Boj proti UUmmm; jm boj vulnca poltenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto_____________________ $3 00
Za pol leta____________________________1.75
EDINOST ,
206 Adelaide St. W. Toronto 1, OnL
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 3. No. 96.
Price 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, JANUARY 26 1945.
Cena 5 c.
Let. 3. St. 96.
PREMIER ŠUBAŠIČ ZAVRGEL ZAHTEVO MLADEGA KRALJA
JUGOSLOVENSKI IZSELJENCI V LONDONU PODPIRAJO STALIŠČE NJEGOVE VLADE
London — Ministerski predsednik kraljevske vlade dr. šubašič, odločno je zavrnil zahtevo kralja Petra, da njegova vlada poda ostavko. Vlada bo vztrajala na stališču sporazuma in je podvzela gotove mere za formiranje z maršalom Titom, . Federativno demokratično vlado v Jugoslaviji.
Iz zanesljivih virov vesti trdijo, da je premier šubašič z odobrenjem britskih uradnih krogov ignoriral zahtevo kralja Petra, ter obenem podvzel potrebne korake k uresničitvi sporazuma podpisanega med njim
Obračunati z raketirji v Britaniji
In pozabiti na "bandite" v Grčiji — je opomin Churchillu
Durham, England — Delavski kritik Emanuel Shin-well z ozirom na izjavo premiera Churchilla minulo soboto glede volitev na zaupnici njegovi vladi v poslanski zbornici zaradi razmer v Grčiji pravi, da neizražajo javnega mnenja.
"Strašno je za pomisliti, da bi britski vojaški oddelki bili vporabljani za varnost takozvane desničarske vla-ae TOa zanranje grškega Osvobodilnega gibanja edino zato, ker da je "levičarsko" in se ne ujema z tradicionalnim političnim stališčem Churchilla."
Premier Churchill, pravi Shinwell, bolj pravilno bi bilo, da govori o banditih in raketirjih na domačem tlu, kar bi bilo obenem vprid javnemu mnenju, kakor pa o "rdečem strašilu in grških banditih." Medtem pa ima dovolj opravka z izboljšanjem razmer za delovno ljudstvo v Vel. Britaniji v splošnem.
ROOSEVELT NASTOPIL 4 TERMIN
Washington — Predsednik Roosevelt je nastopil 4 termin predsednika Združenih ameriških držav, minulo soboto. Po zapriseženih ceremonijah, ki so se vršile na verandi Bele hiše, je podal značilen govor in med drugim pripomnil, da je dolžnost Amerikancev delati za trajen in časten mir z isto vnemo, kakor se borimo za dosego zmage nad fašističnimi sovražniki.
in maršalom Titom.
Organizacije jugoslovanskih izseljencev v Londonu, so naslovile enoglasno zahtevo vladi premiera šubaši-ča, da vztraja na stališču sporazuma, ter odločno odkloni kakršno koli sodelovanje z fašistično vlado, katero namerava sestaviti kralj. To zahtevo je podpisalo osem organizacij jugoslovanskih izseljencev vred z Zedinjenim odborom Južnih Slovanov, katera vsebuje obenem obtožbo proti razpuščanja vlade premiera šubašiča z strani kralja Petra, kot nezakonita odločba z namero povzročiti civilno vojno v Jugoslaviji in nesoglasje med zavezniki, ter v takem razmerju izkoristiti priložnost da zadovolji svojim sebičnim ciljem in politični nedemokratični špekulaciji.
V	obtožbi se nadalje pov-darja, da je ravno zaradi tega kralj odlašal podpisati sporazum maršala Tita in šubašiča, kar se obenem izraža v neopravičenih ovirah glede materijalne pomoči strašno prizadetih narodov Jugoslavije.
V	jugoslovanskih krogih prevladuje mnenje, da bo najbrž v naslednjih nekoliko dni formirana nova vlada in sicer v Beogradu, katere premier bo maršal Tito in zunanji minister, sedanji premier, dr. šubašič.
KING OPOZORIL OPOZICIJO
Ottawa — MacKenzie King, ministerski predsednik, je opozoril Konservativce in CCFovce pred posledicami do katerih lahko pride pri volilni kampanji za izpraznjeno mesto za federalnega poslanca, Grey North volilnem okrožju.
Konservativci in CCFovci si prizadevajo v tem okrožju doseči zmago in z tem poraziti izvolitev vojnega ministra McNaughton. V svoji kampanji se poslužujejo tako drznih obtožb z ozirom na armado in vojaški nabor, katere bi bile najbolj primerne v Berlinu v Nemčiji. Zaradi tega, ministerski predsednik King, je opozoril opozicijo in ji dal zaeno razumeti, lahko da bodo volitve v Grey North brezpomembne in preložene na splošno federalne volitve.
Smrtna obsodba Hitlerjevi Nemčiji se približuje
RDEČA ARMADA DROBI NACISTIČNE POLOŽAJE NA CEH ČRTI. VZHODNA PRUSIJA OBKOLJENA. PANIKA IN MRZLIČEN STRAH JE OBJEL HITLERJEVO NEMČIJO.
Ena od najmočnejših in briliantnejših vojnih ofenziv v vsej militarni zgodovini, je tekoča ofenziva slavne in zmagovite Rdeče Armade. Od Baltiškega morja ob vzhodni Prusiji, čez poljske ravnine po zavzetju Warša-ve, njeni oddelki minulega tedna so prekoračili razdaljo več kot 200 milj in se z bliskovito naglico približujejo glavnemu cilju — Berlinu.
Moskovski poročevalec v enem poročilu med drugim pravi naslednje: "Ni sile, ki bi mogla zaustaviti Rdečo Armado in narode Sovjetske Unije, da izrečeta smrtno obsodbo Hitlerjevi Nemčiji." Vojni poročevalec Pavlov v svojem poročilu iz bojne črte pravi, "Pravi nered vlada tako med ljudstvom, kakor tudi nacističnim vojaštvom.
Po vaseh kljub temu da so po večini požgane po hišah smo našli jed na mizi. V taki mrzlični hitrosti so odstopali nekdajni ošabni Fri-tzi, kakor tudi civilno prebivalstvo. Vodnjaki in tudi jed, so seveda zastupili, pre-dno so odstopili v popolnem neredu. Vprašal sem naše dekle, ki z vso skrbnostjo uraduje z prometom v zasedenem mestu, ' katera pot pelje v Berlin. Odgovor je bil: Vsaka pot pelje v Berlin.
Zgornja poročila vsaj deloma pojasnijo sedanjo ofenzivo Rdeče Armade, katere oddelki so okupirali samo minule srede 3,430 vasi, trgov in mest, vključno 1,-500 v Nemčiji. Nacistična glavna komanda, poleg propagandnega vlivanja koraj-že med poraženimi in brez-
IZ URADA SVETA JUŽNIH SLOVANOV
SVET JE POSLAL 95 TISOČ DOLARJEV RDEČEMU KRIŽU JUGOSLAVIJE
upnimi Fritzi, ter napovedovanja o rezervni armadi, katera da je na potu, napoveduje obenem kritičen položaj nacističnih sil na celi vzhodni črti. Po zatrdilu zunanjih krogov in vojnih komentatorjev, nacistični odpor na vzhodni bojni črti, je zlomljen. Panika je zavladala med vojaštvom, kakor tudi med ljudstvom.
Oddelki maršala Koneva, so prekoračili reko Oder v šleziji, ter se utrdili že na drugi obrežni strani te reke. Pozen v Poljski in Bres-lau, glavna prestolica šlezi-je, sta pred neizogibnem padcem katera se prištevata
Unijski pokret protesta proti reakcionarnih intrig,
KATERE OGROŽAJO UNIJSKE PRAVICE IN TUDI MEZDNO LESTVICO
Toronto — George Harris, predsednik unije združenih električarjev in podpredsednik odbora za politično akcijo, je podal resignacijo zadnjega tedna na slednjem položaju z znaku protesta proti intrigam tega odbora z ozirom na volitve v Grey North. V svoji izjavi pravi, da je odbor za politično akcijo pod kontrolo CCF, katera stranka si prizadeva v času bodisi provincionalnih ali federalnih volitev pridobiti le oblast, ne glede kako v momentu škoduje unij-skim in tudi narodnim interesom.
Izjavi predsednika združenih električarjev se je pridružilo število unijskih lokalov iz Ontario in Quebec provincije, odobravajoč njegovo stališče proti intrigam CCF in tudi Konservativcev. Obe politični stranki si pri-
-, I nI
«A129 AS CSD IHf :<CI S5
L0PD0K»0 1? 1232
Z'
CANADIAN SOIT H SLAVS COUNCIL 319 BATST SOW IOS TOftOHTO
«9 CROSS Of YUS'SLAVÎA «Oí iOOOOÖ DOLLARS FOR 9AYHCKT «EUKAL SW-MES H.ÏASE SEND OS TMS SIS! IF P0SSI3LÏ .»WAJTtNS F0Î mEHIMIC *RS»£B AS DRESS MIDLAND SkVK Lib KKISTA CSOSSr.'ÎC KEÎÎICAL «¡C01OT 6 SL0AHE5T KHISH'SaSIBSÏSB J
CEKÏRAL VÏLSBIT AND NIKOLA K 0VAC EVI AH
Brzojav od Velebita in Kovačevima
Svet Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugoslaviji, poslal je $95.000 Jugoslovanski Vojni Misiji v London, za kupi-tev zdravilnih potrebščin za Jugoslovanski rdeči Križ.
Denar je odposlan po sprejemu brzojava od generala Velebita, šefa Vojne Misije maršala Tita in Nikola-
KANADSKI IZSELJENGI NA STRANI VLADE NARODNEGA SPORAZUMA
Toronto — V sledečem odstavku smo priobčili tekst brzojava v prevodu, kateri je poslan vladi premiera šubašiča v Londonu z dne 24 januarja t. 1. Brzojav dobesedno in v prevozu glasi:
Dr. Ivan šubašič
Predsednik, Kr. Jug. Vlade
London, Anglija.
"Budno zasledujemo Vaše in vaše vlade odlično vztrajanje napram sporazumu z maršalom Titom, glede vzpostavitve regenstva in stališča kralja Petra II, kateri pod vplivom preživelih reakcionarnih elementov, je zavrgel prejšne obljube in zahteva od Vaše vlade da poda ostavko. Bodite uverjeni, da svobodoljubno ljudstvo, vključno kanadski Jugoslovani, prisrčno pozdravljajo Vaš sporazum z maršalom Titom, ker je to edina pot, katera vodi k osvobojenju zemlje in ureditvi njenih razmer v Jugoslaviji, na Balkanu in drugih osvobojenih zemelj v duhu Atlantske karte. Ostanite uporno pri sporazumu, kateri obenem izraža voljo narodov Jugoslavije in pre-mostje za sodelovanje demokratske federativne Jugoslavije z ostalim demokratičnim svetom.
Mi smo z Vami v borbi do končne zmage in zagotovitve trajnega in pravičnega mira v duhu sporazuma v Teheranu."
Za Zvezo Kanadskih Hrvatov, Edo Jardas Za Zvezo Kanadskih Srhov, Vojin Grbič Za Zvezo Kanadskih Slovencev, Franc Lavrič Za Novosti, Marijan Kružič Za Srbski Glasnik, Maksim Bijelič Za Edinost, Jurij Matešič
General Velebit
ja Kovačeviča, bivšega glavnega organizatorja Sveta, kateri se točasno nahaja v Londonu, da rdeči Križ potrebuje za zdravilne potrebščine denarno vsoto $100.-000.00.
Izvršni Odbor Sveta o svojem sklepu da se pošlje 95 tisoč dolarjev, je brzojavno obvestil vse člane glavnega odbora. Od večine glavnih odbornikov odgovor je bil, da se denar pošlje.
Izvršni Odbor Sveta smatra ta sklep kot najboljši način, da se čimprej mogoče proži pomoč trpečim bratom in sestram v domovini, ker dosedaj nismo imeli mogočnosti zbrano pomoč od-poslati kamor je namenjena, obenem pa izražamo upanje, da se bodo z tem korakom strinjali in odobravali
med poslednji močnejši utr- i zadevate v politični kampan-dbi pred Berlinom. Pozen je odaljen od Berlina, komaj nekih 137 milj, priližno razdalji iz New Liscard v •Timmins, ali pa iz Windsor-ja v Pariz, Ont.
Vzhodna Prusija je popolnoma obkoljena. Medtem obkoljenih je tudi več nacističnih oddelkov na posameznih krajih, že daleč v zaledju bojne črte Rdeče Armade. Poročilo o vojnem plenu, vjetnikih in pa. cisdL nem prebivalstvu, neomen-jajo podrobnejšega števila. Toda po obsegu okupiranega ozemlja je ugotoviti, da je vojni plen v ogromni količini, kakor tudi tisoči vojnih vjetnikov ter civilnih beguncev.
