MATERIN BLAGOSLOV
IGrRA S PETJEM
SPISAL
Anton Klodič
V TEKSTU
TISK. B. APPOLONIO
1878.
Založil Ant. Klodič.
VVOD.
Leta 1867 so se Kobaridci nadejali, da se Predelska železnica začne že 1868. 1. delati. Vsakdanji predmet pogovorov in razprav po tergu je bila istega leta ,, Predelska železnica." Iz teh pogovorov se je rodila vesela igra „ Novi svetki sem jo dal leta 1868 kot rokopis tiskati. A vesele nade, da bodo imeli železnico, niso se Kobaridcem izpolnile in igra, katero sem v naglici za priliko spisal, nema nikakošne vrednosti ved. Ker sem pa v Kobaridu mnogo.srečnih dni preživel in v omenjeni,
za svoje pozneje živenje odločilni dobi tam bival, želel sem vendar v obliki igre ustvariti one dobe spominek, bodisi kakoršne koli vrednosti, ki naj bi bil tudi spominek moje hvaležnosti za vse dobrote, ki sem jih tam užil. Mislil sem, naj bi bilo vprašanje Pre-delske železnice v „Novem svetu" obravnano, v tej novi igri le okvir k sliki, vzeti iz družbinskega živenja, v katerem se mora človek toliko boriti za srečo. Tako — sodil sem — ne bode imela igra le lokalne vrednosti, ampak utegne zanimati vsacega rah-ločutečega človeka.
Ant. Klodič.
OSOBE.
PODKUKNIK, bogat kmet. VIDA, njegova sestra. JELA, njegova hči. PETEE, Jelin ljubi, kovač. UČITELJ. ZDRAVNIK. MIROSLAV, | ANTON, f inžinil3a-NACESTNIK, Miroslavov in Antonov stric, viši inžinir. TURJAN, | MOHORIN, > kovači. LEŠČAR, | VINKLlO, kolar. PODKERNIK, kmet. ANICA, dekla v Šandrovi kerčmi. KATRA, dekla pri Podkuknikovih. Drugi Kobaridci.
Dejanje se verši v Kobaridu leta 1867.

PERVO DEJANJE.
(V Podkuknikovi hiši. — Soba). PERVI PRIZOR.
JELA
(stoji pred mizo in opazuje šopek rožic na njej. Vzemši iz šopka hlapčiča pravi).
^-Jt/ekliški hlapčič zali, ti povej, če res ~ Ima me rad, ne šali s sercem mojim se; Ce zvest ostane ali bode mi nezvest, Če zvesto ljubil bode ali me pusti. Got6va sem, on terstje upogljivo ni, Katero vsaka sapa ziblje. Kakor Kern Stoji nepremakljiv, besedi svoji zvest Ostane vselej Peter. Tak je on! — In vse
Zapreke, srečo nama ki ovirajo, Se stanovitno voljo zmore. Prav za prav Ovira jo le Sna, da je siromak. Oe tehtam pa na tanko, v tem ovire ni Za naju blagor. Priden, lep mladenič je, In upam, da prijazna bode sreča mu. A oče moj je druzih misli nego jaz. Da Peter je štedljiv in priden, tega pač Nikakor ne taji. Naj bode češčen Bog In hvaljen, nekaj časa sem, ni tudi več Tako nasproten rokodelcem kakor prej. Pot, kojo je v Gorico storil te-le dni, Zastonj ni bila; mogel se je uveriti, Da, kakor plug, časti je vredno kladivo.
DRUGI PRIZOR.
(JELA in PETER). JELA.
Oh Peter! Dolgo že te ni bilo pri nas, Da že sem skoro skerb imela, ali še Imaš me v mislih.
PETER.
Vselej Jela! Oče tvoj Pozval na delo ni nobeno me ta čas, Pa priti moral sem, če tudi ne pozvan In brez opravka ta edini krat, do vas, Da vidim in pozdravim, serce moje, te.
JELA.
Tvoj govor jemlje mi nemir in skerb. Zakaj Pa tak' otožno se glasi?
peteb.
Radosti vsa Skipeva duša mi, odkar besedo si, Da bodeš moja ali pa nobenega, Izrekla mi. — A žalost, bridka tuga me Obhaja, ko pomislim, oou tvojemu Že kolikrat sem skušal se prikupiti; A uspeha nisem še imel nijednega. Le kmetovalstvu hvala, vselej pravi, gre, A rokodelstvo steber je družini slab. Da dnes s pečenko dobro rokodelec se Osladi, drugi dan le čemi, suhi kruh Ima za hrano, žejo s samo vodo si
Gasi, to vedno govori; in žalibog Le malo upa še imam, da spremeni Menenje svoje meni v prid.
JELA.
Veš, dragi moj, Da stanovitnost vse premore. Kapljica Vode izdolbe skalo, neprenehoma Ce udarja le na isto mesto. Oče moj Pregovoriti se še da, to upam jaz.
PETEK.
Besede tvoje, draga, tolažljive mi Že upadajoče nade z nova dvigajo, In da mi poj de delo lehko izpod rok, Da skerb za srečo najino mi da krepost, Naj bolje čutim zdaj, ko moram, žalibog, Slovo od tebe....
JELA.
Kaj mi praviš, dragi moj? PETEK.
Da, ljuba moja, prišel sem jemat slovo. Po svetu sreče grem iskat in miroval Ne bodem, dokler ne dobim si lepe v last
Kmetije. Morda bom, zemljišča gospodar Bogat, očetu zet po godi tvojemu. Ta čas pa Jela bodi zdrava, zvesta mi.
jela.
Kar (5bečala sem pred Bogom ti, storim, Le bodi Peter brez skerbi'. Serce zvesto Ohranim ti, dokledar bode bilo mi. A misli, tuji kruh da dobro ne diši, Da domovino ljubo zapustiš. — Gorje Človeku, ki nestalni sreči upajoč Domači zemlji da slovo.
peter.
Saj veš i ti: Kedor ne vaga, nema blaga.
JELA.
Da, to vem. Ostal da bi pa v tergu našem, to želim, Ker v skerbi reva bi živela ves ta čas Pa žalovala bi po tebi, dragi moj, Ko bi na tujem trudil se za me.
PETEK.
Ce Bog
Da srečo mi po mojem ierdnem upanji,
Ne bom v deželi tuji dolgo se mudil, Naj bo to njemu izročeno! To pa vem, Zamujal časa jaz ne bodem, znoja bal In žuljev se ne bom, da skoro svoj namen Dosežem, stopim pred očeta tvojega Ko bogatin in tebe, draga, pridobim.
JELA.
Nikar ne hodi stran; ostani, prosim, tu. PETER.
Jaz upam, nama da bo v prid, če strani grem. A sam ne grem; podoba tvoja pojde v svet Z menoj, katere čas ne zbriše mi iz serca.
JELA.
Oh, udaj se silni moji prošnji! Ako greš, Bog ve, kedaj in ali verneš se domov.
PETER.
Ne delaj sebi praznih, upam, le skerbi, A meni, prosim, ne slovesa težkega. Molitve tvoje bodo zla me čuvale, Serce bo vleklo k tebi, draga, me na dom.
(Poljubi jo pa otide.)
JELA.
Oh mamica, kako hudo pogrešam te!
(strani.)
TRETJI PRIZOR.
PODKUKNIK.
Zapazil sem, da Peter je iz hiše šel, A posla ni pri nas imel. Da Jelico Rad vidi, vsa znamenja jasno kažejo, In Jela njega. — Pa kako stvari stoje, Gotov še danes hočem biti. (kliče) Jela čuj!
CETERTI PRIZOR. (JELA prihaja.)
PODKUKNIK. Iz naše hiše videl Petra sem idočega. Kaj nekaj hotel je tu-le prijatelj tvoj ?
JELA.
Slovo je prišel k nam jemat; na tuje gre Iskat si kruha, premoženja.
_ H —
PODKUKMK.
Prav! Saj so Težave kladivo, značaj ki skujejo Človeku ino ga možaka zdelajo. Naj gre! Saj tebi, mislim, žal ne bo po njem; Mladeničev je pridnih mnogo še tu-le, Premožnih. Janez, na primer, Podkernikov Ima na te oko.
