Andražu ter njegovo pisateljsko delovanje in zgodovinske študije. Pokojnikov prijatelj, znani čebelar g. Juran-čič, je odkril mramorno ploščo, na kateri se blešči kratek napis v zlatih črkah. Posvetitev je izvršil zopet pater g. čuček ob prisotnosti domačega župnika g. Alta in še dveh duhovnikov. Pater čuček je ponovno nagovoril pokojnikove častilce. Ob slovesnosti je svirala gornjeradgon-ska godba pod vodstvom g. čiriča. Proslave so se v velikem številu udeležili sosedje iz Št. Lenarta, Sv. Trojice, Sv. Antona,- Sv. Jurija, Sv. Lovrenca, Sv. Urbana in Sv. Bolfenka. Tudi od Sv. Marka se je pripeljalo nekoliko vozov sorodnikov Ivana Strelca, med njimi njegov brat poslanec g. dr. Pivko. Slavnost je pokazala, kako zna naše ljudstvo ceniti zaslužne učitelje in kako je lahko pridobiti si zaupanje in ljubezen naroda z vztrajnim požrtvovalnim delom. Spomin Ivana Strelca bo živel še dolga desetletja v lepih Slovenskih goricah. JESENIŠKI GLASOVI. Jescnicc, 6. julija. Gospod urednik, mnoge stvari se dogajajo pri nas, toda kam bi prišli, ako Vam bi poročal o vsem. Zato Vam napišem le nekaj najvažnejših stvari, ki zanimajo Jeseničane. Ker se ves svet danes giblje v znamenju športa, seveda tudi Jeseničani ne smemo zaostati. Zato se bo v Kurji vasi pod Mužaklo v nedeljo 11. t. m. ob 3.,uri popoldne vršila velika nogometna tekma med moštvom kranjske in jeseniške , Jutro itd., vlačila se je skozi zobe napredna družina in tako naprej. Vse samo ^lojalno*. Bo pač res potrebno, da se zgane dobri gospod, ki ga kliče «Sloveneev> dopisnik v pomoč, in da pošteno strese za ušesa tam, kjer je res potreba. O uspehih bo seveda poročal J e s e n i č a n. Odprto pismo g. Močniku, župniku pri Sv. Štefanu pri Šmarju Podpisani se vljudno zahvaljujem za Vaše besede, katere govorite o meni. Ko sem še kupoval vino od Vas, sva bila dobra prijatelja. Takrat niste govorili, da sem ničvreden človek in političen slepar. Ko ste pa izprevideli, da ne pripadam Vaši stranki, ste me začeli sovražiti. Mogoče se bo našel še kak paragraf, ki Vam bo Vaše politično sovraštvo ohladil. Nadalje Vam je napoti Javna ljudska knjižnica, katere voditelj sem jaz že od njenega začetka. Če bi jo Vi vodili, četudi s to vsebino knjig, ki se nahajajo danes v knjižnici, bi jo vsakomur priporočali in gotovo bi še s prižnice zapovedali, da mora vsak faran biti njen Član. Ker je pa društvo v naprednih rokah, je po Vašem političnem prepričanju škodljivo za Vaše verne dušice. K temu moram še omeniti, da je Vaš prednik, pokojni g. Andrej Zdolšek, sam prispeval društvu 20 knjig. Tudi mi je znano, da ugibate, kako bi se. hiša dobila iz rok gospe Pla-ninškove, da bi knjižnico postavili na cesto. To se ne bo posrečilo, dokler jaz živim, kajti če bo gospa Planinško.va kdaj mislila prodati, bo kupil nekdo, ki ne bo po Vaši volji. Kar se tiče časopisja, bi pa bilo potrebno, da iztrebimo pohujševalca ^Slovenskega Gospodar^ ja» in «Domoljuba>\ pa je za nass po svetoštefauski fari gre glas! Torej ne se jeziti in ljubimo se med seboj! Tako je učil Kristus in tega posnemajte tudi Vi! Brežka gorca, 4. julija 1926. Anton M a 1 g a j. Listnica uredništva Pišece. Tiskovni zakon ne dopušča. Pišite nam še, samo