Berlin — je glavni cilj, ne glede koliko mest in vasi bo okupirala Rdeča Armada, je dejal sloviti pisatelj, Ilija Eremburg.
ji izkoristiti unijsko gibanje za podporo svojih ciljev. V tem oziru so se prav konservativci pokazali v razdorni gonji z tem, da izivajo delavce na stavko z obtožbami proti liberalne stranke, ne glede na zaključke minule konvencije kanadskega delavskega kongresa, kateri vsebuje določbe proti stavki za časa vojne. Politični ka-riesti po vzorcu reakcionar-joT in. .nportunisj-ajt. v konservativnih in CCF krogih, skušajo doseči svoje politi-
FAŠISTI PRED SODIŠČEM
Sofia — Pred narodnim sodiščem v Bolgariji, se vrši sodiščna obravnava proti 172 fašističnih teroristov. Sodiščna obravnava se vrši v Varni, pristaniščna luka ob Črnem morju, se glasi radio poročilo iz Sofije.
POSLEDNJI NAPORI JUGOSLOVANSKE REAKCIJE
KRALJ RAZPUSTIL VLADO PREMIERA ŠUBAŠIČA. ZA SESTAV ZOPETNE KRALJEVKE VLADE POVERJEN JE MANDAT REAKCIONARJU, MILANU KROL
čne cilje z povzročanjem intrig notranjega razdora v unijskem gibanju.
Glavni Odbor Canadian Congress of Labor, je zadnjega tedna prejel neštete protestne resolucije v katerih se obsoja akcija Millar-dove skupine, katera para-dira z oportunističnimi frazami CCF gibanja v tej deželi, toda preračunano svr-ho, namreč odvrniti ljudstvo in prav posebno delavce in delavke od nujnih potreb tako za življenski obstanek, kakor tudi splošne stvari v tekoči vojni.
Podpisan sporazum za pomoč Jugoslaviji
Rim — Minuli petek je podpisan sporazum med maršalom Titom in vojni komisiji Vel. Britanije in Združenih držav, glede re-lifne pomoči Jugoslaviji. Sporazum, ki je podpisan v Beogradu določa, da bo UNRRA dobavljala relifno pomoč, katero bodo narodu delili Narodno-osvobodilni odbori poleg uradnih vojaških in civilnih predstavnikov UNRRA.
Ta vest, ki jo obenem potrjuje begunska vlada v Londonu pred sedanjo krizo iste ■ viardhr,' jt tomfctAj veseljiva, ker z tem je odstranjena ne samo kakšna koli špekulacija z delitvijo pomoči narodu, ampak daje tudi zagotovitev, da bo dejansko prišla v roke onim, ki so je res potrebni. Poleg tega najbrž da je obenem odstranjena ovira za odpo-šiljatev pomoči narodom Jugoslavije, zbrana med kanadskimi in ameriškimi izseljenci jugoslovanskega porekla.
DELAVCI ZAHTEVAJO ČISTKO
London — Kralj Peter je naslovil zahtevo vladi premiera šubašiča, brez predhodnega posvetovanja z zavezniškimi uradnimi krogi, da poda ostavko. V svoji izjavi pravi, da ni zadovoljen z sporazumom maršala Tita in šubašiča, kateri določa sestav koalicijske vlade in kraljevskega Sveta, dokler bi ne bile izvršene plebiscitne volitve.
Uradni jugoslovanski krogi izjavljajo, da je kralj poveril mandat za sestav zo-petne kraljevske vlade v Londonu, bivšemu ministru bivših jugoslovanskih režim-!skih vlad, ter znanemu re-'akcionarju in skrajnemu nasprotniku Narodno-osvobodi-Inega gibanja, Milanu Krol.
N. Kovačevič
ga vsi prispevatelji v sklad pomoči Svobodni Jugoslaviji-
Prizadevanje izvršnega odbora Sveta se nadaljuje, da se čimprej odpošlje zbrano obleko, obutev in druge stvari, kar se nahaja v našem skladišču v Montrealu. Glede podrobnejših informacij zaradi posebnega par-nika, da odpelje zbrano robo, nam nudi poročilo Zlat-ka Bolokoviča, predsednika
Zedinjenega Odbora v Združenih državah, kateri priporoča, da se odpošlje zbrane stvari z raznimi parniki po nekoliko ton, kateri plo-vijo direktno v Jadransko morje, kakor tudi z pomočjo rdečega Križa. Zaradi tega Svet je že dalj časa v vezi z kanadskim Rdečim Križem z ciljem, da se odpošlje zaboje z naše in njihove strani predstavniku Rdečega Križa Jugoslavije v Bari, Italija.
Izvršni Odbor je sklenil poslati zopet delegacijo v Ottawo, katera bo urgirala za pomoč kanadske oblasti v zvezi z odpošiljanjem zbranih potrebščin in boljšega načina v tem oziru v bodoče.
Obširnejše poročilo o dosedanjem delu Sveta sledi: Izvršni Odbor Sveta.
tudi druge politične stranke. V teku zborovanj v Parizu in po drugih mesnih v Franciji, so se slišale pritožbe in zahteve za čistko proti onih elementov, ki so sodelovali z nacijskimi silami v Franciji za časa okupacije.
Napoveduje se ofenzivo na zapadli
Pariz — Francoski delavci zahtevajo, da se mora čistka poostriti proti onih, ki ___so sodelovali z nemško oku-
Do tega koraka nedvomno Pacijsk° si,° v . ^anciji. da je podtaknjen z strani Tfm zahtevam se je pndru-slovenskih, hrvatskih in srb-1?.1.1®. T?™0 ^anje, kakor skih reakcionarnih krogov, " ' kateri so kakor razvidno dobili "koražjo" z ozirom na oboroženo intervencijo v Grčiji, ustvarjati reakcionarno opozicijo v zamejstvu. Temu najočitnejši dokaz je izjava, dr. Krnjeviča, glav-' nega tajnika bivšega vodstva Hrvatske Seljačke Stranke,, ki pravi: "Nihče ne more trditi, da Narodnoosvobodilni pokret predstavlja vse sestavne dele Jugoslavije — zasigurno, po mnenju Krnjeviča — nep-redstavlja večino hrvatskega naroda." Taki izjavi so se seveda pridružili tudi slovenski reakcionarni dezerte-rji v zamejstvu po vzorcu, Mihe Kreka. Kdo naj potem pride vpoštev v tej zopetni kraljevski vladi za ministerski položaj, ni težko uganiti, obenem pa doumeti namero poslednjih naporov jugo-slovenske reakcionarne družbe.
Po zatrdilu nadaljnih vesti vsled povzročene notranje krize v kraljevski vladi, Svet regenstva v Jugoslaviji, bo sestavil maršal Tito, ne glede na odobritev ali neodobritev kralja Petra.
OUMANSKY PONESREČEN
Mexico City — Sovjetski ambasador Konstantin Ou-mansky, je bil ubit pri letalski nesreči. Letalo je treščilo na zemljo, koliko potnikov je pri tem izgubilo življenje, poročilo ne pove.
Pariz — Po zatrdilu vesti iz zapadne bojne črte, kakor tudi posameznih vojnih komentatorjev, napoveduje se splošna ofenziva. Priložnost za tako ofenzivo trdijo posamezni komentatorji je sedaj v teku bliskovite ofenzive Rdeče Armade na vzhodni bojni črti.
Poročilo iz Stockholma posnema neke vesti iz nacij-skega časopisja, katero med drugim omenja večje kon-cetracije vojaštva in vojnih potrebščin na zapadni fronti, posebno v području mesta Julich, 22 milj v stran od Cologne.
Na posameznih krajih zavezniška armada je napredovala in po vsem izgledu, da je okupirala ozemlje, ki so ga Nemci v svoji ofenzivi zavzeli pred nedavnim. Poleg tega pa če je bila kdaj koli večja priložnost za, splošno ofenzivo proti Hitlerjeve Nemčije s zapada, je sedaj, ko so oddelki Rdeče Armade odaljeni komaj 125 milj od Berlina.
9)
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
¡ng. Sernec, dr. Marušič dr. Vavpetič in Franc Leskosek o vprašanjih lastnine, reda in zakonitosti
Histerični pojav protinarodnih elementov *
V	enem prejšnih uvodnikov smo omenili, da dogodki v Grčiji, so vprašanje obenem Balkana in naposled Evrope. Potek dogodkov potrjuje to napoved tako v narodnih kakor tudi mednarodnih ozirih, posebno že zaradi dejstva, da se skuša podati utis v javnem mnenju, da je sporna zadeva v Grčiji, lokalnega pomena — da je Na-rodno-osvobodilni odpor poražen in povrhu tega, Atlantski čarter pokopan.
Kako v tesni zvezi so bili dogodki v Grčiji z jugoslovanskimi reakcionarnimi krogi, potrjuje najnovejši pojav notranje krize kraljevske vlade v Londonu. Reakcionarni krogi raznega rodu in poklica, niso zamudili seveda priložnosti spričo oborožene intervencije v Grčiji, da tudi sami podvržejo nekaj kot kamen spodtike proti sporazuma maršala Tita in šubašiča. Prav naivno bi bilo misliti, da niso že zaradi takih neopravičenih dogodkov v sosednji državi dobili korajžo, zbrali vse svoje reakcionarne sile za ponovno gonjo proti Narodno-osvobodilnega gibanja in njegovega vodstva v starem kraju. Začeli so reklamirati že odzdavnaj osovraženi državni ustav in se posluževati zastarelih fraz, kdo zaprav je predstavnik večine naroda.
V	tem oziru je prav karakteristična izjava dr. Krnje-viča, glavnega tajnika iz bivšega vodstva Hrvatske Selja-čke Stranke, ki pravi: Nihče ne more trditi, da Narodnoosvobodilni pokret predstavlja vse dele Jugoslavije — zasigurno, po mnenju Krnjeviča — nepredstavlja "večine" hrvatskega naroda."
Krnjevič in njemu podobni, so že precej časa v Londonu. Poleg udobnosti za življenski obstanek, so bili tudi na varnem. Zato ni nekaj izvenrednega v njegovi izjavi o takozvani večini hrvatskega naroda, kam je naklonjena in kdo jo predstavlja, ker je prav daleč od resničnih razmer in krvave borbe tako hrvatskega, kakor tudi slovenskega, srbskega in drugih narodov Jugoslavije. Njegova izjava je ponavljanje starih fraz, a preračunano namero in v trenutku gotovih dogodkov, kateri naj bi obenem omogočili povrniti preteklost v Jugoslavijo.
V	tem svojem obupnem prizadevanju, ni sam. Poleg srbskih reakcionarjev in rušilcev narodnega edinstva, pridružili so se seveda tudi bivši slovenski reakcionarni pod-repniki po vzorcu Mihca Kreka in bivšega kraljevskega poslanika v Ottawi, Izdor Cankar. Za slednjega se je zavzel "Ameriški Srbobran", glasilo Srbskega Narodnega Saveza, toda pod kontrolo fašistično naklonjene šovinistične skupine. V izdaji z dne 11 januarja pod naslovom "Sa političke arene" v zaščito Cankarjevega stališča napram SEfirazumu maršala Tita iniuihaiičar-praid naslednje :
"Ipak jedan od njenih članova (se misli na vlado šubašiča), Slovenac Cankar, zgadžen i posramljen ovak-vim postupcima, koje predstavljaju jedan niz prevara i podvala, napustio je šubašičevo društvo i dao ostavku na ministarski položaj, ne želeči da deli odgovornost sa onima koji pokrivaju partizansko-uStaške zločine u Srbiji i Slovenačkoj. Izgleda da je šubašič pokušavao na razne načine da podmiti Cankara, ali se ovaj u poslednjem momentu otreznio i odbio njegove ponude." Podčrtanje naše.
V	kolikor se tiče obrekovanja partizanskega in Narodno-osvobodilnega gibanja, "Ameriški Srbobran", pod-žiganjem šovinizma, podiranjem narodnega edinstva, se ta časopis ne razlikuje od Geobelsovega časopisja v Berlinu. Toda v kolikor si prizadeva trditi, da se je Cankar v poslednjem momentu streznil, je enako daleč od resnice, kakor zemlja od neba. Zdrsnil je v zablodo ne samo v pojmu napram obveznosti vsakega poštenega rodoljubnega Slovenca do Narodno-osvobodilnega gibanja in njegovega vodstva, ampak osebno se pridružil osovraženi skupini v borbi proti resničnega osvobojenja lastnega naroda.