JELA.
Zelo je priden fant; A Petru sem zvestobo obečala že Ter up imela, zet po všeči da vam bo, On, ki od mladih nog odlično štuje vas. Saj dobro vem, da skerben oče ste mi vi, Da storite za mojo srečo vse, in jaz "Vas rada ubogam v vsaki reči; a le v tej, Vas prosim, moja naj velja. Ce Peter ni Po godi vam, pa sama raje ostati čem, Ko vzamem Janeza; na vaše stare dni Vas bom, ko hčeri se spodobi, pazila. Saj tudi ne bi bilo dobro, da bi vi In teta sama brez postrežbe moje tu Ostala.
PODKCKNIK.
Nu! Mnogo vode steče še Po Soči, predno verne Peter se domov. Pustiva to! Glej, v hiši je-li v redu vse.
(Jela odhaja) Tedaj se nisem varal. — Moje je kervi, Odločna ino raje ostane brez moža, Mladeniča ko vzela bi nevšečnega. Da moja hči mi osami, tega pa ne. — In prav ima, da rodne hiše se derži. Kaj bo iz tega, naj odloči časa moč. Velika skerb je danes šla iz glave mi. Da sem je prost, zahvaljen bodi večni Bog.
PETI PRIZOR.
(Sprememba. Soba v Šandrovi kerčmi. Za mizo sedijo kovači in kartajo: Lesčar pa Mohorin skupaj proti Vinkliču in Turjanu. Podkernik in drugi Kobaridci stoje ali sede okoli njih. Zadej se vidijo odperta vrata v drugo sobo; v tej sedita pri mizi zdravnik in učitelj in bereta novine.)
TUKJAN.
Vi Vinklič ste igralec, da se usmili Bog. Kedo vas je učil igrati? Mislite, Tri trojke imam, dvojki dve pa kupen as, Vi pa mu silite v denar, v njegovo moč. Jaz vina polic pač bi raje bil zgubil, Ko to partido, ki sem v rokah jo imel. Saj sem na mizo tolkel, da je bilo kaj, Z baštonskim fantom. Kaj bi še hoteli vi?
VINKLIČ.
Uganiti ne morem, v čem je vaša moč. — V baštonu takrat nisem dobrih kart imel, Z denarjem, mislil sem, da pridem dobro vam; A sreča je hotela, ves da Mohorin Denar nakerpa. Prislepilo se mu je.
MOHORIN.
Kaj? Prislepilo? Zna, kedor pač zna, je rek Modrosti stare. Vinklič pravi mojster ni. Dokažem pa prav lehko, da resnico jaz Vam pravim. Fanta kupnega in konja sem Potem odvergel špadnega pa kralja še Baštonskega položil berž na vaš sem as, Dvomiti ni vam bilo, terdo da tiščim Denar. Imeli ste bašton igrati vi.
LEŠČAR.
Nu! Ta je lepa, premotiti se je dal. Človeku marsiktera zmota prignjusi Živenje. Zmote ne bi bilo veče pa, Tako jaz mislim, ko kazati znanja moč, Sedeti pa pri praznem steklu. Ali ne?
mohorin.
Gotovo! Čudim se modrosti vaši. Na, Prinesi Ana berzo steklo belega, Da zmoči dobro gerla nam že suha spet. Da mere pičle ne prineseš, dobro glej.
s
anica.
Bodite brez skerbi, prepolna bo za vas.
(otide.)
ŠESTI PRIZOR.
(Podkulcnik s topi v sobo.)
mohorin.
Podkuknik, zdravi! Dolgo počastili nas Že niste. Saj bolezen vas vezala ni Na dom.
(Anica prinese vino, Mohorin nalije kozarce pa pravi.) Nu, pite!
podkuknik (pije)
Zdravi, tukaj zbrani vsi! (Polagaje kozarec na mizo) Zahvaljen bodi Bog! Ko riba sem vam zdrav. V Gorico sem zalezel bil minule dni.
vinklič.
Povejte nu, ste-li imeli dobro pot?
FODKUKNIK.
Že davno nisem bil v Gorici. Slišal sem, Da vsa je ponovila se; mislil sem tedaj, Da predno umerjem, videti čem novi svet. Napotil sem se v torek koj po pol noči; Migljale so še blede zvezde; zora ni Bumena pokala in že sein bil na pol Poti. O zori sem dosegel klanec, ki V Eočinj derži pa sili konje iti v stop; Ob šestih sem koles zavozil k Fajfarju Na dvor pa šel po mestu. Govoril o njem Ne bodem; na postajo hitel sem, ker vlak Imel je priti iz Italije. Na most Veliki, ki čez Sočo tje v Ločnik derži, Sem čuda čakat šel. In skoro kaže dim, Nebo černeč, da bliža se hlapon; tako Tafla se mu iz dimnika. Ko pride v vid, Že čudni stroj do mene prifušči, goneč Brezbrojnih isker kolobar. Hlop, hlop, hlop Doni na uho mi, pa v hipu švigne vlak Naprej, da moških, ženskih še ne morem v njem Razločiti. — Osupel tam stojim! In zdaj Kecite vi! Ni bistre glave bil ta mož, Ki znašel tako je mašino? — Svet se ves
Ponavlja res; pač vsega vraga človek si Izmisli.
ZDRAVNIK
(ki je stopil med Podkuknikovim govorom v sobo.)
Veste kaj je pel že pesnik star O njem? Poslušajte to pesmico lepo: Stvari groznih veliko je, Pa groznejše ko človek ni! Še čez sinje morje hiti, Ko razsaja viharni jug Ter skoz razburkano, žreče Valovje pot si reže. V vseh rečeh je znajden Zoper smert le, revež, Leka ne najde.
(V tem stopi tudi učitelj v sobo)
PODKUKNIK.
Povedati še nekaj moram. Zvedel sem, Da v kratkem čez Predel železna cesta Terst Z Beljakom zveže; tudi govorica gre, Da v Staro mesto progo ceste te posle Od tod, slede Nediško strugo, speljejo.
TURJAN.
Gospod zdravnik, posebno vam bo ugodna vest, To vem, pa tudi nam je ljuba.
podkuknik.
Prav sedaj,
Gospod zdravnik, sem iskal vas doma, da bi Veselo vam novost oznanil. Pravila Pa sta mi to gospoda v kerčmi neki dan Pri Fajfarji; in ker na tanko vedela Sta vse, bi stavil, inžinirja sta bila.
zdravnik.
Novica vredna je zlata. Kaj je na njej, Pove v malo dnevih nam Goriški list, Pa zadnji broj omenil ni ničesa o tem. Predelsko čerto so že dvakrat merili; Pač čas bi bil, da se za njo odločijo.
MOHORIN.
Podkuknikova vest je dobra. Kaj se zdi Pa vam, Podkernik?
PODKERNIK.
Jaz terdim, da storil prav
Bi vrag i ustregel nam, to bi železnic« Pobral. Očaki naši saj teh čudnih cest Poznali niso, vendar jim je dobro šlo.
TURJAN.
Zakaj pa ne bi smelo bolje iti nam?
PODKČRNIK.
Koristi jaz za se ne vidim v stvari tej In mislim, da skerbeti mora za-se vsak.
UČITELJ.
Za unuke in za narod, za deržavo skerb Imeti, sveta, menim, je dolžnost moža.
LEŠČAR.
Prav pravite! Saj mertvo zdaj je vse pri nas. Železnica če pride čez Predel, bo vse Drugače. Dela bo dovolj in oživi Dolina, obogati jo promet blaga.
PODKERNIK.
Vi pač na malin svoj vodo obračate.
TURJAN.
Mi pravimo, kar zdrava pamet nas uči, In čudim se, da tega ne umejete, Da kjer je delo, tam bogastvo se množi.
mohorin.
Razprava že postaja preživahna mi. — Možje pustimo to. Gosp6d učitelj naj Zapoje raje pesem, ktero v hvalo je Doline naše lepe zložil, kakor vem.
ZDRAVNIK.