ne preosebnih zadev. Ljutomer. Prekasno prejeli. Port Arthur. Slično zgodbo smo že svoječasno imeli v listu. Prosimo Vas. da nam poročate o življenju naših rojakov v Kanadi in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni raniMnekov kavni vridatek la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. "Tudi k žihu spada neobhodno Pravi Franck. VKtu rv.h^jr majska. za smeh in kra tek čas Nadarjenost za politiko. Ženka: «Zakaj misliš, da naš mali kaže nadarjenost za politiko?* Možek: <;Ker zna povedati toliko stvari, ki se lepo glasijo, pa ničesar ne pomenijo.* Zamuda časa. Gašper prav nič ne pozna Ljubljane in ko sloji ob kavarni Emona, zastonj skuša ugotoviti, kje je glavna pošta, dasi je ta od kavarne oddaljena samo par korakov. Zato išče sveta od nekega mimoidočega Ljubljančana in ta mu pravi: cč-č-č-če bi m-m-m-ene ne spraš-š-še-v-v-ali, b-b-b-i ž-ž-e bil-li 1-1-1-ahko t-t-t-am.* Hladnokrvnost. Urškinega moža so našli obešenega na skednju. Ko so sosedje to povedali Urški, je ta zaklicala: «Rada bi vedela, kakšno neumnost bo napravil še sedaj.* A tako. Obiskovalka: Ali bi lahko govorila z gospo Klobasovo?» Služkinja: cMilostljiva je baš v kopeli.* Obiskovalka: <:No, bom pa malo počakala.* — Ko je čakala pol u>e je menila: cAli bo trajalo to kopanje še dolgo časa?* Služkinja: cKakšnih 14 dni. Milostljiva je odpotovala v kopališče.* Očetov ponos. «Reči moram, da sem jaz svoje otroke pošteno spravil do kruha. Moj sin je zadel v loteriji in moja hčerka je vdova s pokojnino.* Zanimiva oseba. Hlačoper je ves zasopljea pritekel na policij sko stražnico in vpraševal: cAli ste prijeli moža, si je včeraj vlomil v moje stanovanje?* Policijski uradnik: cSeveda! Ali ga hočete tideti?* Hlačoper: cTakoj! Rad bi namreč izvedel od ijega, kako je prišel v moje stanovanje, ne da bi :budil mojo ženo. Jaz poskušam to zastonj že (lvajsei let.. .* Dobro napravil. Visokošolec Evzebij Žvirca je poslal svojemu očetu naslednji brzojav: cUčim se marljivo, pošlji mi takoj 500 dinarjev, da bom-poravnal dolg pri gostilničarju. Tvoj sin Evzebij.* Kakšno uro nato je nadebudni sinko poslal očetu še en brzojav naslednje vsebine: cŠramu-jem se, da sem ti poslal prvi brzojav. Hotel sem ga vzeti nazaj, pa ni bilo več mogoče. Prosim Boga, da bi prvega brzojava ne prejel. Tvoj sin Evzebij.* No, in sinko je dobil naslednji brzojavni odgovor: c Jaz prvega brzojava nisem prejel. Tvoj oče.* Napačno razumel. Barbara: «Žp 30 le: sva poročena in moj mož je še vedno zaljubljen.* Gervazij: <č'uduo! V katero žensko pa?* Židovska. Učitelj: «No, Izak, povej mi, kako se je godilo Judom, ko so se otresli faraonov in potovali skozi Rdeče morje ?> Mali Izak: j H vala. prav dobro!* Izgovor. Janez Popotnik je prišel ves zmučen s potovanja k brivcu, da bi se dal obriti. Brivec ga je namazal, toda naš Janez je na stolu zaspal. Brivec ga je ponovno prosil, naj dvigne glavo pokonci, toda bilo je zastonj. Brivec: cSaj ne morem briti.* Janez: cNo, mi pa od režite lase.* . , ' Zlobnost. Mati: cUrška, tega nikakor ue trpim. Videla sem, ko te je pek poljubil. Jutri bom šla sama po kruh.* Urška: «To ti ne bo nič pomagalo, ker pek ima rad samo mlada dekleta.