Če je kje kakšen bolj tragičen prizor, tedaj bi ravno bil, videti to zbrano družbo, kako v svoji brezupnosti kuje zaroto proti Narodno-osvobodilnega gibanja, njegovega vodstva in naposled proti maršala Tita in šubašiča vlade narodnega sporazuma, edino z ciljem, kako, in na kateri način povrniti stari režim v Jugoslavijo. Slednje je poglavitno vprašanje, ne glede na vse njihove farizejske izjave o narodni večini, državnem ustavu in pa zakonitosti Antifašističnega Sveta Nacionalnega Osvobojenja.
Novi ali pa stari režim je vprašanje.
Temu za dokaz je izjava kralja Petra. V svoji izjavi kljub temu, da je odobraval sporazum maršala Tita in šubašiča, uporno vztraja in razpušča vlado, katero ste obenem v soglasju odobrili Vel. Britanija in Sovjetska Unija, edino zaradi tega, ker se postavlja odobritev povrnitve kralja na kraljevski prestol, ako se narod zato izreče pri plebescitnih volitvah. To je vzrok za uporno stališče kralja proti Tito-šubašičevega sporazuma, kakor tudi že omenjenih reakcionarnih krogov, katen zagotovo bi ne prezrli priložnosti poslužiti se z istimi metodami m tudi sredstvi v borbi proti Narodno-osvobodilnega gibanja in njegovega vodstva, po vzorcu reakcije v Grčiji.
Prav nobenega dvoma ni, da se ta reakcionarna pisana družba zaveda resničnega pomena Narodno-osvo-bodilne borbe proti fašističnih okupatorjev in njihovih privržencev. Zaveda se, da je ogromna večina narodov Jugoslavije, ne samo včlanjena pri Antifašističnem Svetu Nacionalnega Osvobojenja, ampak da je v krvi narodnih herojev zaeno rojeno notranje bratstvo in nezlomljivi narodni sporazum za dosego resničnega osvobojenja v novi federativni in demokratični Jugoslaviji. In nadalje zaveda se, da v krvi rojeno bratstvo in narodni sporazum, ne daje prav nobene podlage za povrnitev na oblast onih, ki so poleg izdajstva narodnih interesov 1941 leta, pobegnili iz domovine na varno z ciljem, da v gotovih momentih ako se posreči, zopet zasedejo oblast.
Narodi v Evropi, prav tako tudi v Jugoslaviji, vedo zakaj se bore. Doba, ki se je rajala po prvi svetovni vojni z ozirom na določbe v narodnih in mednarodnih ozirih, izumira. Na pohodu je nova doba, katera črpa krvave m grenke izkušnje po prvi svetovni vojni in napoveduje novo prerojenje narodne zavesti in na prvem mestu do cela uresničitev Atlantskega čarterja ter zavezniškega sporazuma v Teheranu. Njihovo uresničitev bodo izvedli narodi Evrope, zasužnjeni pod jarmom protinarodnih režimov do tekoče vojne in v vo-'ni nemškim fasisticnim barbarstvom. Toda, Atlantski čarter in zavezniški sporazum v Teheranu, pomeni popolni poraz tako fašizma, kakor tudi protinarodnih režimov.
(Nadaljevanje in konec)
In kakšna je razlika v vlogi pravnika v stari in novi Jugoslaviji?
Razlika je velika. Ugotovili smo jo že na prvem zboru slovenskih pravnikov na osvobojenem ozemlju. Ta zbor se je, kot vam je znano, vršil dne 10. in 11. oktobra lanskega leta, to je že pred sedmimi meseci.
Tam smo dognali, da pra-vnikovo delo ni več samo vklepanje življenskih primerov v pisane norme, podrejanje živega življenja pod nje. Nasprotno je življenje s svojimi družbenimi vrednotami tisto, s katerim bomo pomagali tudi mi, pravniki, ki imamo poleg državljanov urejati sožitje ljudi s skupnostjo, vskladiti interese posameznika. Tako v resnici iščemo, kaj je pravica, in odpravljamo staro razliko med tem, kar ljudje pojmujejo, da je prav, in med pravniško pravico, pravico po pisanih normah. Seveda pa s tem nočemo jemati pomena pisanemu pravu, danim, postavljenim pravnim pravilom. Njihova obveznost je tudi za nas nesporna. Novo je le naše spoznanje o njihovem odnosu do živega življenja in o odnosu njih vsebine do njega in o vlogi prava.
Ob takem spoznanju dobiva delo pravnika novo vsebino, in sicer tisto, ki nam je bila že vsem nujno potrebna. Izvijamo se formalizmu, približujemo se življenju, ko skušamo spoznati vse njegove silnice in prav vrednotiti večno borbo interesov.
Kaj ni značilno, da poslujejo naši organi povsem u-rejeno in pravično kljub temu, da nimamo še številnih pisanih norm? Po tem, kar sem do sedaj videl, morem mirno ugotoviti, da znamo pravico, to, kar je prav, najti tako, da je bližje pojmovanju ljudstva, kot je bilo do sedaj.
Kaj je v primeri s starim novega na našem sodstvu, ki je izšlo iz osvobodilne borbe?
Staro sodstvo je imelo to značilnost, da je bilo uradniško, avtoritativno, sodbe pa mnogokrat le formalno upravičene. Naše novo sodstvo ima drugo značilnost. Nekako naravno je izgubilo te lastnosti, ki so z osvobodilno borbo nezdružljive, in se razvija skladno z razvojem našega novega javnega življenja in nastajajočimi potrebami. Osnovni razlog temu je, ker smo spoznali, kot že mnogi drugi narodi na svetu, da z bistvom prave demokracije dosedanjega oblika sodstva ni prav združljiva. Naša usmeritev gre za tem, da sodstvu svojstvena načela, — naj jih imenujem tako kot tov. Josip Rus "Lastna znanstvena načela sodstva" — združimo z demokratično obliko ljudskega sodstva.
"Pravnik ima tu pomembno vlogo kot strokovnjak, kot razumnik, ki se je po svojem poklicu moral seznaniti s pravimi prvinami teh načel in se mora na drugi strani znanstveno poglobiti v bistvo sožitja poedin-ca v skupnosti. Sodelovanje z laiki pa ga opozarja na vsakokratno življensko stvarnost. S tem pa narašča globina sodbenih razlogov, ki so in morajo ostati vedno temeljno gibalo za vsak izrek.
Upam, da že teh par ugotovitev tudi govori za to, da se v resnici trudimo najti pravičnost v najvišji možni meri. Verjemite tudi, da gnredo naši sodniki po tej poti z vso vnemo naprei.
Naša borba ni utemeljena samo po globoko moralnih zakonih, ki so io sprožili. Utemeljena je tudi po mednarodnem pravu, ki nam za-srot^vlja vse pravic» bojujoče in zmagovite države.
Kako Vi gledate na to?
Z obema Vašim,a ugotovitvama se v celoti striniam. Zlasti ie tudi pravno dngna-na upravičenost naše borbe
načelih, kakor je v svojem delu z vso znanstveno prepričljivostjo ugotovil tov. Lojze Ude. Dodam naj samo, da je bila naša borba tudi nujna, da nam edino ona in z njo vse ogromne žrtve v obstoječem mednarodnopravnem položaju dajejo trdno jamstvo za končno u-dejstvitev naših davnih narodnih idealov: združitev vseh Slovencev v okviru federativne Jugoslavije. Naša borba pa je tudi slovenskega človeka prerodila tako, da bo v bodoče sposoben svoji usodi biti sam gospodar. Narod hlapcev smo bili. Danes smo narod, čigar ime s ponosom, kot se izreka ime junaka, imenujejo vsi veliki narodi.
Tov. Vavpetič je ves v ognju, če bi utegnila, bi najin razgovor še raztegnila. Pa imava s tovarišem Les-koškom določeno uro za sestanek. Treba je biti točen.
Tov. Leskošek — Luka je
sklopih besedi. Zato naj jaz povem o njem, kar bo zamolčal.
On je član Centralnega Komiteta Komunistične Partije Jugoslavije, sekretar Centralnega Komiteta Komunistične Partije Slovenije in član Predsedstva AVNOJ-J-a. V slovenskem osvobodilnem gibanju je kot kovinar z izredno bogato tradicijo-delavskega gibanja najvidnejši predstavnik delavskega razreda Slovenije.
Dne 14. novembra 1918. leta se je tovariš Luka vrnil z italijanske fronte domov v Celje. "Treba se je iti borit za Jugoslavijo, "mu je še istega dne dejal prijatelj. In tovariša Luko je že naslednji dan našel na Koroškem, kjer se je petnajst mesecev boril na kosu slovenske zemlje, na katerem so šele sedaj naše partizanske (Nadaljevanje na 4 st.)
KAMPANJA VPRID UPRAVNEGA FONDA VEČA
Zaradi neizmerne potrebe, da se omogoči Svetu Kanadskih Južnih Slovanov nadaljevanje njegovega plemenitega dela vprid pomoči narodom Jugoslavije v njihovi naporni in nadčloveški borbi proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, Izvršni Odbor Veča je mnenja, da je potrebno zbrati denarno vsoto pet tisoč dolarjev vprid upravnega fonda.
Naše je mišljenje, da je v toku zimske sezone potrebno z pomočjo vseh drugih demokratskih ustanov našega naroda v poedinih naselbinah organizirati cel niz društvenih prireditev vprid: upravnega fonda Veča. Lokalni odbori naj skličejo takoj sejo predstavništev vseh organizacij našega naroda in na njih urgirati za sodelovanje v društvenih prireditvah kot koncertov, veče-rink, bazarjev itd.
Kampanja za pet tisoč dolarjev za upravni fond, se nanaša na prvem mestu na naselbine, katere do danes niso podvzele gotovih korakov glede upravnega fonda, ali pa so prispevale le neznatno vsoto. Toda v kam-
panji pa ni izjeme za kako naselbino v kolikor so ji priložnosti naklonjene in tudi sredstva na razpolago, da prispeva . voj delež po svoji najboljši moči v to svrho.
Važnost upravnega fonda bomo razumeli iz vidnih dejstev, da je treba poleg uradnega dela izvrševati še druga dela, ki so v zvezi z zbiranjem pomoči za narode v Jugoslaviji. Na prvem mestu organizirati propagandno delo Veča, katero pa v tem oziru ni nič manj važno, kakor je zbiranje materijalne pomoči. In zato se obračamo z apelom na vse lokalne odbore Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, za neposredno akcijo za upravni fond.
Kampanja za upravni fond, ki se prične z dne 1 februarja in se nadaljuje le do konca februarja, to je samo mesec dni — zahteva takojšno akcijo lokalnih odborov in vseh drugih demokratskih ustanov našega naroda. Predvideno je zbrati pet tisoč dolarjev v to svrho.
Zato na delo bratje in sestre !
Publikacijski Odbor Veča
Ed. Jardas.
Narodna oblast in duhovščina
Piše: Boris Kidrič
V odnosu naše narodne oblasti do slovenske duhovščine smo pravkar priča dvema, nevidezno povsem nasprotujočima se pojavoma. Po eni plati prireja narodna oblast konference s katoliško duhovščino, po drugi strani pa sodi izredno vojaško sodišče duhovniku izdajalcu, obtoženemu ne samo belogardistične propagande, temveč tudi neposrednega vohunstva v korist nemškega okupatorja.
Zapisali smo, da sta oba omenjena pojava — navidezno nasprotna. Dejansko, v resnici si prav nič ne nasprotujeta, marveč izražata isti odnos naše narodne oblasti do slovenske duhovščine.
Ta odnos je v kratkih besedah mogoče podati takole:
Nobenemu duhovniku se doslej ni in se tudi v bodoče ne bo skrivil las zaradi tega, ker je duhovnik. Svoboda veroizpovedi in opravljanja bogočastja je slej ko prej zajamčena. Naša narodna oblast ne vrši prav nobene protiverske propagande, ne odbija duhovnikov od narodno osvobodilne borbe, temveč jim prav nasprotno omogoča vanjo pot. V narodno osvobodilni borbi lahko najde sleherni, svojemu narodu vdani slovenski duhovnik prav take iskrene tovariše in prijatelje, kakor jih je našel dr. Metod Mikuž, kakor jih je našel župnik Lam-pret, kakor jih je na Hrvatskem našel monsignor Ritig, kakor jih je na Slovenskem in Hrvatskem našla še vrsta drugih duhovnikov in kakor jih je v pravoslavnih predelih naše ponosne Jugoslavije našel velik del pravoslavne duhovščine. Vsem vernikom, vsem članom Narodno Osvobodilne Vojske ali narodno osvobodilnega gibanja in vsemu civilnemu prebivalstvu na našem osvobojenem ozemlju je omogočeno izvrševanje verskih opravil. Svojemu narodu zvesti katoliški duhovniki lahko v naših šolah nemoteno opravljajo verski pouk. Nedavno smo bili priča velikonočnim procesijam, ki so se jih udeleževale tudi edinice naše vojske. Vodstvo Osvobodilne fronte se slej ko prej trudi, da bi se odnosi med narodno oblastjo in katoliško cerkvijo čim hitreie, uspešneje in bolje uredili, ter vestno
bodoče tudi duhovnik, ki se drzne izdajati, postavljen pred sodišče in pred zid. Kakor bo naša narodna oblast ostala neomajno zvesta načelom, ki jih je proglasilo gibanje, iz katerega se je porodila — in med taka načela sodi tudi svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja
—	tako bo znala naša narodna oblast storiti, ukreniti brez omahovanja, kar je dolžna ukreniti glede na narod, ki že četrto leto preliva svojo kri. Streti bo znala, neusmiljeno bo znala uničiti slehernega izdajalca, pa čeprav bi se judež odeval v črno suknjo in skrival za mašniskim posvečenjem.