Prelepa pesem znana že je skoro vsem In moremo, jaz upam, (učitelju)
z vami peti jo. Dodal sem jaz jej še nektere kitice.
LEŠČAR.
Učitelj znan je pesnik. — Dejte nu, gospod Učitelj, naj nas pesmi glas razveseli.
UČITELJ.
Po vaši želji naj tu pesem zadoni.
(poje)
Kern gradi lepo nam deželo krasno, Burji v bran postavlja mogočna pleča Bodi — on veli — v kobariškem raji Mir med vetrovi.
ZDRAVNIK.
Ko se pa vserdi velikan, gorje nam, Plešo koj zgati ino skrije v temen, Silovit oblak, zagermi pa stresa Terg kobariški.
Vse hiti iskat si zavetja. Plohe Divja moč prihruje v nižavo rodno; Sočin val deroči verti skalovje, Sili nevihta.
Vseh je strah. — Kozarec tolaži zbrane Nas kipeč, govori in petje milo, Kedar blisk spodi nas in grom v prijazno Šandrovo izbo.
UČITELJ.
Kernov drug, verhnik Matajur, nas brani Sil, iz Afrikanskih pustin hrupečih, Stvarja stanovlšča radosti zborom Krilatih pevcev.
Kuk, pokrit zeleno odejo rahle Trave, pevajočih pastirjev krepke Delavcem pošilja pozdrave v polja Rodne nižave.
Tuga ee teži ti serce, podaj se K cerkvi — sveti Anton, kobariški varuh, Slavno dal ime je tej božji veži — Dušo ozdraviš.
Kamor koli ozreš se v ravan, ti kaže Vas zvonik, leščeč se med drevjem; cerkve Krije slavoloki vejevje sredi Trate zelene.
Kakor nit sreberna se vije v polji Soča, sok vlivaje v zemljišče plodni, Druži si v pomoč pri vertnarskem delu Idrijo bistro.
Njima sadonosnih dreves vejevje Vrača skerb s poljubi za rast in plodnost, Bibičem ne iskane v naročje slastne Siplje darove.
Eod krepak naravi ukazuje v raji Tem. Deklet njegovih so kras kreposti, Zala rast, obraza lepota žarna, Zdravje cvetoče.
TURJAN.
Kern, Matajur ino Kuk sta označila dobro
gospoda učitelj in zdravnik preslavni,
Soče nam nista zabila omeniti,
Blagor lijoče v dolino nam z Idrijo;
Slavo sta pela dekletom žarečih očij kobariškim;
Polja dostojno sta hvalo bogatega
V	pesem prekrasno zaplela; proslavila Uma pobožnega cerkve lepo veličastne
pobožnih očetov sinova pa dala Svetem' Antonu sta čast. — Nekaj prezerla sta vendar in grajati Moram ju torej: Kovačev omenila Nista. — Kedo pa izdela železnico, Up te doline, brez nas?
mohorin.
Prav pravite, Turjan; ni treba druzega Dolini naši lepej, ko železnice. Ce hitel bo še svetovezni stroj po njej, Potem ne bo enake daleč na okrog.
učitelj (poje, zbor.)
Srečni potomci, ki terg naš bodo — sto let gleda naprej mi oko
V	veselo prihodnost in vse, vse jasno v njej, Ko v zercalu vidi to-le — ne terg ko zdaj, pak
mesto imeli za dom!
Da, mesto! Matajur in Kuk, Kern je vis6ki
graja, mogočni mu bran; val Sočin mu Cisti tlak, skoz nje hiti zdaj v morje širno.
Pojte z menoj tje na breg! Že jez obdaja
sterm ga in silno močan, In steza po njem se prelep, nov kolodvor. Ven vrejo ljudje, ki jih sem Terst, prašni Beč v hlad
zdravja pošilja iskat, Ko solčni žar tam žge, podi iz mest ven ljudi
zračflemed gore; in glej sem vre čez most V mesto — ni jih šteti glav; prah dviga se v zrak.
Vsi na terg vri, kjer ima svoj
dom, veličasten in nov, Sveti Anton, sred mesta slovečega. — Stolp, glej,
skriva zlat svoj križ v oblak, Dviga poslopje spored se —
mestne preudarja reči v njem mestni zbor, Kaže bogastvo povsod se — vsega, kar češ,
nudi sloveči ti terg. Zlati vek ta je. — Za sto let živ bi rad bil.
Konec pervega dejanja.

DRUGO DEJANJE
(Soba v Podkuknikovi hiši. Jela in Vida šivate) PERVI PRIZOR.
jela.
Le urno, urno; v kratkem bo očetov god. vida.
Le bodi brez skerbi, dotle bo v redu vse. — Zakaj pa tužna si tako in slaba dnes?
JELA,
Oh, skerb po njem in žalost niste dali še Očij mi prošlo dolgo noč zatisniti. — Vesela letos jaz ne bom, ko sem bila Minulo srečno leto na očetov god.
DRUGI PRIZOR. (Prejšnje in Katra).
katea (Jeli)
Pozdrave serčne ti pošilja Peter še. Ni dolgo, kar je vzel od mojstra svojega Slovo.
jela.
Tako še včeraj ni otožno mi Bilo pri serci, ko mi je naznanil svoj Namen, pustiti Kobarid. Sedaj-le pa, Ko ni ga v tergu, prazen ta se ves mi zdi.
(Katri)
Da si pozdrave, more biti zadnje, še Prinesla mi njegove, Katra, hvala ti.
vida.
Nikar ne hodi žalostna in tužna. — Jaz Ne dvomim, vse oberne se na dobro ti, Saj blagoslov je s tabo tvoje matere. Zapojmo, hočeš, pesem, ki je pela jo, Ko bila mala si, ti tvoja mamica; Tekoj bo tuga proč, pa se razveseliš.
— SI —
jela.
Zapojmo pesem; vselej umiri serce mi. (Zapojejo) Spavaj dete, spavaj, Z angeljci se smehljaj, Čuva saj materino te ok6. Skakljaj dete, skakljaj, Po livadi in po gaji, Tergaj rože, tergaj. Vpletaj vence, vpletaj
V	zlate lase si; Pevaj dete, pevaj, Kar uči te serca Cut nedolžnega. Kasi dekle, rasi, Brez skerbi in tuge, Čuva saj materino te oko. Ko zapustiš rodno
Hišo, ne se bati Dete ljubljeno: Saj s teboj povsodi bo Materina skerb; Vselej v zlu saj mati
V	varno svoje sprejme te naročje. Ko ugasne njej oko,
Dete ne se bati, Njen saj blagoslov Bo zvesto te spremljal, Dokler tudi ti očesa V spanje ne zatišneš zadnje. Bog pa usliši dobrotljivi Prošnje, ki jih k tebi mati Iz dna serca dviguje Za dete svoje ljubljeno.
katka.
Ko bila oče bi Podkuknik jaz, bi že Prav dobro znala, kaj storiti.
vida.
Kaj pa, nu?
katba.
Nu, vzela bi za zeta Petra v hišo si.
vida.
Nu, nu, besede rade željam služijo. Sedaj pa idi, doli ni nijednega.
(Katra otide; Jeli) Le pusti, moja golobica, meni skerb,
Da ti umečim očeta. Ne zboleti, veš! Tvoj obraz danes, moram reči, všeč mi ni.
(tiho)
Stopinje slišim, zdi se mi, očetove; Odnesi delo koj, da ne zapazi ga.
(Jela otide.)
VIDA (sama).
Nikdar pač nema biti, da bi prišla mi V nesrečo Jela; saj terpela sem že jaz Dovolj. Zakaj naj ona bi terpela še?
TRETJI PEIZOE.
(VIDA, PODKUKNIK).
PODKTJKNIK.
Na znanje daje mi le milu pesmi glas, Da v hiši ste. — Pač čudno sega mi v serce Ta pesem in odmev glasu, ki v srečnih dneh Minulih je veselja bil bogat mi vir, Na uho udarja mi iz nje ter budi Veselje in otožnost kar ob enem mi.
vida.
Pač čuden mož si ti, da pesem tvojega Otroka gane ti serce, za žalost pa In "bol serca ne brigaš se njegovega.
podkuknik.