* Nesreča. Ožbovta je prevrnil avto. Mnogo se mu ni zgodilo, toda dvigniti se sam ne more. Šofer je prestrašen obrnil glavo in zaklical: cPozor!* Ožbovt: <:Kaj pa je? Ali se boste vrnili in me še enkrat povoziii?* Skušnjava. Jetniški duhovnik: «Ali ste se proti skušnjavi tudi dovolj krepko borili?* Jetnik: cGotovo.* Duhovnik: cToda ne dovolj. Vi bi se morali močneje upirati iu bi sedaj ne sedeli tu.* Jetnik: «Moj Bog, saj sem se boril, kolikor sem mogel. Pet stražnikov sem odbil, tako da so me morali prenesti v ječo.. .* Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpol-njenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Feilerjevo pravo kavkaška Elsa po-mado za obraz in kožo, Feilerjevo močno Elsa po-madu za lase, Elsa milo zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnim vonjem, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenju-jejo kožo. Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti 2 lončka poniade za 38 Din; 5 mil za 52 Din, že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska. MALI OGLASI Moravče. 149 Kamniško sokolsko okrožje | priredi 18. julija 1926. celodnevni okrožni zlet članstva i in naraščaja v Moravče. Dopoldne skušnja, popoldne ; ob 3. uri obhod po trgu in potem javna t e i o v a d -! b a nu vrtu br. Orehka Po telovadbi prosta zabava, j Bratska društva in prijatelji Sokolstva dobrodošli! Odbor. Otvoritev čevljarskega tečaja Zasebno učilišče za čevljarstvo otvori 20. t. m. pri-krojevalni tečaj. Vse podrobne informacije, ustne in Pismene, daje J.Steinman, strokovni učitelj in vodja tečaja, LJubljana, Poljanska cesta 13. Kupujem HI srebrne krone in cekine B a 1 e n o f, Š t. V i d pri Stični štev. 17. Motor na bencin, 10 do 12 HP, ameriški fabrikat, malo obrabljen, za vsaki pogon sposoben, se proda za ceno 7000 Din. — Naslov v upravi «Domovine». Sesaljka, dvocilindrska, za vsakovrstno uporabo, znamke «Corona», se p r o d a za ceno 1200 Din, — Naslov v upravi «Domovine». T» trapistovski sir kg Din 20—, čajno maslo kg Din 45-— razpošilja po poštnem povzetju mckarna ICarlo Laznicky Dežanovac. 121 Vinogradno posestvo na Raki pri Krškem obstoječe iz gospodarskega poslopja, vinograda, njiv, sadnega vrta, bukovega gozda <;Gacjev kološek», proda zaradi odhoda za 30.000 Din lastnik Alojzij Mlakar v Raki na Dolenjskem. — Več pove Anton Tomazin v Raki na Dolenjskem. 138 Kdor želi brzo in enostavno izmeriti sod, kad "ali okrogel les, naj si takoj naroči najnovejšo tabelo za kubiranje, ki stane s poštnino vred samo dva dinarja. Preprodajalcem primeren popust. — Franc M a k u c v Vinici pri Črnomlju. 106 Sadjevec prvovrsten in mošanska jabolka proda A. OSET. Maribor. 87 Cene so padle nič ve? skrbi, obutev ie poceni. Ta'(i čevlji, izdelani i« najboljšega sevro ali boks usnja stanejo samo ISO Dl«. Cene so najnižjo pri 66 f Ljubljani, Prešernova ulica št. 9, aa dvorišču. .laračeno izdelek lastne tovarne Nove trgovina rnanufakture L j ui to 1 j am a, Sfcapi tr»£j, poleg JZal&icnilca. Cene: Cene: Rjava kontenina Beta kouteuiiia . . tiiiihe ..... Sifon ..... Graiiel za hlače . . Grodi'1 za uio Iroco • 10' u- Din 7-o0, Din 12- Diu 30 Din 13-, 16- . . Din tB- . . Din 35' 18-16-3G-- '26 -45 - Julet . . . . Odeje (kovlri) . Mizin prti . . Brisače . . . Brisače, frotirke Rolici. tucftt . . . Din 18—, 20-. . Din 180 —, 290--Din 65 —, 70-—, 85'-Din 16 -, 22 —, 26--Din 28 -, 40 -, 48"-Din 70 —. 