S tem je pravzaprav povedano vse, kar se tiče našega odnosa do duhovščine, do vere in do cerkve in kar se tiče našega odnosa do narodnih izdajalcev. Vse to je že dokaj časa znano širokim narodnim množicam. Znano more in mora biti tudi vsej duhovščini. Prav dobro je lahko znano tudi tistemu delu slovenske duhovščine, ki se je podal na narodno izdajalska pota. Mi v ostalem zelo točno vemo, da mu je vse to res znano.
Kolikor torej o teh in takih zadevah ponovno pišemo, pišemo iz dveh razlogov: prvič, ker želimo podati nekatere ugotovitve moralno političnega — ali če hočete
—	zgolj moralnega značaja; drugič, ker hočemo na tem mestu tudi kot komunisti povedati svoj odnos do istih vprašanj.
Kar se prvega tiče — namreč moralno političnih od-nosno moralnih ugotovitev
—	naj ponovno pribijemo naslednje. Slovenska duhovščina je imela od vsega po-četka vso možnost, da se pridruži svojemu narodu v njegovi najusodnejši borbi. Osvobodilna Fronta ni nikoli ogrožala vere ne cerkve in ne duhovščine, ter se ni nikoli prenehala truditi, da bi pritegnila v osvobodilno gibanje slovenski kler — tudi z njegovim škofom na čelu, dokler ni seveda višji pastir ponovno javno izrekel, da se istoveti z "domo-branstvom", ki predstavlja za nas najvulgarnejše narodno izdajalstvo. Del slovenske duhovščine je bil poleg drugih narodnih izdajalcev tisti, ki je zlasti v tako imenovani ljubljanski pokrajini
—	na žalost na čelu z višjo hierarhijo — skočil svojemu narodu v hrbet in začel z
izpolnjuje sklepe prvega za- gonjo, klevetniško in vohun-
neoboroženo in oboroženo, proti narodno osvobodilnemu gibanju. Kolikor je bil ta del duhovščine zaradi svojega narodnega izdajstva tudi fizično prizadet, kolikor so ga kot neusmiljeno pravično narodna kazen doletele likvidacije — je razen tistih svojih nadrejenih duhovnih vodnikov in pretkanih starih oblastnikov, ki
sedanja SNOS. Hkrati pa je seveda popolnoma nemogoče, da bi naša narodna oblast dovolila duhovnikom — samo zato, ker so duhovniki — nemoteno, narodu, njegovi krvi in njegovim žrtvam v posmeh uganjati narodno izdajalsko propagando ter organizirati vohunstvo v korist smrtnega sovražnika. Kakor sleherni drugi državljan, ki je sramotno odpadel od svojega naroda,
po pozitivnih mednarodnih | tako bo danes in jutri in v
toževati. Kolikor je zaradi duhovnikov izdajalcev zra-stlo marsikje v narodnih množicah nezaupanje do duhovščine sploh in kolikor so se na taki osnovi pojavile možnosti, da vsepovsod izpostavljeni in k nenehni, včasih tudi pretirani čuječ-nosti prisiljeni narodno osvobodilni borci sodijo vse duhovnike po istem kopitu, je kriv tisti del duhovščine, ki se je spečal z okupatorjem.
Narodno osvobodilno gibanje nima potemtakem prav ničesar popravljati v svojem odnosu do duhovščine, ker je vsa pravica na njegovi strani. Absolutno odgovoren pa je pred svojim narodom oni del sloven-. ske duhovščine, ki je šel z okupatorjem, ki je šel z o-kupatorjem namesto z narodom, kajti na njegovi strani je vsa prav vsa krivica. In marsikaj mora v odnosu do svojega naroda popraviti tudi tista slovenska duhovščina, ki sicer ni šla z okupatorjem, ki pa je ostala mlačna, namesto da bi se pridružila narodno osvobodilnemu gibanju v najhujših časih za narod, kajti na njeni strani je prav zaradi njene moralne mlačnosti velika odgovornost.
Taka je naša prva moralna ugotovitev.
Nesporno dejstvo je, da je narodno osvobodilna borba ogromno storila za moralni dvig slovenskega človeka. Požrtvovalnost, junaštvo brez primere, nadčloveško samozatejevanje, kadar je bilo treba, odpoved vsemu osebnemu v korist narodne svobode — take so poteze, ki jih je dvignila in jih v vse večji meri dviga v narodno osvobodilnem borcu naša velika borba. Naši ljudje znajo umirati za svoje prepričanje, kakor znajo zanj živeti. In kaj bomo v primeri s temi in takimi našimi ljudmi, našimi svetlimi borci, rekli recimo o tistih duhovnikih, ki smo jih na Turjaku in v drugih belo-gardističnih postojankah v jeku njihove borbe proti lastnemu narodu zajeli, jim podarili življenje v želji, da storimo s svoje strani vse, kar naj bi omogočilo likvidacijo narodnega izdajstva in povrnitev zapeljanih slovenskih bratov k svojemu narodu, pa so nam po nemški ofenzivi vrnili našo velikodušnost z golidami gnojnice in podlih laži, s še strahotne j šo delavnostjo v korist okupatorja!?
Po eni strani torej moralni dvig, po drugi strani moralni razkroj. Ali ni to dejstvo za slehernega duhovnika, ki se ni izrodil v sfan-taziranega okupatorjevega valpta, resen opomin, kam moralno, vodi pot, ki jo je podvzel narodno izdajalski del slovenske duhovščine!
Tretja ugotovitev. Zgodovinsko dogajanje je neizp-
so ga potisnili na kriva po- j rosno logično. V tem smislu ta, kriv sam, prav sam in je brez dvoma tudi neizp-se ne more nad ničem «r pri- j rosno moralno. Ali za pošte-
nega slovenskega duhovnika ne obstoja vprašanje, kaj narodne množice sodijo o tistih duhovnikih ki so šli z okupatorjem? Ali za poštenega slovenskega duhovnika ne obstoja vprašanje, kako bo narod sodil o duhovščini sploh, če bi njen zares prevelik del ostal z okupatorjem? Ali ne obstaja nevarnost, da duhovščina po krivdi duhovnikov izdajalcev, lastne slepote in odtujenosti narodu, doživi prav tisto s čimer so jo strašili in jo še strašijo patentirani lažnjiv-ci o "brezbožni" Osvobodilni Fronti?
Slepcu je danes lahko jasno, da je zmaga v rokah narodno osvnhodilnega gibanja. Nemški porazi na vzhodni fronti so temu dokaz. Dejstvo, da se je Rdeča Armada pojavila na Karpatih in v čehoslovaški in da so ji odprta vrata na Balkan, je temu dokaz. Angleški in a-meriški radio polna Titove slave, je temu dokaz.
Politika škofa Rozmana pa ustrežno obupnim poskusom skahiranih Jugoslovanskih emigrantov tira del slovenske duhovščine kljub vsem tem dejstvom vse globlje in globlje v objem nemškega okupatorja. In ne samo kljub vsem tem dejstvom. Tira jo klub temu, da je imel škof Rožman osebno vso priliko, sodelovati z Osvobodilno Fronto ter uveljaviti v njej vsa stališča, glede katerih bi menil, da so hkrati koristna veri in cerkvi in v skladu s slovensko narodno osvobodilno borbo.
Kdo potemtakem škoduje katoliški veri v Sloveniji? Mar ji škodujejo Osvobodilna Fronta, ki dosledno izvaja načelo o svobodi vesti, veroizpovedi in bogočastja? Ali ji ne škodujejo tisti, ki pod lažnjivo krinko "borbe za vero in Boga" tirajo duhovščino in vernike v narodno izdajstvo?
če bi bili mi komunisti zares taki satanski taktiki, za kakršne nas je tolikokrat proglasil "Slovenec", bi pač sedajle lahko rekli: Gospodje, kar naprej po starih poteh.
Toda komunisti smo del svojega naroda, z narodom smo povezani na življenje in smrt, drag nam je sleherni Slovenec, pa naj bo tega ali onega prepričanja ali nazora, samo če hoče koristiti svojemu narodu. Odnos naše narodne oblasti do duhovščine, vere in cerkve je v načelnem pogledu tudi nas odnos. Hkrati z našo narodno oblastjo izpovedujemo tudi komunisti, da so pred slovenskim narodom še vedno trde preizkušnje in da ima potemtakem vsa tista slovenska duhovščina, ki se ni oddvojila od svojega naroda še vedno vso možnost, povezati se z nami vred na življenje in smrt z narodom, žrtvovati za narod, kar žrtvujejo zanj narodne množice in njihovi najboljši sino-
(Nadaljevanje na 4 st.)
NAPREZIMO VSE SILE ZA USPEH KAMPANJE
Calgary — Zopet smo v biti da smo na jasnem, kaj kampanji za tiskovni sklad list zastopa. Ako pogleda-in nove naročnine, za naš mo pai let nazaj, nam se
list Edinost. Uredništvo nas je naprtilo prav po partizansko, upam pa, da čeravno nas je Slovencev malenkost, bomo po partizansko napeli vse sile za dober uspeh.
Edinost je naš list, ki je šele začetnik, zato je naša dolžnost slehernega rojaka in rojakinje, postaviti ga na trdno podlago, posebno pa članov in članic Zveze Kanadskih Slovencev. Trdna podlaga našega lista je seveda zadosten tiskovni sklad, kateri omogoča listu poleg naročnin, za njegovo redno izhajanje. V tem oziru nam vzgledno nudijo primer naši sobrati Srbi, katerih po številu ni idosti več v tej deželi. V ravnokar minuli kampanji, so odločili izdajati svoj list "Srbski Glasnik" dvakrat na teden, kar bo mogoče edino z kampanjami za tiskovni sklad.
Naš list izhaja enkrat na teden in približno je enkrat na leto tudi kampanja za tiskovni sklad in nove naročnine. Ob taki priložnosti je treba, na prvem mestu pridobivati nove naročnine, ker z povečanjem naročnikov pri listu, obenem se povečuje njegov tiskovni sklad, a zmanjšuje potreba za kampanjo.
Med nami dobimo tudi take, kateri se kaj radi znašajo, češ da se dobe pomote v Edinosti. Za vsakega takega je priporočljivo, če je v resnici nezmotljiv in zmožen sto odstotne slovenščine, da se javi z nasveti. Uredništvo bo z veseljem sprejelo vsako pomoč in nasvet, namenjeno za izboljšanje gradiva in sestava lista. Vendar pa v največ slučajih to je prazen izgovor, kajti glavni namen bi moral
zjasni, da so se napovedi progresivnega tiska dobesedno izpolnile z ozirom na borbo proti fašizma in pa narodnih izdajalcev. Tak časopis je torej naša dolžnost, da ga podpiramo in širimo. In med temi je Edinost.
Naš list nima podpore od kakšnih trebušnikov, velikih korporacij in pa dispozicio-nalnega fonda. Njega podpiramo mi — sami po duhu in prepričanosti si enaki. Zato tudi gradimo z veseljem svoj časopis, ki bo zagovarjal in bodril nas vse skupaj k nadaljnemu delu za naše in tudi našega naroda interese,
Upam da se bodo naši stari aktivisti oglasili, kakor: Sodeč, Zdravje in mnogo drugih. Naprej bratje in sestre na delo, da nam bo čim uspešnejša kampanja za naš prvi in edini list v Kanadi — Edinost.
Matt Žalec.
Nismo pozabili dolžnosti napram Edinosti
Vancouver — Cenjeno U-redništvo!
Kakor je že bilo naznanjeno prej, tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev je priredil zabavo v svrho in dobrobit sedanji kampanji za list Edinost.