Kako, da ne?
vida.
Saj nečeš ti še slišati O Petru, njej ko vene v tugi zdravja cvet, Da žalost, hočeš-li, jo tiha pogubi?
podkuknik.
Nu, nu! Jaz mislim, da ne bo nič hudega. Saj Peter nema premoženja. Zdaj naj gre Na tuje, naj imetja kaj dobi', pa naj Poskusi strogi uk sveta: potem se bo Že videlo, če Jeli še ostane zvest, Ce bode hotel jo, ko verne se domov....
vida
Ko verne se domov! Da človek bi le bil Got6v vernitve. Tudi ranjki Janez moj, Stric Petrov, je na tuje šel imetja si
Iskat, k očetu ni se vernil me snubit. Bila je zakopana moja sreča ž njim. Živela sem potem za srečo Jele le Ter mater skerbno nadomestovala jej, Ki je nemila smert jo rano vzela njej In tebi. Ce se Jeli kaj zgodi, potem Pokoplješ mene tudi. Misli, bila je Za srečo njeno tvoje Neže zadnja skerb.
PODKUKMK.
In Neže zadnje poročilo sem voljan Zveršiti. Upam saj, po vsacem da ne bo, Ki gre na tuje le za čas; da Je lici Serce ne poči kratke zbog ločitve te. Da ti skerbiš za njo, ko druga mati, to Priznati moram in iskrena hvala ti Zat<S. — In ti si z milo roko rano mi Celila, ki je vsekla jo nemila smert Globoko sercu mojemu, pokosivši mi Preljubo Nežo, zvesto mojo soprugo. Zato imaš pravico materinsko res, Imeti pazno skerb za srečo Jelino. A tudi jaz želim jej srečo, stalno pa,
Zat6 zahtevam, zet da naj ne pride mi Brez pripomočkov, brez blaga čez hišni prag.
(strani)
vida (sama).
Tako so ustvarjeni možje! Imenje, to Jim je nad vse. — Tako je govor se glasfl, Kateri je za vselej meni srečo vzel. — Zakaj pa tožim? Da za srečo svojih vseh Skerbim po svojej moči, to mi sladko zdaj Uzročuje srečo. Upam, koncem svojih dni Zastonj živela nisi, mi poreče vest. — In tebi Janez, ki si hotel dati mi Dokaz ljubezni skerbne, predno si oči Zatisnil ter po zvestem mi človeku v dar Poslal dobičke svoje, zdravjem plačane, Po godi, upam, storim, če obernem tvoj Pomnoženi zaklad le Petru, Jeli v prid.
(strani)
ČETERTI PRIZOR. (Sprememba. Soba pri Šandru)
peter
(stopi v sobo, na herbtu ima telečnih, v roci palico.)
Saj enkrat hočem okrepčati se tu-le,
Se predno zapustim dolino ino vse,
Kar sedaj ljubim v njej in vselej ljubil bom.
PETI PRIZOR.
anica (stopi v sobo).
Oči pač trikrat srečne, ki te vidijo! Saj ni navada tvoja sem zahajati, To mora že poseben biti uzrok, da ti Zalezeš v kerčmo.
peter.
Res je kaj posebnega: Od doma grem; napotil sem se v širni svet.
ANICA.
Telečnik dokazuje, da na daljno pot Ženo te nade. — Kaj je temu pa uzrok, Da hočeš dati nam slovo, zapustiti Dolino našo krasno v tem, ko bodo nam Železnico ravnali?
peter.
Pa kedo ti je
To pravil?
anica.
Nu, Podkuknik včeraj. Zvedel je Novico to v Gorici, kjer je bil te dni.
PETER.
Kedaj pa delo začnejo, to vedi Bog, In žalibog zdaj take so ok61ščine, Da me ženo na tuje.
anica.
Oj, okolščine! Že vrablji žvergole po strehah, Jelo da Podkuknikovo rad imadeš, česar pa Podkuknik nema, menda, rad. —
peter.
Ne vtikaj, veš, V zadeve moje ti jezika! Raje mi Prinesi vina, da moči dobim za pot.
anica (grede.) Zadela vendar pravo sem.
peter (sam)
Oh, žalibog! Zadela res si pravo, radovednica. Da bodo zdaj železno cesto delali, Od nje pa v pervič slišim in če to je res, Bi skoraj bolje bilo tu ostati. Bog Pa vedi, če resnica je v novici tej; Saj verni svet laž marsiktero veruje. Zdaj gredem, kar si koli bodi, v beli svet.
ŠESTI PRIZOR. (miroslav in anton stopita v sobo) anton.
Presneto! Pot se vleče; polomljenega Od hoje že se čutim; žeja me mori.
peter (tiho.) Gospoda, rad bi zvedel, kaj, kedo da sta.
MIROSLAV.
Še sreča, da je bilo vreme ujdkano, Do solnce peklo ni, ko sva prav trudna že Dolino od Tomina gori merila. Kaj meniš ti, železnice po njej ne bo Težavno delati?
ANTON. To menim tudi jaz.
peter (na glas.)
Gospoda! Morda inžinirja sta vidva, Ce smem vprašati, ki dolino merita?
miroslav.
Kar praviš, inžinirja sva. Zakaj pa ti To naju prašaš?
peter.
Tu so danes pravili, Da bodo zdaj čez Kobarid železnico Ravnali. Mislil sem tedaj, da sta vidva...
MIROSLAV.
Gotovo inžinirja, ki sta v terg prišla Zarad železne ceste. Nu, zadel si jo. Speljana v kratkem po dolini bo. Zakaj Pa hočeš iti prav sedaj v široki svet, Ko delo da zaslužek tu? Govora glas, Da Kobaridec si, spričuje; tvoj namen Naznanja jasno pa telečnik.
peter.
To je res;
Iz Kobarida sem, kovač.
MIROSLAV.
Kovač? In greš Po svetu? Trikrat srečni vsi kovači tu!
PETER.
Po svetu iti sreče mislil sem iskat, Pa cvenka pridobiti, potlej se domov Verniti, bil je moj namen.
anton.
Jaz mislim pa, Da si dovolj zaslužiš tu, če kladivo Sukati znaš, če delo te ne klade v strah.
PETER.
Nu, al' ga znam! Postavim jaz se vsacemu Za delo rad, če treba... pa...
SEDMI PRIZOR.
ANICA
vino in šepeta Miroslavu na uho) Zaljubljen je.
(glasno) Gospoda, dobro došla!
MIROSLAV.
Zdrava dekla! — Da! Ljubezen huda je bolezen, zlasti pa, Ce ona neče serčnih ran ozdraviti.
ANICA.
Njegova Jela bi serce ozdravila Prav rada, pa Podkuknik, njezin oče, mu V zdravilo neče dati je. — Zaukažeta Rebule, cividma pa pod zobe kaj Krepilnega?
MIROSLAV.
Le cividina dobrega Prinesi; lačna nisva še.
(Anica odhaja.)
(Petru)
Podkuknik! Saj Midva ga že poznava. Mož je poštenjak, Še stare korenine. Sešla sva se ž njim V Gorici v kerčmi neki dan pri Fajfarji. Ko zgrelo vince je bilo možgane mu Pa jezik razvozlalo, je razkrivši vse Na tanko misli svoje nama pravil, kar Pri serci mu je bilo. Da na kratkem ti Povem: strebiti sva si prizadevala Na moč predsodke stare iz glave terde mu Nek61iko. Na zadnje se je vendar vdal; Da čast kovaču gre, ki umno suče dlan, Priterdil nama je.
PETER,
Sprositi bi se dal, Verjamem vama, naj bi jaz denarjev kaj Imel, pa gotovine nemam, žalibog! In terdo uboštvo sili me, naj grem za zdaj Po svetu; naj dobim, da moč mi bode s čim
Na lastne noge se postaviti, tekoj Povernem se domov in...
ANTON.
Jelo vzameš, ker Podkiiknik ne odreče bogatinu, vem Got6vo, svoje hčere.
MIROSLAV.
Slušaj! Jelico Dobiš za ženo, predno mesec doverši Okoli zemlje še svoj neutrudljivi tek, Ce hočeš tu ostati.