90'-, 120 - Ta deček je srečen in vesel. Pomagal je materi pri pranja perila z DEME je od nekega časa postal redek. Vedno težje postaja pridobivati si ga. Ali življenje primorava vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati, mora biti zdrav, svež in uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti, onemoglosti, nervozi Jn vsled tega provzročenem nespanju Fel-1 lerjev blagodišeči «EIsafiukb, ki osvežuje, krepi j mišice in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iz-nova potrjujejo, Fellerjev Elsafluid tudi pri močnih revmatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikmn. Močnejši, štedljivejži in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijaini steklenici za 03 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 30 dvoj- natih aii 12 velikih specijalnih steklenie za 250 ^in, že obenem z zabojem in "poštnino razpošilja po. povzetju ali pro.i vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsa-fluida se dobe v 'ekar. nah in sorodnih trgovinah ob znižanih cenah po 9 Din. se pošlje vsakomur knjiga o izkoriščanju pri-rodnik sil, da se obdrži zdravje, energija in življenje. Gradivo za to knjigo je vzet iz znanstvenih del raznih autoritet, tiskanih v njih državah, kakor n. pr.: aDete in hrana" od dr. Hajga, ^Podaljšano življenje" od dr. Guaza, ^Filozofija prehrane" od prof. Biluza, „Naj večji narodni bič" od D. Kalenieenka, ..Kalamljenje in življenje" od dr. Sergeja Voronova. Vsebine knjige: Uvod ; obdržanje zdravja in podaljšanje življenja po metodi francoskega učenjaka dr. Guaza (to delo je tiskano v Parizu leta 1919. in je doživelo več izdaj); Zrak in Bolnčna svetloba; .,Vitamini", tvorci energije; higijensko-dietetična instrukcija ; psiho-fiziološka gimnastika, sistem A. K. Panohina; uzroki in zdravljenje bolezni (poskusi pomlajevanja, katere so izvršili prof. Steinach, Liehtenstein in Sergej Voronov). Glede knjige se je obračati: Beograd, Pop-Lukina, br. 1 Lit. 2. Miloš Markovič. KOLESA hi vse potrebščine kupite najbolje pri tvrdki GOREČ Ljubljana, Dunajska cesta 1 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gospo-svetska cesta 14 v hiši gostilne Novi svet. Miklošičeva c. 13 Združene epekarne, d. d. v Ljubljani prej VID1C-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu uudijo v poljubni muožini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strojnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in Stekleni strešnik stalrto na zalogi. Na ž«i>r> pošljeta takoj popis in ponudba; Sadne mline, najboljše konstrukcije, z lahkim pogonom, se dobi vedno pri Rud. Knezu, ključavničarju v Radečah pri Zidanem mostu. 