Z veseljem moram izjaviti, da smo se prav prijetno zabavali. Ako ravno smo bili prav dobro razpoloženi poleg dobrega prigrizka in drugih udobnosti, nismo pozabili na našo dolžnost ki nas veže do našega edinega slovenskega lista, kateri nam poleg drugih prinaša tudi novice od naših dragih iz stare domovine in ki nas z vsakim dnevom bolj združuje in povezuje med seboj.
V imenu odseka Zveze Kanadskih Slovencev zahvaljujem se vsem rojakom in rojakinjam, našim bratom Hrvatom in Srbom za bratsko sodelovanje in darila, ki
PRIZNANJE PREDSEDNIKU KRISTANU
Sledili bomo vzgled partizanov za »polnitev kvoti
Timmins — Naša kampanja za Edinot, je v polnem teku. Edin bolj kot drugi delamo v em pravcu, da izpolnimo k!oto, katero ste nam določil. Tudi čez streho bomo sk&ali ako bo potrebno, kakoi tisti partizan Jože, katerije čez streho planil med nimške vpad-nike in jih z ostostrelko do mala pokosil, piedno sta u-tegnila udreti č® vrata njegova dva ožja soiojevnika in obenem tudi neličljiva tovariša v krvavi, bda najbolj plemeniti borbi.
Zato tudi ob ej kampanji, za naš list Idinost, skoraj nevidim, da bi bilo kaj bolj plemenite® in trenot-no od večjega omena, kakor pripraviti obro podlago za njegovo redno izhajanje. človeku e treba poleg vsega drugega v posvetnem življenju, udi znanje. Znanstveno se oorožiti, pomeni ravno takcdoseči zmago nad nasprotrkom, kakor na bojnem polji z dobrim in činkovitem oožjem.
Tukaj pošiljal zaenkrat tri ponovne naronine in eno novo naročnino, na račun naše kvote, kateo bomo kakor sem omenil po naši najboljši zmožnsti izpolnili.
Torej prva "otrostrelka" je že počila! Mel prvimi so se izkazali naši"lovci" zatem se bomo paše drugi.
V nedeljo dm 28 januarja priredita oeeka Zveze Kanadskih Slo encev in Vzajemne Podprne Zveze Bled, skupno veerno zabavo v ta namen, nmreč vprid tiskovnemu sklalu Edinosti. Prva zabava, kiso jo priredili naši "lovci") kateri smo že poročali, se ,e prav dobro obnesla. TJpiti pa je, da se bo ta prihodnja še toliko bolj, kajti prirdimo jo skupno tukaišni Slvenci in Slovenke, člani ir članice teh naših dveh usanov, potrebnih d,a jih mvralno in tudi gmotno če jeltreba podpiramo, kajti ediio v bratskem sporazumu le^zaprav tako naš napredel^ in uspeh v materijalnem,. kakor tudi moralnem in iarodnem oziru.
Margaieta Slak,
tajnic^ kampanje.
Pred nekaj dnevi je predsednik SANSa Etbin Kristan prejel od ministra Save Ko-sanoviča obvestilo, da mu je Narodni odbor osvoboditve Jugoslavije za njegovo požrtvovalno in rodoljubno delo pri Slovenskem ameriškem narodnem svetu podelil red narodnega edinstva. Kabel se glasi:
"Red narodnega edinstva, s katerim vas je odlikoval Narodni Odbor Jugoslavije, je izbraz spoštovanja vseh jugoslovanskih narodov do Vašega lepega, požrtvovalnega, demokratičnega in rodoljubnega dela. Sprejmite, prosim, moje prijateljske čestitke.
Sava Kosanovič.
Tem čestitkam se pridružujemo vsi njegovi sodelavci in člani SANSa in mu želimo, da bi njegovo patrio-tično in težavno delo čim preje rodilo sadove in se bodo uresničile njegove davne želje po svobodi, edin-stvu in srečni bodočnosti irodne Slovenije.
Brat Kristan smatra, da je to velika čast, zlasti če se vzame v poštev, da prihaja od onih, za katere nobeno priznanje in nobena počastitev ne bi bila prevelika. Meni, da bi njegovo lastno delovanje bilo brez pomena, če bi ne bilo vseh tistih, ki so mu ves čas stali ob strani in ki so vzdrževali SANS ter na neštete načine pomagali, da se je opravilo tisto delo, katero priznavajo celo naši borbeni bratje. Ministru Kosanoviču je napisal tale odgovor:
Dragi gospod Kosanovič!
Pred vsem se Vam moram zahvaliti, ker ste bili tako ljubeznivi in ste mi poslali kabel, obenem pa se Vam zahvaljujem za prijateljske čestitke, prav dobro vedoč, da so res iskrene. Toda obenem moram zopet apelirati na Vašo dobroto, ker sam nimam prilike, da bi se direktno zahvalil Narodnemu odboru Jugoslavije. Težko mi je, ker vem, da niste minister le po imenu, ampak da jemljete svoj položaj resno in imate vsled tega posla čez glavo. Vendar Vas prosim, da sporočite Narodnemu odboru mojo zahvalo.
Jaz nisem nikdar hrepenel po kakšnem koli odlikovanju in od nobene prejšnje jugoslovanske vlade ne bi bil sprejel reda, ne medalje. Verjamem pa, da predstavlja Narodni odbor res jugoslovanski narod in če je ta sklenil, da mi izreče priznanje za moje skromno delo, se moram pokloniti in reči: Iskrena vam hvala, dragi bratje!
Ko sem prečital Vaše sporočilo, sem bil globoko gin-jen, ker sem se moral spomniti, da odlikujejo mene, skromnega delavca na narodnem polju tisti, ki stavlja-jo na kocko vse, kar imajo in vse, kar so, — celo svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost svojega naroda. Obenem sem se ozrl okrog sebe in se vprašal: Zakai meni red? Naravno, delal sem, kolikor sem mogel in znal, ampak to je malo, če pomislim na vse trpljenje in vse žrtve, na vse delo in vse borbe bratov in sester v os-
vobodilnem gibanju Jugoslavije. In tudi to ne bi bilo veliko, ne bi zaleglo mnogo, če bi bil sam. In zato moram smatrati odlikovanje, katero mi je podelil Narodni odbor kot priznanje dela izv-rševalnega odbora in vsega članstva SANSa. V tem smislu se od srca zahvaljujem za odlikovanje.
Mislim, da ne pretiravam, da je SANS izpolnil svojo nalogo. Prebudil je Slovence v tej deželi, govoril je resnico, ko se je laž opirala na zapeljive legende. SANS je šel skozi težke boje, toda danes predstavlja edinstvo Slovencev v Ameriki. SANS je največ delal na tem, da se je ustanovil Združeni odbor amerikanskih Jugoslovanov in relifna organizacija. SANS je porabil vse prilike, da informira predstavnike Združenih narodov o opravičenih željah in zahtevah jugoslovanskih narodov. Jaz sem bil v tem času — in sem še — predsednik tega sveta. Toda to je več ali manj slučaj: predsednik je eden, sodelavcev je pa na tisoče. In zato se zahvaljujem Narodnemu odboru v svojem, še bolj pa v imenu vseh svojih tovarišev. In mislim, da lahko zagotovim brate in sestre onkraj morja, da tudi v bodoče ne bomo odnehali, ampak bomo kolikor nam dopuščajo naše moči, delali za skupni cilj: Za popolno zmago nad fašizmom, za mir, ki bo zgrajen na zdravih temeljih, za bratstvo vseh narodov, ki resnično ljubijo svobodo.
Prepričani smo, da se Jugoslovani niso tako junaško borili v najtežjih okoliščinah zamanj. Trdno verujemo, da bo Jugoslavija po vojni taka, kakršno hoče narod, federativna in edinstvena, demokratična in svobodna, pravična vsem svojim delom in v tem velika in cenjena v družbi svobodnih narodov vsega sveta.
Da ste mi zdravi, bratje in sestre!
Naprej do zmage!
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
Vaš stari brat
Etbin Kristan.
so jih prispevali v pomoč naše kampanje za Edinost.
Skupni dohodek od zabave znaša $482.30. izdatki $66.79, čisti dohodek za kampanjski fond lista $415.-51, za katero vsoto vam priloženo pošiljam ček . in obenem imena darovalcev kateri so dali svoj prispevek....
Darovali so: Po $20.00: John Popovich; po $15.00: Ivan Grdina, bratje Rado-vich; po $10.00: Empress Hotel, John Kerin, Frank Sterle, John Kraševec, Tony Ogulin, Gust Malenšek, Joe Kukar, John Derganc, Joe Mramor, Tony Malenšek, Jack Bencina, Frank Rače-cich, Frank Gorenc, Joe Bre-zovar, Joe Košir, Joe Kasu-movich (Lugar), Martin Sti-pac, Frank Sodeč; po $6.30: Joe Sterk; po $5.00: Primorec, Frank Zitko, Ludvik Zitko, Tony Andler, Tony Starčevich, Sam Mihajlo-vich, John Maras, Dan Vu-kasovich, Jack Cernich, Annie Popovich, Olga Hudoklin, John Balkovec, Milly Cvet-kovich Louis Kusel, Joe Zokol, Louis Jakše, Pete Mračevich, Bogdan Jokano-vich, Rade Radakovich, Mi-co Marich, John Radivoje, Marko I. Sertich, Stipica Rupčich, Mike Milich, Nick Jurishich, Andy Laynar, John Sersich, John Radoše-vich, Lilly J. Jakša, Frank Ronner, John Legat, Eddie Zitko, Louis Jamnik, Pete
Nikšich, Bum —, Sam čorak, John Barič, Jurica Zorica, Ivan Mikulich, Juka Jurkovich, Joe Žagar; po $4.00: Zdravko Vranic; po $3.00: Marijan Dragiče-vich, Steve Dude; po $2.00: Edvard Čop; Ivan Vukelich, Joe Hečimovich, Matt Vol-narich, John Vidas, John Krušich, Nick Periz, G. S. Radoševich, Dan Pešut, Marica Stark, Mandica Basich, Vinko Rogich. Marko Sorac; po $1.00: Glen Marshall, Petar Antonich, Tony Viz-jak, Unanimus in Charlie Kučan.
Obenem prilagam denarno nakaznico v znesku $18.00, za dve obnovi in šest novih naročnin.
Pozdravljam vse čitatelje lista Edinosti, njemu samemu pa želim obilo uspeha v sedanji kampanji.
J. Mramor.
NARRUSILI SMO KOSE IN PRIVIHALI ROKAVE
Sudbury — Dne 14 januarja smo priredili veselico za tiskovni sklad Edinosti. Udeležba je bila prav dobra od vseh treh jugoslovanskih nacionalnosti, kar obenem pomeni kolikor dober začetek kampanje za Edinost, tako tudi v bodočih delih na polju narodnih interesov v bratskem sporazumu in slogi.
Sodeč po dopisih iz naselbin, izgleda, da se nekaj velikega kuha. Če tudi dopisnik omeni tu in tam deloma priprave za uspeh kampanje, toda kako skrbno zataji že dosedanji uspeh. Lansko leto nam je Windsor zmeraj kaj podvrgel naprej in je bil precej nevaren tekmec. Na vpogled nam se je zdelo, da ne bomo imeli večjega opravka z njim, a se je pozneje izkazalo, da je bil zares razpregel svoje načrte na vse strani in prav pri zaključku kampanje, ravno toliko, da jo je srečno zasedel to prvo stopnico. Bolj redko, a vendar kadar
KAMPANJA EDINOSTI IN LETNO POROČILO
se
Med našim narodom dobe še taki, ki zaradi rde če-barvnih zagrinjal na oknih, sovražijo soseda ali znanca.
Prav dobro bi bilo da se prepričajo, kakšna pa je njihova kri: "Rdeča ali zele-
na

VARILO NA ZABAVO
Hamilton — Odsek "Planina" št. 13, V. P. Z. Bled, priredi pustno zabavo dne 10 februarja na farmi pri našem znanem rojaku John Bartel na Barton st, kaki dve milji vzhodno od poznanega rojaka Kralja.
Pričetek zabave ob 7 uri zvečer.
Vabimo vse Slovane od blizu in od daleč, da se udeleže tega večera, kjer bodo imeli priložnost se malo razveseliti naj bode za delavce iz mesta ravno tako za farmerje. Za postrežbo bo vse preskrbljeno. Za ples bo igrala starokranjska harmonika. za žeine tudi ne ho manjkalo in dober prigrizek bode tudi na razpolago. Tomi ne zamudite tega večera to ie v soboto dne 10 febru-
arja.
Vijudn
Vas vabi!
Odbor.