PETER.
Eesno ali le Za klafe govorite?
MIROSLAV.

Eesno govorim. Namen je namreč vlade, delo da ima Začeti in speljati cesta v kratkem se. Zato bo treba v kratkem mnogo delavcev, Kolarjev pa kovačev, samokolnic broj Primeren broju delavcev velicemu Da se pripravi; treba bo nadzornika
Nad vsa ta dela nam, da dobro se zverše. Nadzor in dela velik del pa lehko ti Dobiš, če si za delo to pripraven mož.
peter.
Služiti dobro vam, saj vestno skerbel bom. miroslav.
In cvenka tukaj pridobiš, da bode še Podkuknik prav vesel, če vzameš Jelo ti.
peter.
Ne mislim tega; up pa, da mi da posluh, Imam, če pojde dobro mi. Dosežem to S pom6čjo vajino, gospoda sta zlata Pač vredna.
miroslav. Dvomiš? Kar sem rekel ti, to bo. Kovače kibariške in kolarje berž Sekliči; sem pripravi jih, da, česar nam Bo treba, zgovorimo.
peter (vstane.)
Berzo bodo vsi Po vaši volji tukaj zbrani.
MIROSLAV.
Tudi glej,
Da pride sem Podkuknik.
PETEK.
Ni ga treba sem Poklicati. Nerad bi k njemu šel. Saj sem Prihaja maslic vina pit vsak ljubi dan.
MIROSLAV. To vedi ti; kovače skliči sem tedaj.
PETER,-
Po nje hitim. Prepričate se sami koj, Da so možaki; všeč gotovo bodo vam.
(strani.)
ANTON.
Prav dobro mi dopada mladi ta kovač.
MIROSLAV.
Podkuknikove hčere ženin se je zdel I meni vreden, da bi ga podpirala.
OSMI PRIZOR.
(miroslav, anton, anica).
anica (prinese vino.)
Navertala sem sodie cividina prav Za vaju, ki želodca trudno moč krepi', Pa berzo do jedi prijetno slast zbudi.
(nalivaje kozarca) Poglejte barve! Zdi stopljeno se zlato!
miroslav.
Hvaležna morava ti biti, da skerbiš Tako za naju. Kerčma naj bo hvaljena Zarad kletarice.
anica.
Pa kje je Peter? Saj Ni vzel za zlo šaljivih mojih besedi?
miroslav.
Zakaj bi jih jemal za zlo? Poslal sem ga Po opravilu ven.
— 48 — ANICA.
Gospoda, dober tek.
(odhaja).
MIROSLAV.
Kaj ne, da je prav berhka ta kletarica? ANTON.
Da, živa kakor sploh ljudje doline te.
DEVETI PRIZOR.
(PODKUKNIK, prejšnja.) PODKUKNIK
(stopi v sobo in sam sabo govori).
Slovo je Kobaridu dal; Bog varuj ga! 1 Skerbi je vendar Vidin g6vor mi zbudil In družbe mi je treba, da se prevedrim. (Gre na ravnost proti drugim vratom, iz kterih prihaja Anica in pravi) Oj Anica, prinesi kapljo dobrega.
(Ko se oberne pravi mu)
MIROSLAV.
Da ste mi zdravi! Veseli iskreno me, Da vidim znanca ljubega na tujem.
podkuknik.
Oj,
Gospoda! Ne hudujta se, da vaju koj Zagledal nisem; tudi jaz, verujta mi, Vesel iz serca sem, da učakal sem to čast, Pozdraviti v domačem kraji da tako Učena, modra znanca mi je dano.
(Sega jima v roke pa nadaljuje) Pa
Kaj vaju je prineslo v terg zapuščeni?
MIROSLAV.
Zapuščen da ne bode nikedar odslej, Skerb resna bode vladi; prav zato midva Prišla sva gori.
podkuknik. Oh, kak6 bi bilo to?
MIROSLAV.
Priprave sva za delo prišla gotovft, Da berzo, ko deržavni zbor dovoli v to
Potrebne stroške, mogla bode gradba se Začeti važne čez Predel železnice. Posebno samokolnic bode treba nam. Kovači in kolarji dela bodo tu Imeli pa zaslužka na obilo vsi.
podkuknik (tiho.)
Ce Peter še izve, po kaj sta prišla gor Gospoda, vest priklene nova ga na terg. Kaj čem storiti? Skerb povrača prejšnja se. (na glas.)
Pri Fajfarji v Gorici ko smo bili vkup In sta mi modrovala o železnici Gospoda, inžinirja, zdelo se mi je, Da sta in varal da se nisem, sem vesel. Pa vendar nista obečala, v ta namen Da gor že v kratkem prideta.
miroslav.
Nenadoma
Prišel je nama ukaz, naj greva v Kobarid. Po sreči pa dobila sva kovača tu, Ki hotel dati Kobaridu je slov6. Dopadel nama je tako, da misliva
Zročiti njemu dela velik del in skerb, Da drugi dobro ga zverše.
PODKUKNIK (tiho.)
Dobiček lep
Bi dalo delo mu, nadzor veliko čast.
(Na glas) Le Peter je na tuje dnes napotil se. Ce njega sta dobila, srečna sta zares, Ker delavec je vesten, uren, da iz pod rok Gre delo njemu kakor malokteremu.
ANICA
(prinese vino pa pravi nazaj grede) O Petru govorijo; poslušati čem.
MIROSLAV.
Da slišiva to hvalo še iz vaših ust, To naju jako veseli, ker poštenjak Ste, znan po vsi dolini; torej je zlata Beseda vaša vredna. Brez skerbi sva zdaj In berzo pogodiva, česar treba, ž njim, Ko pride sem s kovači.
_. (Peter se prikaže na vratih.)
Glejte! Že so tu.
DESETI PRIZOR.
(Peter pa kovači in drugi kobaridci stopijo v sobo.)
peter.
Kovače Kobariške vse seklical sem Po vaju volji. So Turjan pa Mohorin In Leščar, znana dobro Kobaridcem vsem Trojica podkovačev, cvet kovačev vseh; Ta, Vinklič, Kobariški verli je kolar: Ponujajo se vama, če jih hočete, Za delo. Porok sem vam jaz, popolnoma Po volji vsako delo vama da zverše.
(Vodkukniku)
Podkuknik, vi sprejmite serčni moj pozdrav! miroslav.
Kaj znate vi kovači, razložite mi, Ker mož sem, ki ceniti vaše delo zna.
leščar.
Kedo železo zna variti bolje vam Ko jaz? Moj tike tak, tike tak, tike tak O zori zbuja vse sosede, k delu jih
Povablja; in ko družim sladko spanje še Napenja plučni meh, nateza noga meh Ko vačji moja urno; iz žerjavice Plamen budi požrešni, ki čez noč je spal; In kakor da pokoja tako dolzega Bi bilo njega sram, pa dohiteti bi Zamudo hotel koj, z jeziki žgočimi Železo černo liže jezno; barvo mu, Mečeč ga, svojo daje, ktere škrat je sam Vesel. Pa klešče se železa usmilijo Ter v hlad na naklo ga deno. A kladivo Ne briga milost. V silni žar razbeljena Kovina jeca, iskre goni sem ter tje Pod udarci kladva težkega; obupno se Na zadnje vije, kakor kaže kladva udar: Kot bokla v pestu krog podvozi se verti, Al vam oklepa kakor šina krog platišč Ter sili ja z objemom vročim krepko v stik, Al dela terden voz ko močna letvica. Po vsem kovine uporno moč da si ukrotim, Hladim po žilah jej gorečih jezo še Kipečo v vodi. Stiska se železo v njej, Ker mraz je stresa, pa se vjeda silno v les, Da les, železo v eno truplo zdita se Potem stopljena. Delo dela mojstru čast!
MIROSLAV.
Ce znate kladivo sukati, kakor ste Sukali jezik, terdna dela zdelate. Kaj znate Vinklič, tudi vi povejte mi.
vinklič.