134 Kostanjev les a tanin kupujem stalno. Za večje dobave dam akreditiv. Na ponudbe brez navedbe cene ne odgovarjam. Rudolf Z o r č, Ljubljana, Knalljeva ulica 5t. 15. Štajerska klet Oset v Mariboru NARODNI DOM Izvrstno vino. ^ Kegljišče. Srebrne krone, goldinarje in zlatnike kupuje URBANC. Narodni dom, Maribor, REVMATIZ 9 Zahvalna izjava. Spoštovani g. dr. Rahlejev! Beograd. Najsrčneje se Vam zahvaljujem za odlično sredstvo oRadio Balsamicas. od katerega ste mi poslali tri steklenice. Deluje zelo dobro. Več let sem trpela r.a hudem revmatizmu v vseh telesnih sklepih tako, da sploh nisem mogla več hoditi. Po kratkem mazanju z Vašim zdravilom so bolečine popustile ter se sedaj zopet lahko gibljem in hodim. Zato se Vam še enkrat najtopleje zahvaljujem in Vas bom vsakemu bolniku priporočala. Razvanje vri Mariboru št. 120, 10 avgusta 1925. Z odličnim spoštovanjem Marija Tkaue. Zdravilo »Radio-Balsamika- izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju laboratorij „Radio-Balsamika", Beograd, Kosovska 43. ' B Več let sem se zdravil od nervoznosti, poskusil som razna sredstva in zdravila, vendar se nisem inogel rešiti te strašne bolezni. Končno sem začel jemati, po nasvetu mojega prijatelja. ,,KAL^FLUtD" D. Kalouičcnko. Ko sem porabil štiri stekleničke, sem sc počutil toliko bolj Sega, in so se moji živci tako umirili, in sem se počutil čisto prerojenega. Iskreno priporočam «KALE['i.U Ii>» vsakomur, Iti trpi na nervozi. Beograd, dne 21. marca 192G. Z odličnim spoštovanjem .146 Sla verni t' Jovanovif knjigovodja. Glavna zaloga »Kaleilui'a> D. Kaleničeuko Beograd. Trosim Vas, da mi takoj pošljelo štiri stekleničiee «KALEFLU1DA» D. Kalenieoubo. To sredstvo uporabljam redno žo od 1906. leta in ga smatram izvrstnim: od tistega časa sem porabil več kot sto Btekleničic in tako lahko služim kot živ primer, ker imam dvainsedemdeset let pa jem še vedno popolnoma čil in zdrav. Bitolj, dne 29. aprila 1926. S spoštovanjem general Papengnl predsednik ruske kolonije. „KALEFLUID" se prodaja v lekarnah in dro-gerijah. Odlikovan je na higijenskih razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju in Firenci s štirimi Grand Prix in štirimi zlatimi medaljami. Znamka zaščitena. Prospekti se pošljejo brezplačno. Obračati se je: Beograd, Pop-Lukina br. 1, Lit. D. 1. Miloš Markovič. znaša že sedaj povprečno 50 °/0. Stavljen je predlog, da se še poviša. To bo povzročilo povišanje cen obutvi. Podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, bodo brez truda zaslužila vsled svojih zalog. Ne pripadamo podjetjem, katera izkoriščajo ljudsko bedo. Njim ne gre za blagostanje svojih odjemalcev. Da omogočimo vsakomur nakup dobre obutve, prodajamo od danes poletno zalogo po Zitixa.Hiill ceil.SK>lli. Naš odjemalec - naš gospodar! TTTTTTTrTTTTrTTTTTrTTTTTTTrVTTT. { Cj i" ti S lC St S t Q Cl S O H I O ) " " Stanje _ Stanje vloženega denarja LJUBLJANA vloženega denarja nad 200 milijonov t nad 800 milijonov dinarjev. kron. Prešernova ulica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. imstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot jerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega remoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter avčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar odoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hraniinica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Telefon štev. t6. Ustanovljena leta 1889. Postni ček tO.533. f. Izdaja za konzorcij »Domovine. Adoli Ribnikar. Ureiuie Filip Omladič. Za Narodno tiskarna Fran jezersek