Če se slučajno poročiš z žensko druge narodnosti, nikar ne misli, da bi se ne dobil tak nerodnež, ki se bo znesel nad teboj in ti očital, da si zatajil svoj narod.
Tak je navadno zaljubljen sam v sebe.
• • •
Italijanskim anti-fašistom se ni posrečilo usmrtiti Mu-solinija ob priliki njegovega obiska v Milan-u, minulega decembra.
Toda Musoliniju kakor tudi vsem drugim fašističnim morilcem gre za nohte ob pomisli, na bliskovito o-
fenzivo Rdeče Armade. • • *
Kraljica Marija pravi, da je odnekdaj gojila vročo željo naseliti se v Kanado in prav posebno bi se ji do-padlo bivati v Hamiltonu, Ont.
Ako se "ponesreči" Petru, da mu izpodleti kraljevski prestol, namerava se takoj preseliti v Kanado.
Med našimi izseljenci ta vest ni vzbudila nikakih občutkov, za njeno priselitev. Nekdo je pa celo pripomnil: "V Kanadi je precej tako-zvanih "homestead-ov", ki se dobe v najem za obdelovanje zemlje."
• • •
"Vi nočete delati?", je vprašal sodnik mladega postopača Stanley-a Forda, 25 let starega na sodišču.
"Ne gospod sodnik, pa tudi namena niman da bi delal", je odgovoril Stanley.
"Da se boste vsaj tolažili, šest mesecev zapora na prisilnem delu," je odgovoril sodnik Browne in zaključil
diščno razpravo.
• * •
"Gospod Coldwell, vodja CCF (Canadian Commen-welt Federation), kar čez noč se ,-e prelevil in zago-va.ria 20 letno pogodbo medsebojne pomoči med Kanado in Sovietsko Unijo."
Niegova izn^-emenitev ie podobna križišču severnega in ju*nepa vetra. zmenjata temperaturo v 24 urah 24-krat.
Se so mu bile na lie+iVi zgomie besede, ko ie odšel v New York ir» na zbo**ovan-j ju vred z "velikimi prijatel- poslu."
Geraldton — Na redni mesečni seji odseka Zveze Kanadskih Slovencev, ki se je vršila dne 7 januarja t.l., je bil izvoljen novi odbor kakor sledi:
Joseph Žalec, predsednik Joseph Drašler, tajnik in blagajnik
Nadzorni odbor: Matt Butala in John Dolinšek
Na tej seji je zaključeno, da se priredi zabavo za kampanjo Edinosti dne 28 januarja 1.1. če tudi smo malo zakasneli za zabavo, ker smo bili d o s e d a j skoro preveč obloženi z drugim delom in kampanjami, se bomo potrudili izpolniti nam določeno kvoto 100%, kakor smo to naredili v prej-šnih kampanjah.
Edinost nam je neobhodno potrebna, ker ona je naš kažipot, katera nam kaže po kateri naj gremo naprej z delom tako za v pomoč našim bratom in sestram v stari domovini, kakor tudi za naš življenjski in narodni obstanek tukaj v tej deželi. V današnjih kritičnih časih, ko divja strašna vojna na dveh kontinentih, ko u-mira na milijone ljudstva, otrok, žena in starcev za svobodo in obstanek, nam je ravno v tem naš list potreben, ker nam podaja najbolj resnične vesti o nastalih dogodkih v širnem svetu.
Zato je treba podpirati naš list in ga tudi širiti med našim narodom. Vemo da bi ne bilo mogoče izdajati časopisa edino z dohodkom od naročnin. Zato je potrebna kampanja vsaj enkrat na leto, kar je tudi sorazmerno zelo mala cena napram vrednosti časopisa. Zatorej rojaki in rojakinje storimo kar največ mogoče v tej kampanji, za trdno podlago
Edinosti. V Geraldtonu bomo naredili kar nam bo največ mogoče.
Na letni seji je bilo tudi zaključeno podati podatke o našem delu za preteklo leto. Za preteklo leto naš odsek Zveze Kanadskih Slovencev, prispeval je z svojo aktivnostjo za sledeče svr-he:
Spomladanska kampanja za Edinost ................ $133.55
Nove naročnine 2 6.00
Ponovnih 13 ___________ 39.00
članarina za preteklo leto ________________________________________ 23.80
Skupaj: $202.35 Za pomoč Jugoslaviji do konca leta	$515.00
Odsek Zveze iz svoje blagajne daroval	25.00
Charter od Z. K. S. 10.00
Delegat za Konvencijo S. K.J.S.	60.00
članarina odseka ZKS pri SKJS	10.00
se oglasi Vancouver, nam dela tudi pomislek, kako spraviti "sibirskega počasne-ža" iz prve vrste. Njegova "taca" je precej široka in kar z enim udarcem pobije svoje nasprotnike. Tako nekaj se podobnega kuha tudi v tej kampanji.
Iz Vancouverja so malo ali pa skoraj nič poročali o določeni kvoti. Najbrž da so že pri zaključku. Vendar pa ne malo je še tako nevarnih tekmecev in v prvi vrsti, St. Catharines, Timmins, Ge-raldton, Toronto in pa naši v Port Arthurju. Poleg vseh drugih največ korajže nam daje — Toronto. V prejšni kampanji so res zmagali, a. je vprašanje v letošnji. . . Naj prav dobro zasukajo rokave, naj nabrusijo kose in podvigajo tudi kladiva, če se hočejo meriti z nami v Sudbury.
Za prvo pošiljko da bi ne bile "ničle" v izkazu kampanje na račun naše kvote, prilagamo denarno nakaznico v znesku $100.00. To vsoto smo zbrali kakor sledi : Dobrovoljni prispevki na veselici 14 januarja $31.29, dobitek je prinesel $64.25, bratje Srbi so darovali $21.-00, razno $3.00, od mehke pijače $12.40. Izdatki so znašali skupaj $31.80, celokupni dobiček torej znaša $100.00 na račun naše kvote za tiskovni sklad Edinosti.
Tem potom naj bo izrečena prisrčna zahvala vsem udeležencem, kakor tudi prispevateljem za vprid tiskovnega sklada našega lista. Zdaj ko smo nabrusili kose in podvihali tudi rokave, na delo bratje in sestre, za uspešno kampanjo našega moralnega in političnega voditelja — Edinost.
Frank Zaic.
NAŠI GOZDARJI ZA EDINOST
VAŽNO ZA MONTREAL
Montreal — Lokalni odbor Veča za Pomoč Narodom Jugoslavije, prikazuje dne 30 januarja dva zanimiva filma v prostorih na 3447 St. Laurent Blvd.
Filma sta od velike važnosti in nadejamo se, da bo vplivalo na vsakega. Prvi film je posnet v taborišču Jugoslovanskih beguncev E1 Shatt, Egiptu, v katerem ima mogoče kateri vas poz-nanca ali rodbine in ga bo videl na sliki.
Drugi film je postanek Sovjetske Unije od Oktober-ske Revolucije do današnje orjaške borbe proti hitler-jevih barbarjev.
Prikazovanje slik se prične točno ob 8 uri zvečer.
Vabimo vse naše Jugoslovane mesta Montreala in o-kolice, da se zagotovo udeleže prikazovanja teh pomembnih filmov.
Vstopnina je dobrovoljni prispevek kateri se z hvaležnostjo sprejme.
Odbor Veča.
(Prepozno prejeli za zadnjo izdajo — Ured.)
Skupaj: $822.35
Poleg tega zbirali smo obleko, obutev itd., za pomoč narodom v Jugoslaviji v kolikor nam je bilo mogoče.
Joseph Drašler, tajnik.
USPEH ZARAVE ZA EDINOST
ii Sovjetske Unre" gospodoma Scott-om in Ker^n-skem. tako obmetaval čez drn in strn Sovjetsko Unijo. Po zborovpniu so si segli
Toronto — Zadnjo soboto, kot je bilo objavljeno, priredil je odsek Zveze Kanadskih Slovencev večerinko v prid sedanje kampanje Edinosti, katera je bila prilično obiskana od Slovencev, prav lepo število bratov Hrvatov in Srbov, tako da bo po odbitku izdatkov okrog $95.00 čistih dohodkov. K temu dodal je brat Martin Ivan-šek, član odseka vsoto $37,-00, katero je do sedaj zbral na nabiralno polo, kar skupno znaša $132.00. Omenjeno vsoto smo poslali na U-redništvo na račun naše kvote.
V imenu odseka zahvaljujemo se vsem kateri ste pomagali in vsem udeležencem ki ste nam omogočili do lepega uspeha. Najlepša hvala T. Kružiču, ki nam je cel večer brezplačno igral in nas tako lepo zabaval s svojo harmoniko in pa F. Zabu-kovcu ki je pomagal. Dalje vse priznanje bratu Ivanše-ku ki nas je iznenadil z tako lepo vsoto, naj nam bo za vzgled ostalim članom. Posebna zahvala našim pridnim članicam odseka in Krožka, ki so nam zopet, kot vedno, brezplačno pripravile vsakovrstni in okusni prigrizek in te so. Mrs. Petric, Mrs. Anzin, Mrs. Kozlevčar, Mrs. Muc, Mrs. Košmrl, Mrs. Matjašich, Mrs. Klemenčic in posebno pa še Mrs. Sher-vak. katera je tako neumorno delala ves čas prej in ta večer skrbela, da je bil vsak postrežen. Ne bilo bi lepo da se ne zahvalimo našim dekletom, ki tudi vsakokrat pridno rtrirnao-aio in strežejo pri vsaki prireditvi.
Torei nailepša bvala vsakemu 7.a naimaniši prisne-vek. ki ga ie doprinesel in pomaga za bol^i nsneh se-
v roV<» in dejali:
"Kdo nam je kos v temldanji kampam" Edinosti
I	Prip. Odbor.
Port Arthur — Cenjeno uredništvo Edinosti! Priloženo dobite denarno nakaznico v znesku 19.10, za tiskovni sklad našega lista. Posebno sedaj je naša dolžnost temvečja, ko se nahajamo v kampanji za list in v prvi vrsti Slovencev in Slovenk, da storimo kar največ zmoremo. Kajti nihče ne more preceniti vrednost dobrega delavskega in narodnega časopisa, če vpošteva-mo danes tako burne in viharne čase v svetovnem obsegu v borbi proti fašizmu, kjer je ravno tisk največji pripomoček ne samo za pobijanje lažnjive fašistične propagande, ampak obenem tudi voditelj protifašističnih sil po pravi poti.
Edinost je edini slovenski časopis v Kanadi. Kljub temu da so večina Slovenci in Slovenke že naročniki, a jih je še veliko število, ki niso naročeni na ta list. Zato je priporočljivo za vsakega naročnika, da ob priložnosti pove svojemu znancu ali sodelavcu na delu, da izhaja tudi slovenski časopis v tej deželi znan — Edinost. Na ta način boste pomagali kolikor ^iriti list, tudi obenem delo posameznih rojakov in rojakinj v naselbinah, kateri se trudijo in žrtvujejo za njegov obstanek.
To nabiralno polo sem dobila iz E. Greers kempe, kjer so zaposleni naši zavedni rojaki. Polo je poslal Nick Babič, kar je nabral med tamkajšnimi rojaki. V to svrho so prispevali kot sledi: Matija Rozman pet dolarjev, Nick Babič, tri dolarje. Po dva dolarja: G. Po-žek in F. Turšič. Po en dolar: J. Perišič, J. Žagar, J. Bambič in J. Simonič. Po 50 centov: G. Grdiša, T. Mi-šetič, S. Turina. Po 25 centov: L. Magirva, F. Svafra-niec, M. Hazenchuk, S. A-zertnica, Nečitljivo, J. M. Horn. Po 10 centov: Nečitljivo.
Skupaj $19.10 centov, za kar se prav lepo zahvaljujem tako N. Babiču, kakor tudi vsem ki so prispevali v ta namen.
Vera Marohnič,
Slovenka.
širite čltafte in nostanite naročnikom Edinosti
Jugoslavija Osvobojena
(Govor Sir Archibald Sinclair-a ob priliki otvori tve razstave)
Mr. Seton Watson, najprej se Vam želim zahvaliti za povabilo. Siguren sem, da se vsi čutimo malo razočarani, da ni med nami danes minister predsednik našega zaveznika Dr. šubašič, ali naše misli ga spremljajo na njegovi važni misiji na katero se je napotil v Jugoslavijo in mi mu želimo srečno pot. Ali prav zares smo srečni, da imamo med nami danes popoldan glasovitega vodja slovenskega naroda, vernega pomočnika Maršala Tita, Ministra prometa kr. jugoslovanske vlade Dr-ja Marušiča in globoko smo ganjeni z njegovim govorom o trpljenju jugoslovanskega naroda in dokazih, ki nam jih je dal o hrabrosti in slavi tega naroda.