Platišča vsa da stično se mi krožijo Enakomerno pa da se naslanjajo Na pesta krog, na temelj, kteri daje moč Kolesu: preček dvoje močnih vsakemu Podstavljam za podporo terdno; a za to, Od prečke prečka ravnomerno da stoji Oddaljena in tlači vozno breme vse Enako na vreteno, moj šestar mi je Porok. Brez vse zamude teče kakor blisk Kolo po cesti gladki, ktero roke so Pripravne moje zdelale; le brez skerbi Živenje drago izročite vozu, ki Derči na teh kolesih. — Ta je moja čast!
miroslav.
To nam je dober znak, da služi vam šestar Pri delu; hlapec tak je dober pdmagač. Recite tudi vi, Turjan, mi vašo čast.
tdkjan.
Bi bilo li mogoče cesto ugladiti Kolesom s kladvom, batom samim, sodi naj Gospodov slavni par. — Na veke vroči pot Bi s čela tekel po životu delavcem In roke močne truda pač bi pešale, Hotečim po ogromnih skalah dolbsti pot; A pridem jaz z vertalom, ktero umno sam Sem nadil^ kalil, pa se delo koj zverši. Ž njim v terdi drob skalovja zvertam gladko Za pomagača silnega, za strelni prah, Ki v strugi mirno spava mu navertani, V zavetje dokler delavci se spravijo: Ko goba tleča životvorno iskro pa Do njega spelje, čuti berzo silno moč, Ki biva v njem, in rob razcepi hipoma, Pošilja grom po stenah, hribih in gorah Na hvalo mojstru, ki z vertalom terdim pot Napravil jezi je njegovi v skale drob.
miroslav.
In kjer je rob molel nad robom, stena je Lovila steno, zeval strašno je prepad Globoki: tam s pomočjo stroja vašega Prav lehko inžinirji cesto speljejo,
anton.
Ki veže sela, daljna mesta niza in Dežele, svet široki sklepa, stiska vkup,
miroslav.
Ljudi povablja, naj zročijo brez skerbi Živenje drago vozu, ki po njej ko blisk Hiti. Skalovje večno priča vašo čast.
(Moliorinu) Kaj more vaša spretna roka ustvariti, Pa vi povejte.
MOHORIN.
Saj ne boste delavcem Veleli, naj z rokami v samokolnice Opoko, grobljo mečejo, s pestnico naj Debelo treskajo kamenje, s persti ga Izruvajo. Cempinov, batov in lopat In drogov zdelam, kolikor jih treba, jaz, Da delo pojde jim od rok brez vseli ovir.
miroslav.
Ko cesta gladka bo spelja'na, pridni kmet Z orodjem vašim delo novo poleg nje Začne; prekoplje zemljo prej neplodno mu;

Samotna cesta se obljudi vidoma; Iz terga kupci v terg obilnost vozijo Pa iz mesta v mesto, ki se širi v kraji prej Neznanem.
MOHORIN.
Siromak, gospod, meščan in kmet Neskončno hvalo meni, meni pojejo.
mffioslav.
Prav dobro ste mi skušnjo vsi opravili. To moram reči, da razumni, pravi ste Prosvetonosci tu. Po volji moji ste.
turjan
Da žal ne bode vama, če zaupno nam Zročita delo, to bo naša resna skerb, Terditi smemo. Vam, Podkuknik, hvalo pa Posebno reči moramo, da ste novost Vi pervi nam prinesli, ktera se je v prid Nam Kobaridcem danes že uresničila.
podkuknik.
Gospodoma le hvala gre, katera sta V Gorici mi novost le-to povedala.
MIROSLAV.
In vi možje ste voljni za železnico Prevze'ti dela, ki so silno nujna že?
turjan.
Veseli bomo, ako bomo mogli vam Po godi ustreči.
MIROSLAV.
Viuklič vi, kolarjev cvet, Tedaj si vzamete kolarje na pomoč, Ki so v dolini, berzo da napravite Prav terdnih, ročnih samokolnic tisoč pet. Vi Mohorin, ti Peter, Leščar, vi Turjan Kovali boste vsak enaki broj. Lopat Cempinov, drogov, kolikor jih treba bo, Izdelata Turjan in verli Mohorin. Mi samokolnice po šest goldinarjev Plačujemo, pa tudi vam jih plačamo Tako, če zadovoljni ste.
turjan.
Jaz mislim, da.
MOHORIN.
Kako pa da!
leščar. I kaj bi ne?
VINKLIČ.
Naj bo tako!
miroslav.
In Peter bode oskerbnik ter pazil, da Za vsako terden les se vzame, da oklep Bo dober. — Novcev trideset od vsake jaz Obljubim njemu. Drugo pa orodje vse Po ceni vam tu-le navadni plačamo, Ce vam bo prav.
TURJAN. Tako bo prav popolnoma.
MOffORIN.
Kako pa da!
LjEŠČAR. I kaj bi ne?
VINKLIČ.
Naj bo tako!
MIROSLAV.
Še nekaj! Jaz ponudbe vaše moram še Poslati pisane v Gorico, piterdi Da naše dogovore viši inženir. Zapišem torej jih do jutre; vi pa list, Ce prav vam bo sestavljen, vsi podpišete.
PETER.
Pravično zdi se meni to zahtevanje.
Vsi drugi.
To menimo i mi.
miroslav.
Tako je v redu vse.
ENAJSTI PRIZOR. (Prejšnji, anica).
anica cPodkukniku) Poslali klicat vas, Podkuknik, so domov.
podkuknik.
Kaj more biti, da domov me kličejo? — Pozdravljam vas, gospoda in prijatelji!
C Odhaja.)
miroslav.
Bog z vami, jutre bomo še se videli.
DVANAJSTI PRIZOR. (Prejšnji brez Podkuknika.)
anica (Vinkliču.) Povejte, kam denarja silo denete.
VINKLIČ.
Za zdaj prinesi vina, da gospodoma Napijemo. Z denarjem kaj storim, še le Premislim. — Peter kaj storiti misliš ti?
(Anica gre po vino.)
MOHORIN.
Svetujem naj nevesto zbere. Mož je mož Še le, ko ima ženo in otroke.
TUKJAN.
Prav,
Prav pravi Mohorin! Sam Bog je vredil to, Da človek potrebuje pomočnice, ki Živenja manjša, lajša težko butaro.
miroslav.
In jaz želim, da Peter bi si ženo vzel. Na dom privezan bo tako pa jaz gotov, Da silil v svet ne bode več, pustivši tu Začeto delo.
PETEB.
Saj nevesto zbrati ni Kaj težka reč, pa....
VINKLIČ,
Kaj „pa"? Zdaj si bogatin ln smeš snubiti tudi bogatina hčer.
(Anica prinese vino.)
MOHOKIN.
I nu! Zgoditi more se, kar ni dosle Mogoče bilo. Dnes smo zadobili čast Kovači. Živela gospoda, ki sta vzor Odperla nam na boljši čas!
MIROSLAV.
In živeli
Kovači, kteri bodo nas podpirali!
TURJAN.
Jaz si ne morem kaj, da ne bi vabil vas, Kovaško pesem znano naj zapojemo.
(Zbor poje) Ni moža ga nad kovača, Prosto svoj obraz obrača, Si pomaga, krepko nogo In prečversto roko ima. Dela pridno, tvorov mnogo Z umom, z dlanom dokonča.
Spušča udar ko blisk na udar, Udar na udar, In na jeklu jeklo Ko grom mu doni; Zastonj kladva nikdar Kovač ne vihti.
Besedo ljubi on prijazno, Certi govorjenje prazno, Mož beseda, domačije Krepek sin, varuh pravi, On razdrobi in razbije, Kar sovrag v kvar napravi. Spušča udar ko blisk na udar, Udar na udar, In na jeklu jeklo Ko grom mu doni; Zastonj kladva nikdar Kovač ne vihti.
Konec druzega dejanja.
TRETJE DEJANJE
PERVI PRIZOR.
(PODKUKNIK, VIDA). PODKUKNIK.
Saj opet je na nogah in pri moči že. Nu, hudega ne bo; to terdno upam jaz.
vida.
To tudi jaz želim; a ona, zdravja cvet, Ni še čutila prej nikdar omotice. Tu vidiš slabi sad ravnanja tvojega! če verne Peter srečno se na dom, dobi, Bojim se jako, v njej le ovenel še cvet. — Na vsak način naj pride gledat jo zdravnik.