Velika mi je čast, ker sem pozvan da sodelujem z Dr. Marušičem pri otvoritvi te razstave.
Tu se lahko vidi nekatere nesreče katere je Jugoslavija prenesla in nekaj onega duha, ki ji je omogočil da se zopet vzdigne.
Razstava nam daje celo sliko partizanske borbe. Spominja nas junaške in neustrašne borbe rodoljubov pod hladnim in navdihnjenim vodstvom Maršala Tita. Vidimo primere okrutnosti sovražnika. Ginjeni smo in začudeni nad vsem kar so storili žene in neborilci, da bi pomagali borilcem.
Tu v Veliki Britaniji mi ne bomo nikdar pozabili, da je Jugoslavija stala hrabro na poti tirana, ki je leta 1941 udaril nanjo, ko so izgledi za zavezniško stvar bili najbolj črni. Ona ni računala na ceno. Njen narod ni popustil, zato je dobil slavo. On je rešil dušo svoje domovine in osigural dragocen čas, vreden velike zmage za zaveznike. Nemci so poplavili deželo .ali niso mogli podjarmiti nje naroda. Partizani so se dvignili proti njim. Mi smo bili zmožni, dati jim stvarne izraze tovarištva skozi Royal Air Force in Royal Navy.
Leta 1943 smo z avijoni prenesli 200 ton zalog. Morda je to bil mal začetek, ali največji del tega leta smo morali letati z severno-afri-ških letališč. Leta 1944 je naša naloga bila olajšana z rabo letališč v Italiji in bili smo v stanu, da pomagamo v mnogo večji količini. Do konca prejšnjega meseca so naši avijoni prinesli partizanom 7000 ton zalog. Razen tega trikrat toliko pomoči je bilo poslano v Jugoslavijo po morju. Te zaloge niso bile samo orožje in municija, ampak tudi obleka, zdravila in popolnoma preskrbljene bolnice. Samo septembra tega leta je več kot 2000 ranjenih bilo preneseno po zraku iz Jugoslavije.
Tedaj, Dr. Seton Watson, naj narod Londona pride na to razstavo, naj vidi tu pre-dočeno borbo rodoljubov Jugoslavije, naj se nauči in spozna ter ceni jugoslovanski narod za njegov nezlomljivi duh, da z njim deli trpljenje skozi katero ta narod sedaj gre.
VAŽNO NAZNANILO
O vprašanju lastnine reda in zakonitosti
Prihodnja tablica kampanje Edinosti izide z dne 2 februarja, katera je že ob tem času prekoračila skoro polovico določene kvote v novih naročninah in tudi tiskovnem skladu. Na prvem mestu je seveda prav močno se postavil Windsor, za njim Vancouver, Noranda in tako po vrsti druge naselbine. Toda prihodnja tablica najbrž da znatno spremeni tako skupni rezultat, kakor tudi postavi še posamezne naselbine na primernejše mesto. Kajti zabave namenjene za tiskovni sklad, so se vršile v drugi polovici t.m.
Zato požurite z pošiljko čimprej, da bo vaše mesto zastopano v seznamu kampanje Edinosti, na primernejšem mestu.
Upravništvo Edinosti.
LEHMANOVA IZJAVA 0 JUGOSLAVIJI
U Buletinu United Nations Relief and Rehabilitation Administration od 29. decembra p.l. je generalni direktor UNRRA-e, Herbert H. Lehman objavil sledečo izjavo o Jugoslaviji:
"Jaz sem zelo presenečen radi nekih člankov, ki so izšli v časopisju, v smislu katerih ostajajo resne razlike med UNRRA in jugoslovanskimi oblastimi oziroma administracijo reliefa v ti zemlji. Zadeva pa ni taka. Važno je, da se pojmi, da se zdaj vodi dve vrsti pogajanj radi reliefa za Jugoslavijo. Eden izmed teh se vodi med Jugoslovansko vlado in zavezniških vojnih posredovalcev, ki predstavljajo ameriške in angleške vojne vlasti. Njihov namen je, da dosežejo sporazum glede na-cv ina reliefnih operacij, ka-^re se bodo izvajale pod vujno upravo in z vojnimi reliefnimi zalogami v času militarne odgovornosti za civilni relief v Jugoslaviji. Drugo vrsto dogovorov se vodi med zastopniki Jugoslavije in UNRRA in sicer v Washingtonu in Londonu. Ti dogovori se nanašajo na reliefni program v Jugoslaviji za tisto dobo, ko poteče vojaško nadzorovanje in prevzame UNRRA odgovornost nabavljenih zalog in nadzorovanje reliefnih aktivnosti v Jugoslaviji.
Z ozirom na uredbo razmer, ki bodo potem, ko neha militaristična doba, morem reči, da obstoji popolen sporazum med to administracijo in predstavniki kraljevske jugoslovanske vlade, kakor tudi med maršalom Titom. UNRRA bo dovolila, kakor je bilo ves čas razumljivo, da jugoslovanske oblasti same vodijo distribucijo tistih zalog, ki jih je nabavila UNRRA. Edini pogpj, katerega je UNRRA predložila, je ta, da se dovoli zadostno število nadzornikov,
katerih dolžnost bo pred vsem namen, da se bo moglo potrditi drugim narodom, članom UNRRA-e, da se je distribucija vršila v smislu načel, katera je postavila uprava UNRI&.-e.
Jugoslovanske oblasti so me obvestile, da se v glavnem strinjajo z načeli, katere smo postavili z ozirom na administracijo reliefa v slučajih, ki se nanašajo na zaloge, dobljene po UNRRA. Konečni zaključek tega dogovora čaka samo na daljno klarifikacijo in konsolidacijo političnega stanja v Jugoslaviji. UNRRA ima štab reliefnih specijalistov kakor tudi upravno osobje. Ti so v Italiji in samo čakajo, da prevzamejo svoje naloge s tem, da pomagajo Zavezniškim vojnim posredovalcem za časa militarne odgovornosti, ali da pridejo na pomoč naravnost jugoslovanski vladi, kadar prevzame UNRRA direktno odgovornost za relifne operacije v tem delokrogu.
ZOJSA.
Narodna oblast in duhovščina
(Iz 2 strani) vi, Sleherni duhovnik, ki hoče skupno z narodom v odločilne borbe končnih razdobij velike domovinske vojne, je v narodno osvobodilnem gibanju dobrošel in bo našel tako pri nas komunistih kakor pri drugih naših tovariših v Osvobodilni Fronti topel, tovariški sprejem.
Naša politika je jasna: še z večjo doslednostjo kot doslej bomo izpolnjevali načela o svobodi vesti, veroizpovedi in bogočastja in še z večjo doslednostjo kot doslej bomo udarjali po narodnih izdajalcih.
(Iz 2 strani) edinice uspele razplamteti pravo narodno gibanje.
Vrnil se je v Jugoslavijo, kjer je kmalu spoznal, da nam bo vsem mačeha. Spoznal pa je tudi, da je Komunistična Partija največja po-bornica ne samo za pravice njegovega razreda, ampak tudi za pravice malega, zatiranega naroda sploh. Delal je v sindikalnem pokre-tu, bil predsednik Strokovne komisije in tajnik Zveze kovinarjev. Vodil je štrajke in romal iz zapora v zapor. Leta 1939. je dal pobudo za "Delavsko-k mečko enotnost", ki je zbrala okrog sebe jedro tistih borcev, ki so pozneje, po razpadu Jugoslavije, šli z največjim zagonom v borbo proti okupatorju.
Ob italijanski raciji po razsulu Jugoslavije je prvi romal v zapor, odkoder je po šestih dneh pobegnil. Policija o tem pobegu sploh govorila ni, ker se je bala sramote. Kot prvi komandant naše vojske je iz Ljubljane obiskoval vse partizanske edinice. Italijanska straža na bloku je bila možu, ki je v nahrbtniku nosil pomaranče in limone in bo-lehno pokašljeval, zelo naklonjena.
še v času najhujšega terorja je vztrajal v Ljubljani v bunkerju, ki ga nista bili sposobni odkriti ne italijanska ne ljubljanska policija — živeč ob italijanski aprovizaciji.
V treh letih okupacije je prehodil že vso slovensko •zemljo. Posebno ga pozna naša Primorska, kjer se je jeseni 1943 s svojo patrolo in še štirinajstimi partizani uspešno boril s 150 švabi, ki so naslednji dan svoje mrtve odvažali z vozovi. Pozna ga Primorska po neštetih mitingih iz zborovanjih in po prislovici: "Za tovarišem Luko hodi hajka, ki pa ji je on vedno kos!
Tovariš Leskošek, ko gledam Vas, člane KPS, v tesnem sodelovanju s tovariši iz ostalih skupin, ki sodelujejo v Osvobodilni Fronti, se moram smejati belogardis-tičnim klevetam, ki skušajo prikazati Osvobodilno Fronto kot diktaturo komunistov.
Tudi mi se jim smejemo. Naše sodelovanje v Osvobodilni Fronti s tovariši krščanskimi socialisti, demokratičnimi Sokoli, socialnimi demokrati, predstavniki slovenske kulture, kmetij cev in z ostalimi skupinami, ki sodelujejo v Osvobodilni Fronti, je čisto lojalno in teme-
PROF. LASKI OPOZARJA AMERIŠKE SOCIALISTE
Neprijetno je za pomisliti na razdobje svetovne zgodovine, posebno z ozirom na neznačilnost ameriške socialistične stranke v Združenih državah. Po prvi svetovni vojni, Evgen Debs, je vsaj pri volitvah dosegel okrog milijon glasov — danes — dvomin, da bi Norman Tho-mas vzlic vojne sfere, katera se z brzim tempom približuje k svojemu zaključku, dobil eno desetino glasov v primeru Evgen Debsa.
Poznam Thomasa, kot vnetega in poštenega Socialista, kateri mrzi fašizem, če je v Evropi ali Aziji, ne manj odločno kakor mi. Vsekakor pa je težko za nas, da bi ne imeli resnih pogledov zaradi dejstva, da je ravno on vodil to stranko v "cul-de-sac", da je postala ne samo nepomembna, am-
ZA DVE LETI PREPOZ-NO PANOVI
London — Po osvoboditvi Waršave, predsednik poljske begunske vlade Tomas Arciszewski je naznanil, da je njegova vlada sestavila nov "memorandum" in obenem pripravna poravnati sporno zadevo med Sovjetsko Unijo in poljsko begunsko kliko v Londonu. V tem naznanilu pravi, da je begunska vlada pripravljena ko-operirati z sovjetskimi četami za uničenje nemškega fašizma in v to svrho "mobilizirati" 300 tisoč poljsko armado, ki naj bi prišla pod povejstvo sovjetske vojaške komande.
Toda težko je pozabiti drzno dejstvo poljskih begunskih krogov, ko so zahtevali evakuacijo 60.000 poljske armade v kritični dobi ob prodiranju nemškega fašizma proti Stalingra-du, pred dvema letoma, namreč avgustu mesecu 1942, dasi je očividno bila potrebna že tedaj za ojačitev Rdeči Armadi, ter z tem doseči ne samo zasluženo priznanje med Zedinjenimi narodi, temveč lastnim poljskim narodom. Pozneje je ta armada po zaslugi begunskih krogov postala nič drugega, kakor skupina posto-pačev v Iranu.
Poljski "panovi" so začeli spoznavati deloma svoje napake, toda prav daleč od poštene namere. Zapozneli so za nič manj, kakor za dve leti. Nova poljska armada šteje več kot 300 tisoč mož, obenem pa pod komando resničnih poljskih častnikov in narodne poljske vlade v Waršawi.
pak s skrajno nerealističnimi pogledi.
Ameriški Socialisti se zdijo nam v Angliji podobni prav tako mešani in mlaku-žni skupim Neodvisne delavske stranke, katera pa ni nič drugega v primeru z pre-teklostojo, kakor bledoličen ovenel venec. Kljubujejo dejstvom, kakor tudi ameriški socialisti pod vodstvom Thomasa, Ako bi bili naši pogledi podobni stališču Thomasa, bi se nahajali sedaj mesto osvobojenja zasužnjenih narodov ter na o-bzorju prav močnih znakov popolne zmage, nekje v kaki provinciji nacistične Evrope.
Zdi se, da ameriški socialisti nimajo pojma, kaj se dogaja v svetu, zaeno na vpogled so zaprav ločeni od stikov in od deleža njihovih obligacij.
Naša naloga je organizirati mir na podlagi kolektivne sigurnosti, ter ekonomske obnove. Ameriški socialisti se prav malo zanimajo za tehnične in činkovite priprave h kolektivni sigurnosti in povrh tega obenem vplivati na Združene države napram ekonomski ekspanziji.
Thomas izgleda* kakor da si umiva roke od realnih problemov v svetu. Nedvomno da prav rad govori z vso svojo sposobnostjo o prefekturi in paradižu, kar bi se imelo zgoditi po njegovem mnenju kot neki "čudež", toda za nas v Evropi, je kaj na takega sploh nemogoče pomisliti spričo resničnih dejstev.
Ta stranka je vsekakor zelo ozka skupina z velikimi idealisti, polni bolečih o-bčutkov v agoniji človeštva, toda venomer ponavljalci, da ne morejo prav nič storiti za bolnika v njegovi bolezni.
Društveno obvestilo
Toronto — Tem potom prosi se članstvo odseka "Bratska Sloga" št. 684 SNPJ, da se zagotovo udeležijo redne društvene seje, katera se vrši v soboto večer 27t.m. v znanih prostorih pri rojaku R. Muhitch na 386 Bathurst St.
Obenem naznanjam, da sem prejel iz Gl. urada ko-lendarje za članstvo odseka. Ker mi je nemogoče vsakega posebej obiskati in izročiti, prosim naj vsak sam pride na sejo omenjeni večer, kjer ga bo dobil in s tem prihranil nepotrebno delo in stroške meni in odseku.
J. Petric, tajnik.
lji na devetih temeljnih točkah Osvobodilne Fronte, slovenskega- naroda, ki so bile sprejete že v letu 1941. na predlog Komunistične Partije Slovenije v sogLasju z vsemi sodelujočimi osemnajstimi skupinami. V Izvršnem Odboru so trije krščanski socijalisti, trije Sokoli, dva kulturna delavca in trije komunisti, v Vrhovnem plenumu pa že od vsega začetka predstavniki vseh skupin. Program in cilj Osvobodilne Fronte je jasen: osvoboditi slovenski narod izpod okupatorja in ga združiti v svobodni, združeni Sloveniji v demokratični, federativni Jugoslaviji, če je program tako jasen, kakor je nas, ne more biti diktature ene ali druge skupine v Osvobodilni Fronti. Klevete belogardistov in drugi protinarodnih izrod-kov nas pri našem delu ne morejo ovirati. Ljudstvo se je pa že samo prepričalo o enih in drugih in takim klevetam na naseda.
Naša ljudska vojska in oblast Osvobodilne Fronte sta nam največja poroka, da bo takoj ob razpadu fašistične Nemčije zavladal po vsej Sloveniji red, da bosta ti dve naši nezlomljivi sili preprečili vsako anarhijo.
Kako gledate Vi na ta trenutek?
Osvobodilna Fronta je organizirala Narodno Osvobodilno Vojsko Slovenije kot sestavni del Narodno Osvobodilne Vojske Jugoslavije pod genialnim Titovim vodstvom iz ljudstva in za ljudstvo in je sposobna braniti slovenski narod pred okupatorjem in pred vsemi, ljudski demokraciji sovražnimi elementi. Ona bo sposobna ob zlomu Hitlerjeve tiranije očuvati red in mir ter preprečiti vsako anarhijo, ki jo bodo skušali ustvariti razni ljudstvu sovražni elementi, predvsem belogardisti. Prav tako pa bo sposobna zaščititi narod in njegove ljudske množice pred slehernim a -narhističnim samo voljnim pojavom, ki bi izviral iz zaostalosti in nezadostno visoke demokratične zavesti. Narodno osvobodilni odbori že danes sprejemajo oblast v svoje roke in predstavljajo borbeno enotnost in demokratično zvezo vseh svobodoljubnih Slovencev ne glede na družbeno, tradicionalno in nazorsko pripadnost. Vsakogar, ki bi skušal edino narodno oblast narodno osvobodilnih odborov streti, bosta naša vojska in Osvobodilna Fronta štrli.
Belogardistična propaganda skuša izločiti imovitejše sloje iz narodno osvobodilne borbe s temj, da jih straši s spremembo lastninskih odnosov po osvoboditvi.
Kakor vsa ostala belogardistična propaganda proti Osvobodilni Fronti, tako tudi ta o spremembi lastninskih odnosov po osvoboditvi temelji samo na laži. S tem hoče samo razplamtiti bratomorno in razredno borbo, ki ji pa ne bo uspela. Ločiti imovitejše sloje od Osvobodilne Fronte in pravične narodno osvobodilne borbe ji tudi ni Ispelo. Vsi imoviti sloji po večini sodelujejo v Osvobodilni Fronti in so dali ogromne svote posojila in velike količine materiala osvobodilnemu gibanju na razpolago. Oni poznajo izjavo, ki sta jo dala 1943 vrhovni komandant maršal Tito in predsednik Antifašistične-ga Sveta dr. Ribar o nedotakljivosti privatne lastnine in popolni možnosti osebne iniciative v industriji, trgovini in poljedelstvu.
Kako gledate na naš odnos do zaveznikov in na medzavezniško sodelovanje po vojni?
Sodelovanje med zavezniki in naše sodelovanje z velikimi zavezniki je bilo ustvarjeno v najhujši borbi, u-trjeno in prekaljeno v krvi. To sodelovanje bo ostalo ravno tako plodno v vzajemni pomoči po vojni v miru. Od sodelovanja velikih zaveznikov ne bodo imeli korist samo zavezniki, temveč vsi mali svobodoljubni demokratični narodi sveta. Mi Jugoslovani smo ponosni, da smo v borbi za svobodo in
tditlttN v. ^
Iz francoščine prevedla K. N.
In tako dobro sta doslej igrala svoji vlogi! Zdaj se izdati, bi pomenilo izzivati Usodo!
Toda nevarnost, pa tudi Morenov čvrsti prijem — zdaj jo je prijel okrog pasu in jo nežno podprl — st» vrnila Orani prisebnost. Ne, po nobeni ceni ni hotela deliti usode nesrečnic, ki so jih tam doli pijani anarhisti vlekli v sramoto ali smrt!
Njena poroka z Morenom se ji je v tistem trenutku zazdela prečudovita, prelepa rešitev iz pekla!
Nasmehnila se je in hvaležno pogledala svojega spremljevalca.
S tem prvim, spodbudnim smehljajem v srcu je stopil Moreno pred grobijana, ki je vršil dolžnosti uradinika n» zasilnem poročnem uradu.
Ta občan si je drznil nagovoriti mladega letalca s širokim, predrznim režajem:
"Sijajno, Moreno! Kakor je videti, si se odpovedal lepi Karmenciti! Zdaj hočeš imeti grlico sam, čisto zase! Res izbran kos, pri moji veri! Mika me, da bi se jaz ugriznil s teboj."
Ta želja bi te drago stala, prijatelj!" je suho odvrnil mladi letalec.
Uradnik ni ugovarjal, toda njegove besede so potrdile v Morenu občutek, da morata biti z Orano zelo previdna, da ne bi v poslednjem trenutku zbudila kakšnega suma.	______
"Caramba! Moreno ne dela tako kakor njegovi tovariši!" je vzkliknil mladi letalec in udaril s pestjo po mizi.
"Glej ga! Kaj te je pa prijelo?" je začudeno vprašal uradnik.
"Saj boš še črnilnik prevrnil!"
"In kaj potem? če bo to hitreje izpolnilo tvoje vražje papirje, prav rad! če bi se jaz tako obiral, kadar mečem bombe na sovražnikovo ozemlje, bi bilo presneto malo škode!"
Uradnik je dvignil pogled k letalcu.
"Vemo, vemo, Moreno," je dejal s porogljivim nasmeškom.
"Naš letalski prvak si in pogosto se res dobro odrežeš. Toda zdajle vendar malo potrpi! Ali so vaše listine v redu, camarida? Dobro! No, Moreno, zdaj pa že lahko poljubiš svojo ženo!"
"Da! Da! Moreno! Poročni poljub!" je kričala razigrana množica, hoteč se zabavati na rovaš mladega para.
"Poljub! Poljub!"
Tudi Vincent in Frasquita sta se pridružila tej zahtevi.
''Dobro!" je veselo zaklical Moreno, "rad se pokoravam takšni zahtevi!"
Hkrati je hotel objeti svojo ženo, toda Orana se je kakor v zadregi za spoznanje odmaknila od njega.
Okrog stoječi so se zasmejali. Zdelo se je ,kakor da bi njih smeh še podžgal samoljubje mladega moža. Veselo je zaklical:
"Ljubica moja, ali me nočeš prvič poljubiti kot žena, tukaj, pred vsemi?"
Upognil je drobno Oranino glavo, da je bolj mrtva kakor živa omahnila nazaj, in jo krepko in strastno poljubil na ustnice.
Vsa Oranina ženska sramežljivost se je uprla temu ljubkovanju, ki ni moglo zbuditi odmeva ne v njenem bitju in ne v njenem srcu. Njene drobne roke so se zaman skušale upreti železnemu objemu mladega moža.
Toda letalčeve oči so se potopile globoko v prestrašene zenice mlade žene in ji zapovedale, naj molči, čuteč, da bi se rada uprla, osvobodila njegovega objema, ni zrahljal rok in jo je še zmerom prižema! k sebi. Zdaj je veljalo za vsako ceno udušiti upor tega mladega bitja, besede, ki so ji nehote kipele na ustnice, trepetajoče pod njegovim ognjevitim poljubom!
"Oprostite!" ji je dahnil po tihem, ko jo je osvobodil iz objema.
Orana, ki v vsem svojem mirnem meščanskem življenju ni doživela toliko razburjenja kakor tu v enem dnevu, je . bila pri koncu svojih moči. Moreno je začutil, kako je njeno nežno telo postajalo v njegovem objemu vse težje in težje. Krepko jo je podprl, da ne bi omahnila.	—
Na očeh množice in na smehljajih teh sicer mrkih obrazov je spoznal, da so zadovoljni z njegovim poročnim poljubom. Hkrati je pa začutil, kako ga Vincent odriva, hoteč sam stopiti pred oder.
Tisti trenutek je Moreno istinktivno krepkeje podprl svojo ženico. Tik mimo odra sta dva miličnika, oborožena do zob, gnala sirote iz cerkve svete Evlalije, med njimi pa duhovnika, zajeli so ga bili z ženskami vred. Moreno je vedel, da bo pogled na ta sprevod na Orano strahovito učinkoval.
Ubogo čredo so vlekli na morišče, kakor so delali to že mesece in mesece poprej. Očitno je bilo, da novo-poročenci niso občutili do duhovnika takšnega sovraštva kakor miličniki in anarhisti, ki so ga gnali na morišče. Iz src vseh teh novoporočencev je za trenutek izginilo sovraštvo ob misli, da bi v drugih okoliščinah morda prav ta duhovnik blagoslovil njihovo zvezo.
Mirno in dostojanstveno je korakal duhovnik mimo njihovih vrat. Čeprav so ga miličniki surovo suvali in brcali, se ni pritoževal. Upiral je pogled v mlade pare, zbrane pred poročnim odrom. Za trenutek so se njegove oči ustavile na Orani in njenem tovarišu in zdelo se je, da je siromak poznal mladi par.
Orana se je, še vsa izčrpana, spet spomnila na strahotne trenutke, ko jih je ta sveti mož spodbujel in bodril v gostoljubni cerkvi svete Avlalije.
Zdaj ga pa»ženo kakor zločinca! In na tej strahotni poti se njegov hrbet voljno upogiba pod udarci in njegova usta ne odgovarjajo surovim psovkam mučiteljev. . .
čutila je, kako je prebledela.
(Nadaljevanje prihodnjič)
demokratične pravice ljudstva postali zavezniki velikih svobodoljubnih narodov Anglije, Sovjetske Zveze in Amerike.
Po končanem razgovoru s tovarišem Leskoškom se ustavim pri svojih največjih prijateljih v naši prestolici — pri naših stražarjih in kurirjih. Preberem na sten-času nauke komisarja Mirka, novo pesem tovariša Francka, reportažo komandirja Francija o prehodu čez Suho krajino 1942. leta, s Svarunom se pogovoriva, kaj je novega v štabu. Skupno občudujemo naše hrab-
re borce, ki že peti dan zaporedoma napadajo švabo-branske izrodke pri žužem-bergu, in delamo načrte za bodočnost.
Ko odhajam, je v meni čustvo povezanosti z njimi še globlje in čustvo hvaležnosti do vseh starih borcev — partizanov, ki so s tsiko preprosto pripravljenostjo na žrtve dokazali svojo ljubezen do naroda. Oni saaiares sol naroda, na njih t ¿rti, na njih ranah in trplj 0ju, pa tudi na njih rad ostrem oklepan-ju tega življenji je trdo zgrajena naša svoboda.
Marij i Vilfan.