(strani.)
5
PODKUKNIK.
Pač blaga duša, ki za druge le živi! DRUGI PRIZOR.
(PODKUKNIK, MIROSLAV, PETER). MIROSLAV.
Vsled prošnje, ktere nisem mogel Petru pač Odreči, ker je radi mene tu ostal, Nadlegovat sem moral priti vas na dom.
PODKUKNIK.
Pohod je vaš mi, prosim, v čast in jako ljub.
MIROSLAV.
Ker ste hvalili danes sami Petra mi, Imel sem up, nevšečna da ne bode vam Beseda, ki porečem mu jo v prid. — Naj smem Prositi torej, vašo pridno hčerico Da v zakon daste, vaš še blagoslov mu v dar.
PETER.
To, kar je prosil slavni že gospod za me, Lepo vas prosim in ponižno tudi jaz,
Da oče bi postali meni, ki čislam Vas ko očeta, ter mi dali Jelico Za ženo, ker živeti tu brez nje mi ni.
PODKUKNIK (Miroslavu.)
Gospod! Besedi vaši jaz veljavo rad Priznavam, ker spoštujem vas, pa priterdim Vam tudi, da je Peter vreden vse časti; A prošnja je prevažna, da bi mogel jo Koj uslišati; prenagliti se pa ne smem. Zato odloga prosim, da premislim vse Na tanko. Pa spodobi se, da Jela ve O prošnji tej; saj njeno srečo zdaj velja.
MIROSLAV.
Jaz pa bi vendar želel, da bi se že dnes Dognala važna ta-le reč, ker vedeti Še danes moram, ali Peter izverši O pravem času delo, ki ga je prevzel, Kaj smem pisati inženirju višemu.
PODKUKNIK.
Naj bo po vaši volji. Počastite me S tovarišem, vas prosim, svojim drevi. Mi Večerjamo ob osmih.
(Petru.)
Pridi tudi ti lil dati hočem ti odgovor na prošnjo.
miroslav.
Gotovo prideva, ker upava, da nam Ne boste iz doma Petra v tuje silili. Ta čas pa kobariški terg ogledava In kraj okrog; saj dobro sva spočita že.
podkuknik.
Storita kakor vama drago; prosim le, Da točno prideta.
miroslav.
Da! Zbogom za ta čas.
peter.
Da daste ugoden mi odgovor, up imam.
( Oticleta).
podkuknik (sam).
Da moja pot v Gorico bo nasledke te Imela, nisem mislil. Človek pač ne ve Nikoli, kaj prinese slednja ura mu. Sedaj pa treba koj skleniti, kaj mi je
Storiti. Tehtal, sklepal prav za prav saj sem Že včeraj, sklenil, kaj storim. — Naj boljši lek Za njo bi utegnil znati jaz.	(kliče).
Cuj, Jelica!
TRETJI PRIZOR.
(podkuknik, jela). jela.
Kaj pa bi radi, oče?
podkuknik.
Nič posebnega. — Da gre na bolje ti, me sereno veseli. Bolest prikrade časi se, pa tudi koj Odleže. Drevi bode treba zdravja ti. Povabim na večerjo vse prijatelje In ž njimi tudi Petra pa učitelja, Zdravnika, koji skerbno pazi zdravje mi Že mnogo let Ti skerbi s teto, da lepo Pripraviš in spodobno naši hiši vse. Vseh vkup nas bo deset.
JELA.
Kaj? Tudi Petra?
Šel dnes od doma?
PODKUKN1K.
Saj sem rekel, tudi on Da pride sem s prijatli.
JELA.
Je-li res? Kako
Bi bilo to mogoče?
PODKCTKNIK.
Nu, pozneje že Izveš kako. Zdaj idi, vredi vse lepo.
JELA.
Skerbela bom, da bode vse po godi vam.
PODKUKNiK (grede is sobe).
Izrekel komaj sem ime jej Petrovo, Kar zdravja ljubi dar je bil jej opet dan In moč je našla koj, večerjo dobro nam Pripravljati. Neslana al preslana bo, Bojim se jako, drevi marsiktera jed.
JELA (sama). Moj Bog! Od kod prihaja srečni ta prevrat?
CETERTI PRIZOR.
(JELA in VIDA). VIDA.
Veš-li novico? Inžinirja v Kobarid Nar6čevat sta prišla dela, da se koj Železnica Predelska začne delati. Ko sta po Ani zvedela, da misli dom Tvoj Peter zapustiti in pa še zakaj, Sta naročila dela mnogo koj pri njem, Pregovorila ga, da naj ostane tu. — Saj sem terdila, vse se ti oberne v prid.
JRLA.
Oh teta, hvala serčna za veselo vest! Da nekaj mora biti, zdelo se mi je, Ker oče na večerjo je prijateljev Povabil jih deset.
(Zbor sapa je pod oknom).
VIDA.
Vabilo ima svoj Pomen in petje to; pa zdaj le v kuhinjo.
{Odhaja).
JELA
(sama, nekoliko časa posluša petje, potem pravi grede v kuhinjo).
Serce mi de, da meni petje to velja, Da se osoda mi odl<5či že nocoj.
PETI PRIZOR,
PODKUKNIK.
(petje utihne).
Povabljeni, jaz upam, vsi prijatelji Da pridejo noc6j za priče, ko se mi Edina hči ima zaročiti. Naj Bog Da blagoslov, imela da bi srečne dni!
ŠESTI PRIZOR.
(podkuknik, peter). peter.
Naj Bog vam dober večer da. Ostati ni Bilo mi več doma, zato sem prišel še Pred osmo uro, da iz vaših ust izvem Osodo svojo. Ne jemljite mi za zlo, Ce sem prezgodaj prišel.
podkuknik.
Ko je človek mlad, Pač nema poterpenja; poterpenje pa Prebije še železna vrata, pravijo. — Naj bolje utegne biti, menim, Jelici Da želje svoje sam razložiš; kar potem Odloči ona, odobriti hočem jaz.
(kliče).
Poslušaj Jela! Tu je nekedo; želi Zdaj precej s tabo govoriti. Pojdi sem !
(Otide).
peter (sam). Jedina saj sva z Jelo dolgo časa že;
Ni treba mnogo besedi, kjer sercu se Serce je udalo.
SEDMI PRIZOR.
(peter, jela).
peter.
Jela — moja! Dovoliš, Da rečem moja? Oče je dovolil že, Da imenujem te tako.
jela
Kako je vse To prišlo? Mislila sem jaz, da že si Bog Ve kje, ter žalovala. Je-li res tedaj, Kar sedaj-le je Ana teti pravila, Da inžinirja prišla.....?
peter.
Žalovala še Bi bila, Bog ve, do kedaj, ti ubožica, Ko ne bi bil zalezel v kerčmo, v beli svet Ko sem se bil napravil. Da, istina je, Kar Ana vam je rekla: jaz ostanem tu.
JELA.
Glej! Človek naj obrača kakor koli če, To nič ne zda; kar Bog obeme, to velja. Naj hvala bode mu, da zopet si mi dan.
(zopet sliši se petje). Si ti naprosil pevski zbor, naj poje?
PETER.
Da,
Prijatlov zbor sem prosil, naj pod oknom ti Zapoje venček lepih, milih pesmi v čast.
OSMI PRIZOR.
(VINKLIČ, TUR JAN i« MOHORIN stopijo V Sobo).
VINKLIČ (Petru).
Oči če takrat moje me ne varajo, Izbral si že nevesto ljubeznjivo si In je Podkuknik berzo spolnil željo ti, Ker govorita brez skerbi, zamaknjena Poslušata besede drugi druzega, Da nemata pazljivih uh, ne slišita,
Da terkamo na vrata. Srečo vošimo Iz vsega serea vama za nebrojne dni.
JELA (sramežljivo)
Hitim pogledat v kuhinjo, kako je kaj Z večerjo, ali skoro bo pripravljena.
(Otide).
PETER.
Izbral sem za nevesto res si Jelico, Podkuknik voljo pa je njej slobodno dal, Na snubo kak odgovor hoče dati mi. Da ni neugoden bil, ste sami videli.
TURJAN.
Da, da, dosle je sreča ugodna ti bila! Tak6 naj zvesta bode ti vse tvoje dni.
bESETI PRIZOR. (Prejšnji, vida).
vida.
Vesela sem, da zbrani ste pri nas nocoj.
{Petru).
Begun posebno bodi mi pozdravljen ti.
peter.
Jaz nisem upal vas nocoj pozdraviti. vida
(stopi k omari ter jemlje iz nje krožnike in perte).
čas že je mizo pogerniti; Peter naj Pomaga danes; Jela ima v kuhinji Opraviti.
peter.
Poskusim, če ne bom preveč
Okoren.
(Vzame Vidi krožnike iz rok in jih razstavlja po mizi. Vinklič in Mohorin priskočita pa vzameta pert. Sliši se zopet petje).
vinklič. ,
Naju, veste, da navada ni, Deržati križem roke.
(Pert raztegujeta).
TURJAK.
Moja, tudi ni. (Pomaga krožnike, vilice in nože na mizi v red polagati. Za nekoliko časa utihne petje).
DESETI PRIZOR. (Prejšnji, jela).
jela.
Veliko imam pomagalcev; hvala vam. vinklič.
Jaz ščejam plošče raje nego stikam v krog Platišča; vsak rad suče nož in vilice.
ENAJSTI PRIZOR. (Prejšnji, podkuknik).
mohorin.
Podkuknik, dober večer Bog daj! Prišli smo. Nocoj se nadejamo prav veselih ur.
podkuknik. Veselje vaše bo veselja meni uzrok.
DVANAJSTI PRIZOR. (zdravnik vstopi, za njivi nacestnik, učitelj).
zdravnik.
Naj Bog vam dober večer da!
(Podkukniku). Neljubo saj
Ne bode vam, da gosta jaz privabil sem. Gospid Nacestnik je pripeljal se čez terg In k Šandru v dvor zavozil, ko sem šel jaz sem. Gospodu, mislil sem, bo dolg čas samemu Pri Šandru — kaj bi bilo, da bi njega še, Naj z nami gre, povabil sem k Podkukniku.
NACE8TN1K.
Nadlego če vam delam, moj pregrešek ni!
UČITELJ.
Pregrešek naju je. Cez terg sem v tem prišel Prek cerkve, ko gospoda je Nacestnika Gospod zdravnik na vratih kerčme Šandrove Pod pazuho prijel ter vabil ga, naj gre; Jaz kar priskočim, prejmem ga na desno stran I udati se je moral moči združeni.
PODKUKNIK. Hvaležen moram biti, da gospoda sem Sta pripeljala.
(Naeestnileu) Saj tako ste dolžni nam Že davno, biti z nami v družbi; dolg nocoj Plačajte. Saj smo bili v družbi tudi mi Velikokrat pri Šandru z vami, ko so vas Prinesla opravila v Kobarid. To rad Imam, da družba se množi. Tu sedite,
(Ponuja mu stol) Bodite z nami po domače.
NACESTNIK.
Sem grede
Sta pravila gospoda shoda vašega Uzrok veseli mi; hvaležen jima sem, Da k veselici takej sta me zvabila.
TRINAJSTI PRIZOR. (Sliši se zopet petje. Prejšnji, miroslav in anton).
Miroslav (Nacestniku).
Vas, striček, nadejal se nisem videti Nocoj. Priserčen v Kobaridu vam pozdrav.
nacestn1k.
In jaz sem mislil, da še-le sta v Idriji, In upal sem, pred vama priti v Kobarid. — Prišel je nov mi vladin vkaz, železnice Predelske naj premeri čerta bolje se Na mnogo krajih, naj pregleda se račun Sestavljeni že stroškov še potem, ki jih Zahteva gradba nove te železnice.
(Predstavlja ju zdravniku in učitelju) Gosp«5d zdravnik, gospod učitelj, bratranca Sta moja: Miroslav; ta, mlajši, je Anton;
6
Oba pri meni v uradu inžinirja sta. (Kovačem in Podkukniku. — Katra prinese
kozarce in posluša). Kar Miroslav je pravil o železnici, Tedaj se precej ne zgodi. To vendar je Že zdaj gotovo, da se bo čez Kobarid Železnica ravnala, ali da Terbiž Zaveže z vašim tergom, ali da v serce Slovenske zemlje, do Ljubljane čez Tomin Popelje od beneških pokrajin. Tedaj Zaslužka bo dovolj tu-le; razcvete se Tu <5bertnija in razum in delavnost Prav zdatna bosta kapitala. Brez skerbi
(Podkukniku. — Katra gre is sobe). Za ženo Petru dajte svojo Jelico; Jaz hočem vzeti pa pod svoje varstvo ga: O svojem času priskerbim že delo mu In lep zaslužek
(kovačem) in po svoji moči vam.
UČITELJ.
Saj Cesar sam — naj srečno vlada mnogo let — Želi, da čez Predel bi šla železnica; Tako odločno pravi dnes Goriški list.
miroslav.
Podkuknik, kakšen daste Petru odgovor? (V tem zapoje zbor pod oknom zadnjo kitico materine pesmi). Bog pa usliši dobrotljivi Prošnje, ki jih k tebi mati Iz dna serca dviguje Za dete svoje ljubljeno.
(Vida stopi v sobo).
PODKUKNIK.
Ima ga že od Jele ug<5den, menim jaz. Bog blagoslovi ju; naj bosta srečna vkup.
NACESTNIK
(.sega Petru in Jeli v roko). Besede naj očetove se spolnijo.
MIROSLAV in ANTON. To v<5šiva iskreno vama i midva.
peter (Podkukniku).
Sprejmite vi zahvalo, ki iz serca vre, Za skazano mi čast! Naj zagotovim vas,
Da j<S ceniti znam in da bom skušal zet Po volji biti vam do konca svojih dni.
jela.
Priserčna hvala za besede blage vam.
ŠTIRNAJSTI PRIZOR.
(Prejšnji, vida stopi naprej derzeč v roci mošnjo, za njo stopa katra in ptostavi steklenico vina na mizo).
vida.
Naj bo priserčno družba mi pozdravljena! Da bode lažje čakal Peter dela tu, Naj prejme zdaj iz mojih rok dedfno, ki Po pravu njemu gre za stricem Janežem: Pet sto cekinov lepih. Pa kako jih jaz Imam, povem na tanko že pozneje ti.
(Izroči mošnjo Petni).
peter.
Moj Bog! Preveč je sreče prišlo danes mi. Iskrena hvala, teta, za bogati dar!
— 8b — TUKJAN.
Saj smo terdili, da je sreča ugodna ti.
PODKUKNIK (nalije kozarce).
Na to veselje le za mizo sedimo. Za mesec dni pa bo moj god; za isti dan Povabljeni na svate, kar vas je, ste vsi.
učitelj.
Čestitam Jeli ino Petru; vabim vse, Zdravico jima naj na čast zapojemo.
(Zbor)
Naj let nam noviči še mnogo žive, Naj starost še unukov olajša jim prid; Saj prid in razum sta pretvorila svet. Naj slovi na vse kraje sveta njih ime Zarad del, ki jih v čudo ljudi doverše, In izverstnih, bogastvo množečih zmišlij; In slovenski deželi na čast in korist, Naj ženinov rodbina na veke cvete.

OPAZKE.
V pervem dejanji se predstavlja laška igra na karte „ tresette", ki se je Goriškim Slovencem zelo priljubila. Znamki te igre so: coppa (kupa), danaro (denar), bastone (bašton, palica) in spada (spada, meč). Vsaka versta na omenjeni način zaznamljenih kart ima trojko, dvojko, as, kralja, konja, fanta, sedmico, šestak, petak, šteriko. — Ročinj je vas na cesti, ki derži iz Gorice v Kobarid. Po hribih okoli te vasi rase vinska torta, ki rodi vino o poletnem času tako prijetno, „Cividin" imenovano.
Pesmi je uglasbil Anton Hribar, učitelj petja na c. k. učiteljišči v Gorici.